O Borih, belopoltih beguncih iz Južnoafriške republike

Že grob pogled čez glavne svetovne medije nam kaže nenavaden način poročanja o političnih dogodkih. Če pa medijem prisluhnemo z malce več tenkočutnosti, hitro zaznamo besede zavajanja, manipuliranja in preigravanja s čustvi gledalca. To lahko opazimo še posebej, kadar gre za politike, ki se nagibajo h konzervatizmu in pridobivajo na zaupanju in posledično tudi moči, bodisi v lastni državi, bodisi celo na svetovnem parketu.

23. 5. 2025
O Borih, belopoltih beguncih iz Južnoafriške republike

Že grob pogled čez glavne svetovne medije nam kaže nenavaden način poročanja o političnih dogodkih. Če pa medijem prisluhnemo z malce več tenkočutnosti, hitro zaznamo besede zavajanja, manipuliranja in preigravanja s čustvi gledalca. To lahko opazimo še posebej, kadar gre za politike, ki se nagibajo h konzervatizmu in pridobivajo na zaupanju in posledično tudi moči, bodisi v lastni državi, bodisi celo na svetovnem parketu.

Polonca in Tomaž Sokol

VEČ ...|23. 5. 2025
O Borih, belopoltih beguncih iz Južnoafriške republike

Že grob pogled čez glavne svetovne medije nam kaže nenavaden način poročanja o političnih dogodkih. Če pa medijem prisluhnemo z malce več tenkočutnosti, hitro zaznamo besede zavajanja, manipuliranja in preigravanja s čustvi gledalca. To lahko opazimo še posebej, kadar gre za politike, ki se nagibajo h konzervatizmu in pridobivajo na zaupanju in posledično tudi moči, bodisi v lastni državi, bodisi celo na svetovnem parketu.

Polonca in Tomaž Sokol

komentar

Komentar tedna

VEČ ... |
Luka Gojkošek: Estetika – in njena odsotnost

Med prvomajskimi počitnicami sem z ženo dopustoval v Avstriji in južni Nemčiji. Pravijo, da je dobro iti v svet, da spoznaš, kaj vse imaš doma, česar drugod ni. In čeprav to res drži, se mi izkušnje tujine še bolj pomembne zdijo za razmislek, kaj dobrega bi od tam lahko prinesli domov. Vsi vemo, da je pri primerjavi germanskih dežel s Slovenijo nešteto področij, kjer bi lahko na dolgo in široko razpravljali o razlikah, mene pa je na tokratnem dopustu posebej nagovorilo nekaj na prvi pogled precej banalnega: estetika podeželja …

Komentar je pripravil Luka Gojkošek, glasbenik in pedagog.

Luka Gojkošek: Estetika – in njena odsotnost

Med prvomajskimi počitnicami sem z ženo dopustoval v Avstriji in južni Nemčiji. Pravijo, da je dobro iti v svet, da spoznaš, kaj vse imaš doma, česar drugod ni. In čeprav to res drži, se mi izkušnje tujine še bolj pomembne zdijo za razmislek, kaj dobrega bi od tam lahko prinesli domov. Vsi vemo, da je pri primerjavi germanskih dežel s Slovenijo nešteto področij, kjer bi lahko na dolgo in široko razpravljali o razlikah, mene pa je na tokratnem dopustu posebej nagovorilo nekaj na prvi pogled precej banalnega: estetika podeželja …

Komentar je pripravil Luka Gojkošek, glasbenik in pedagog.

komentardružba

Komentar tedna

Luka Gojkošek: Estetika – in njena odsotnost

Med prvomajskimi počitnicami sem z ženo dopustoval v Avstriji in južni Nemčiji. Pravijo, da je dobro iti v svet, da spoznaš, kaj vse imaš doma, česar drugod ni. In čeprav to res drži, se mi izkušnje tujine še bolj pomembne zdijo za razmislek, kaj dobrega bi od tam lahko prinesli domov. Vsi vemo, da je pri primerjavi germanskih dežel s Slovenijo nešteto področij, kjer bi lahko na dolgo in široko razpravljali o razlikah, mene pa je na tokratnem dopustu posebej nagovorilo nekaj na prvi pogled precej banalnega: estetika podeželja …

Komentar je pripravil Luka Gojkošek, glasbenik in pedagog.

VEČ ...|8. 5. 2026
Luka Gojkošek: Estetika – in njena odsotnost

Med prvomajskimi počitnicami sem z ženo dopustoval v Avstriji in južni Nemčiji. Pravijo, da je dobro iti v svet, da spoznaš, kaj vse imaš doma, česar drugod ni. In čeprav to res drži, se mi izkušnje tujine še bolj pomembne zdijo za razmislek, kaj dobrega bi od tam lahko prinesli domov. Vsi vemo, da je pri primerjavi germanskih dežel s Slovenijo nešteto področij, kjer bi lahko na dolgo in široko razpravljali o razlikah, mene pa je na tokratnem dopustu posebej nagovorilo nekaj na prvi pogled precej banalnega: estetika podeželja …

Komentar je pripravil Luka Gojkošek, glasbenik in pedagog.

Luka Gojkošek

komentardružba

Komentar tedna

VEČ ... |
Sveti Jožef Delavec, Marijin mesec in lepota svetega Frančiška

V maju obhajamo praznik svetega Jožefa Delavca, ki ga je leta 1955 uvedel papež Pij XII.. Ta praznik nas opominja, da je človeško delo vsakdanji izraz ljubezni in pot do odrešenja. Hkrati vstopamo v Marijin mesec, ko slavimo njeno brezmadežno lepoto z molitvijo Tota pulchra. V komentarju, ki ga je pripravila vodja romarskega urada na Brezjah, dr. Andreja Eržen Firšt, obeležujemo tudi 800-letnico smrti svetega Frančiška Asiškega, ki je v Mariji videl prapodobo milosti. Frančišek nas uči prepoznavati lepoto v preprostosti, harmoniji stvarstva in odnosih. Prisluhnite razmišljanju o tem, kako lahko notranja dobrota in sočutje po zgledu kneza Miškina iz romana Dostojevskega rešita svet.

Sveti Jožef Delavec, Marijin mesec in lepota svetega Frančiška

V maju obhajamo praznik svetega Jožefa Delavca, ki ga je leta 1955 uvedel papež Pij XII.. Ta praznik nas opominja, da je človeško delo vsakdanji izraz ljubezni in pot do odrešenja. Hkrati vstopamo v Marijin mesec, ko slavimo njeno brezmadežno lepoto z molitvijo Tota pulchra. V komentarju, ki ga je pripravila vodja romarskega urada na Brezjah, dr. Andreja Eržen Firšt, obeležujemo tudi 800-letnico smrti svetega Frančiška Asiškega, ki je v Mariji videl prapodobo milosti. Frančišek nas uči prepoznavati lepoto v preprostosti, harmoniji stvarstva in odnosih. Prisluhnite razmišljanju o tem, kako lahko notranja dobrota in sočutje po zgledu kneza Miškina iz romana Dostojevskega rešita svet.

komentarSveti Jožef DelavecMarijin mesecsveti Frančišek Asiškidelo kot izraz ljubezniTota pulchranotranja lepotaDostojevskisočutjeharmonija stvarstva

Komentar tedna

Sveti Jožef Delavec, Marijin mesec in lepota svetega Frančiška

V maju obhajamo praznik svetega Jožefa Delavca, ki ga je leta 1955 uvedel papež Pij XII.. Ta praznik nas opominja, da je človeško delo vsakdanji izraz ljubezni in pot do odrešenja. Hkrati vstopamo v Marijin mesec, ko slavimo njeno brezmadežno lepoto z molitvijo Tota pulchra. V komentarju, ki ga je pripravila vodja romarskega urada na Brezjah, dr. Andreja Eržen Firšt, obeležujemo tudi 800-letnico smrti svetega Frančiška Asiškega, ki je v Mariji videl prapodobo milosti. Frančišek nas uči prepoznavati lepoto v preprostosti, harmoniji stvarstva in odnosih. Prisluhnite razmišljanju o tem, kako lahko notranja dobrota in sočutje po zgledu kneza Miškina iz romana Dostojevskega rešita svet.

VEČ ...|1. 5. 2026
Sveti Jožef Delavec, Marijin mesec in lepota svetega Frančiška

V maju obhajamo praznik svetega Jožefa Delavca, ki ga je leta 1955 uvedel papež Pij XII.. Ta praznik nas opominja, da je človeško delo vsakdanji izraz ljubezni in pot do odrešenja. Hkrati vstopamo v Marijin mesec, ko slavimo njeno brezmadežno lepoto z molitvijo Tota pulchra. V komentarju, ki ga je pripravila vodja romarskega urada na Brezjah, dr. Andreja Eržen Firšt, obeležujemo tudi 800-letnico smrti svetega Frančiška Asiškega, ki je v Mariji videl prapodobo milosti. Frančišek nas uči prepoznavati lepoto v preprostosti, harmoniji stvarstva in odnosih. Prisluhnite razmišljanju o tem, kako lahko notranja dobrota in sočutje po zgledu kneza Miškina iz romana Dostojevskega rešita svet.

Andreja Eržen Firšt

komentarSveti Jožef DelavecMarijin mesecsveti Frančišek Asiškidelo kot izraz ljubezniTota pulchranotranja lepotaDostojevskisočutjeharmonija stvarstva

Komentar tedna

VEČ ... |
Polonca in Tomaž Sokol: O stranki naivnih državljanov

Bodimo realni, ne da bi zmanjševal ugled izobražencem, a ukvarjanje z družbo, politiko in filozofijo so teme, s katerimi se družba ukvarja v času presežkov, v času, debelih krav, času torej, ko družbi gre dobro. Ko pa pride čas suhih krav, ko se bo potrebno boriti za vsakdanji kruh, se bodo prioritete spremenile in prej omenjen status quo se bo zamajal. Ko bomo morali poskrbeti za hrano, varnost in toploto, nam bo vseeno, ali FDV obstaja ali ne, še kako pomembni pa bodo ljudje, ki bodo znali karkoli konkretnega, praktičnega, uporabnega.

Komentar sta pripravila Polonca in Tomaž Sokol, publicistka in obrtnik.

Polonca in Tomaž Sokol: O stranki naivnih državljanov

Bodimo realni, ne da bi zmanjševal ugled izobražencem, a ukvarjanje z družbo, politiko in filozofijo so teme, s katerimi se družba ukvarja v času presežkov, v času, debelih krav, času torej, ko družbi gre dobro. Ko pa pride čas suhih krav, ko se bo potrebno boriti za vsakdanji kruh, se bodo prioritete spremenile in prej omenjen status quo se bo zamajal. Ko bomo morali poskrbeti za hrano, varnost in toploto, nam bo vseeno, ali FDV obstaja ali ne, še kako pomembni pa bodo ljudje, ki bodo znali karkoli konkretnega, praktičnega, uporabnega.

Komentar sta pripravila Polonca in Tomaž Sokol, publicistka in obrtnik.

komentardružbapolitika

Komentar tedna

Polonca in Tomaž Sokol: O stranki naivnih državljanov

Bodimo realni, ne da bi zmanjševal ugled izobražencem, a ukvarjanje z družbo, politiko in filozofijo so teme, s katerimi se družba ukvarja v času presežkov, v času, debelih krav, času torej, ko družbi gre dobro. Ko pa pride čas suhih krav, ko se bo potrebno boriti za vsakdanji kruh, se bodo prioritete spremenile in prej omenjen status quo se bo zamajal. Ko bomo morali poskrbeti za hrano, varnost in toploto, nam bo vseeno, ali FDV obstaja ali ne, še kako pomembni pa bodo ljudje, ki bodo znali karkoli konkretnega, praktičnega, uporabnega.

Komentar sta pripravila Polonca in Tomaž Sokol, publicistka in obrtnik.

VEČ ...|24. 4. 2026
Polonca in Tomaž Sokol: O stranki naivnih državljanov

Bodimo realni, ne da bi zmanjševal ugled izobražencem, a ukvarjanje z družbo, politiko in filozofijo so teme, s katerimi se družba ukvarja v času presežkov, v času, debelih krav, času torej, ko družbi gre dobro. Ko pa pride čas suhih krav, ko se bo potrebno boriti za vsakdanji kruh, se bodo prioritete spremenile in prej omenjen status quo se bo zamajal. Ko bomo morali poskrbeti za hrano, varnost in toploto, nam bo vseeno, ali FDV obstaja ali ne, še kako pomembni pa bodo ljudje, ki bodo znali karkoli konkretnega, praktičnega, uporabnega.

Komentar sta pripravila Polonca in Tomaž Sokol, publicistka in obrtnik.

Polonca in Tomaž Sokol

komentardružbapolitika

Komentar tedna

VEČ ... |
Božo Cerar: Pravo in varnost v sodobnih krizah

Sodobni svet se vse bolj sooča z vprašanjem, ki je bilo še pred nekaj desetletji skoraj samoumevno – ali mednarodno pravo še vedno omejuje ravnanje držav? Na prvi pogled da. Temeljna pravila, ki urejajo uporabo sile in ravnanje v vojnah, ostajajo enaka. Prepoved uporabe sile, pravica do samoobrambe ter zaščita civilistov še vedno stojijo v središču mednarodnega reda.

Toda praksa kaže bolj zapleteno in tudi bolj zaskrbljujočo sliko …

Komentar je pripravil nekdanji diplomat, dr. Božo Cerar.

Božo Cerar: Pravo in varnost v sodobnih krizah

Sodobni svet se vse bolj sooča z vprašanjem, ki je bilo še pred nekaj desetletji skoraj samoumevno – ali mednarodno pravo še vedno omejuje ravnanje držav? Na prvi pogled da. Temeljna pravila, ki urejajo uporabo sile in ravnanje v vojnah, ostajajo enaka. Prepoved uporabe sile, pravica do samoobrambe ter zaščita civilistov še vedno stojijo v središču mednarodnega reda.

Toda praksa kaže bolj zapleteno in tudi bolj zaskrbljujočo sliko …

Komentar je pripravil nekdanji diplomat, dr. Božo Cerar.

komentardružbapolitika

Komentar tedna

Božo Cerar: Pravo in varnost v sodobnih krizah

Sodobni svet se vse bolj sooča z vprašanjem, ki je bilo še pred nekaj desetletji skoraj samoumevno – ali mednarodno pravo še vedno omejuje ravnanje držav? Na prvi pogled da. Temeljna pravila, ki urejajo uporabo sile in ravnanje v vojnah, ostajajo enaka. Prepoved uporabe sile, pravica do samoobrambe ter zaščita civilistov še vedno stojijo v središču mednarodnega reda.

Toda praksa kaže bolj zapleteno in tudi bolj zaskrbljujočo sliko …

Komentar je pripravil nekdanji diplomat, dr. Božo Cerar.

VEČ ...|17. 4. 2026
Božo Cerar: Pravo in varnost v sodobnih krizah

Sodobni svet se vse bolj sooča z vprašanjem, ki je bilo še pred nekaj desetletji skoraj samoumevno – ali mednarodno pravo še vedno omejuje ravnanje držav? Na prvi pogled da. Temeljna pravila, ki urejajo uporabo sile in ravnanje v vojnah, ostajajo enaka. Prepoved uporabe sile, pravica do samoobrambe ter zaščita civilistov še vedno stojijo v središču mednarodnega reda.

Toda praksa kaže bolj zapleteno in tudi bolj zaskrbljujočo sliko …

Komentar je pripravil nekdanji diplomat, dr. Božo Cerar.

Božo Cerar

komentardružbapolitika

Komentar tedna

VEČ ... |
Peter Lah: Digitalni preroki uničenja

Morda ste že slišali za Petra Thiela. Thiel je milijarder, ki je med drugim razvil Palantir, orodje za množičen nadzor ljudi. Od začetka podpira Donalda Trumpa in podpredsednika Vance-a. Za hobi se ukvarja s filozofijo in teologijo. Nedavno je prišel v Rim predavat katoličanom o svojem videnju sveta …

Komentar je pripravil jezuit p. Peter Lah, profesor na Gregoriani v Rimu.

Peter Lah: Digitalni preroki uničenja

Morda ste že slišali za Petra Thiela. Thiel je milijarder, ki je med drugim razvil Palantir, orodje za množičen nadzor ljudi. Od začetka podpira Donalda Trumpa in podpredsednika Vance-a. Za hobi se ukvarja s filozofijo in teologijo. Nedavno je prišel v Rim predavat katoličanom o svojem videnju sveta …

Komentar je pripravil jezuit p. Peter Lah, profesor na Gregoriani v Rimu.

komentardružbapolitikaspomin

Komentar tedna

Peter Lah: Digitalni preroki uničenja

Morda ste že slišali za Petra Thiela. Thiel je milijarder, ki je med drugim razvil Palantir, orodje za množičen nadzor ljudi. Od začetka podpira Donalda Trumpa in podpredsednika Vance-a. Za hobi se ukvarja s filozofijo in teologijo. Nedavno je prišel v Rim predavat katoličanom o svojem videnju sveta …

Komentar je pripravil jezuit p. Peter Lah, profesor na Gregoriani v Rimu.

VEČ ...|10. 4. 2026
Peter Lah: Digitalni preroki uničenja

Morda ste že slišali za Petra Thiela. Thiel je milijarder, ki je med drugim razvil Palantir, orodje za množičen nadzor ljudi. Od začetka podpira Donalda Trumpa in podpredsednika Vance-a. Za hobi se ukvarja s filozofijo in teologijo. Nedavno je prišel v Rim predavat katoličanom o svojem videnju sveta …

Komentar je pripravil jezuit p. Peter Lah, profesor na Gregoriani v Rimu.

Peter Lah

komentardružbapolitikaspomin

Komentar tedna

VEČ ... |
Roman Vučajnk: Na veliki petek ni nevtralnih

Veliki petek nas vsako leto postavi pred prizor, ki si ga ne moremo olepšati, napisati na novo ali drugače omiliti. Na veliki petek smo prisotni ob križevem potu in obstanemo pred križem, kjer je človek, ki visi med nebom in zemljo, zavržen, osramočen, izčrpan. Obstanemo pred vprašanjem, ki je vedno neprijetno in se v sodobni govorici glasi: kdo je za to odgovoren?

Komentar je pripravil Kancler slovenske asociacije Suverenega malteškega reda, Roman Vučajnk.

Roman Vučajnk: Na veliki petek ni nevtralnih

Veliki petek nas vsako leto postavi pred prizor, ki si ga ne moremo olepšati, napisati na novo ali drugače omiliti. Na veliki petek smo prisotni ob križevem potu in obstanemo pred križem, kjer je človek, ki visi med nebom in zemljo, zavržen, osramočen, izčrpan. Obstanemo pred vprašanjem, ki je vedno neprijetno in se v sodobni govorici glasi: kdo je za to odgovoren?

Komentar je pripravil Kancler slovenske asociacije Suverenega malteškega reda, Roman Vučajnk.

komentarduhovnostdružba

Komentar tedna

Roman Vučajnk: Na veliki petek ni nevtralnih

Veliki petek nas vsako leto postavi pred prizor, ki si ga ne moremo olepšati, napisati na novo ali drugače omiliti. Na veliki petek smo prisotni ob križevem potu in obstanemo pred križem, kjer je človek, ki visi med nebom in zemljo, zavržen, osramočen, izčrpan. Obstanemo pred vprašanjem, ki je vedno neprijetno in se v sodobni govorici glasi: kdo je za to odgovoren?

Komentar je pripravil Kancler slovenske asociacije Suverenega malteškega reda, Roman Vučajnk.

VEČ ...|3. 4. 2026
Roman Vučajnk: Na veliki petek ni nevtralnih

Veliki petek nas vsako leto postavi pred prizor, ki si ga ne moremo olepšati, napisati na novo ali drugače omiliti. Na veliki petek smo prisotni ob križevem potu in obstanemo pred križem, kjer je človek, ki visi med nebom in zemljo, zavržen, osramočen, izčrpan. Obstanemo pred vprašanjem, ki je vedno neprijetno in se v sodobni govorici glasi: kdo je za to odgovoren?

Komentar je pripravil Kancler slovenske asociacije Suverenega malteškega reda, Roman Vučajnk.

Roman Vučajnk

komentarduhovnostdružba

Komentar tedna

VEČ ... |
Matej Cepin: Še štiri leta

Za teden po nedeljskih državnozborskih volitvah se zdi, kot da se je družbeno, predvsem pa medijsko življenje nekoliko umirilo. Sam sem zaradi predvolilne kampanje v preteklih tednih medije spremljal bolj intenzivno, zato se mi je ta teden včasih zazdelo, kot da smo v obdobju kislih kumaric. Mesto v osrednjih medijih so, na primer, ponovno dobile novice o vremenu …

Komentar je pripravil Matej Cepin, direktor Socialne akademije.

Matej Cepin: Še štiri leta

Za teden po nedeljskih državnozborskih volitvah se zdi, kot da se je družbeno, predvsem pa medijsko življenje nekoliko umirilo. Sam sem zaradi predvolilne kampanje v preteklih tednih medije spremljal bolj intenzivno, zato se mi je ta teden včasih zazdelo, kot da smo v obdobju kislih kumaric. Mesto v osrednjih medijih so, na primer, ponovno dobile novice o vremenu …

Komentar je pripravil Matej Cepin, direktor Socialne akademije.

komentardružba

Komentar tedna

Matej Cepin: Še štiri leta

Za teden po nedeljskih državnozborskih volitvah se zdi, kot da se je družbeno, predvsem pa medijsko življenje nekoliko umirilo. Sam sem zaradi predvolilne kampanje v preteklih tednih medije spremljal bolj intenzivno, zato se mi je ta teden včasih zazdelo, kot da smo v obdobju kislih kumaric. Mesto v osrednjih medijih so, na primer, ponovno dobile novice o vremenu …

Komentar je pripravil Matej Cepin, direktor Socialne akademije.

VEČ ...|27. 3. 2026
Matej Cepin: Še štiri leta

Za teden po nedeljskih državnozborskih volitvah se zdi, kot da se je družbeno, predvsem pa medijsko življenje nekoliko umirilo. Sam sem zaradi predvolilne kampanje v preteklih tednih medije spremljal bolj intenzivno, zato se mi je ta teden včasih zazdelo, kot da smo v obdobju kislih kumaric. Mesto v osrednjih medijih so, na primer, ponovno dobile novice o vremenu …

Komentar je pripravil Matej Cepin, direktor Socialne akademije.

Matej Cepin

komentardružba

Komentar tedna

VEČ ... |
Božo Rustja: Skrbi jih, ker se je izvedelo za korupcijo, ne za korupcijo samo

Slovenijo je v dneh pred parlamentarnimi volitvami vrglo iz tečajev. Dan za dnem se vrstijo objave prisluhov. Vključno do dne, ko pišem te vrstice. Nisem edini, ki so ga objave teh prisluhov prizadele. Je Slovenija res tako na dnu? Je res naša družba tako polna korupcije, ki sega v sam politični vrh? Ali prisluhi ogrožajo nacionalno varnost in suverenost Slovenije?

Komentar je pripravil odgovorni urednik revije Ognjišče, mag. Božo Rustja.

Božo Rustja: Skrbi jih, ker se je izvedelo za korupcijo, ne za korupcijo samo

Slovenijo je v dneh pred parlamentarnimi volitvami vrglo iz tečajev. Dan za dnem se vrstijo objave prisluhov. Vključno do dne, ko pišem te vrstice. Nisem edini, ki so ga objave teh prisluhov prizadele. Je Slovenija res tako na dnu? Je res naša družba tako polna korupcije, ki sega v sam politični vrh? Ali prisluhi ogrožajo nacionalno varnost in suverenost Slovenije?

Komentar je pripravil odgovorni urednik revije Ognjišče, mag. Božo Rustja.

komentardružbapolitika

Komentar tedna

Božo Rustja: Skrbi jih, ker se je izvedelo za korupcijo, ne za korupcijo samo

Slovenijo je v dneh pred parlamentarnimi volitvami vrglo iz tečajev. Dan za dnem se vrstijo objave prisluhov. Vključno do dne, ko pišem te vrstice. Nisem edini, ki so ga objave teh prisluhov prizadele. Je Slovenija res tako na dnu? Je res naša družba tako polna korupcije, ki sega v sam politični vrh? Ali prisluhi ogrožajo nacionalno varnost in suverenost Slovenije?

Komentar je pripravil odgovorni urednik revije Ognjišče, mag. Božo Rustja.

VEČ ...|20. 3. 2026
Božo Rustja: Skrbi jih, ker se je izvedelo za korupcijo, ne za korupcijo samo

Slovenijo je v dneh pred parlamentarnimi volitvami vrglo iz tečajev. Dan za dnem se vrstijo objave prisluhov. Vključno do dne, ko pišem te vrstice. Nisem edini, ki so ga objave teh prisluhov prizadele. Je Slovenija res tako na dnu? Je res naša družba tako polna korupcije, ki sega v sam politični vrh? Ali prisluhi ogrožajo nacionalno varnost in suverenost Slovenije?

Komentar je pripravil odgovorni urednik revije Ognjišče, mag. Božo Rustja.

Božo Rustja

komentardružbapolitika

Komentar tedna

Komentar tedna

Ponujamo pogled na aktualno dogajanje v družbi. Izbrani komentatorji iz različnih profesionalnih in družbenih profilov s pronicljivo mislijo zajemajo vse vidike človeškega življenja in delovanja v družbi in Cerkvi.

Božo Rustja

Radio Ognjišče

Priporočamo
|
Aktualno

Radijski misijon 2026

VEČ ... |
Misijonsko jutro: s. Grażyna Mech

Z nami je bila s. Grazyna Mech. Razmišljala je o večnem življenju. O tem, kakšna milost nam je dana z vero vanj, kaj je pomenilo Frančišku in njegovim bratom in kaj lahko danes pomeni nam.

Misijonsko jutro: s. Grażyna Mech

Z nami je bila s. Grazyna Mech. Razmišljala je o večnem življenju. O tem, kakšna milost nam je dana z vero vanj, kaj je pomenilo Frančišku in njegovim bratom in kaj lahko danes pomeni nam.

Jure Sešek

duhovnostodnosimisijon2026Grazyna Mechradijski misiijonvečno življenje

Beseda je zakon!

VEČ ... |
Pogoste napake v medijskem govoru

»Še deset dni nas loči do festivala Ritem srca.« Ste opazili napako? Prof. dr. Hotimir Tivadar se je tokrat ustavil pri nekaterih pogostih napakah v medijskem govoru.

Pogoste napake v medijskem govoru

»Še deset dni nas loči do festivala Ritem srca.« Ste opazili napako? Prof. dr. Hotimir Tivadar se je tokrat ustavil pri nekaterih pogostih napakah v medijskem govoru.

Marjan Bunič

jezikpravila

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ... |
Jan Macarol in dr. Miro Haček o pestrem političnem dogajanju

Govorili smo o sestavljanju koalicije, prioritetah nove vlade, medijski svobodi ter izzivih Slovenije v Evropski uniji in svetu. 

Jan Macarol in dr. Miro Haček o pestrem političnem dogajanju

Govorili smo o sestavljanju koalicije, prioritetah nove vlade, medijski svobodi ter izzivih Slovenije v Evropski uniji in svetu. 

Radio Ognjišče Alen Salihović

politika

Pogovor o

VEČ ... |
Dr. Simona Drenik Bavdek o delu varuhinje človekovih pravic

Dr. Simona Drenik Bavdek je bila za varuhinjo človekovih pravic imenovana pred tremi meseci. Ob prevzemu poslov je poudarila, da bo njena naloga varovanje, krepitev in razvijanje človekovih pravic ter spodbujanje človečnosti kot merila pravnosti. V oddaji Pogovor o je razgrnila nekatera prednostna področja. Med drugim smo se dotaknili delavskih pravic, romske problematike in težav v pravosodnem sistemu. Vprašali smo jo tudi, kje danes vidi največja tveganja za človekove pravice.

Dr. Simona Drenik Bavdek o delu varuhinje človekovih pravic

Dr. Simona Drenik Bavdek je bila za varuhinjo človekovih pravic imenovana pred tremi meseci. Ob prevzemu poslov je poudarila, da bo njena naloga varovanje, krepitev in razvijanje človekovih pravic ter spodbujanje človečnosti kot merila pravnosti. V oddaji Pogovor o je razgrnila nekatera prednostna področja. Med drugim smo se dotaknili delavskih pravic, romske problematike in težav v pravosodnem sistemu. Vprašali smo jo tudi, kje danes vidi največja tveganja za človekove pravice.

Radio Ognjišče

politikaživljenje

Moja zgodba

VEČ ... |
Ivko Spetič - pričevanje 4. del

Še zadnjič smo se srečali s pričevalcem Ivkom Spetičem iz Ilirske Bistrice. Predstavili smo njegova zrela leta, v katerih je bil ob poklicnem delu izjemno dejaven na kulturnem področju. Sodeloval je pri ustanavljanju in vodenju številnih kulturnih društev, literarnih sekcij in uredništev. Njegovo literarno ustvarjanje obsega poezijo in kratko prozo, objavljal je v številnih revijah in zbornikih, do danes pa je izdal več kot trideset knjig.

Ivko Spetič - pričevanje 4. del

Še zadnjič smo se srečali s pričevalcem Ivkom Spetičem iz Ilirske Bistrice. Predstavili smo njegova zrela leta, v katerih je bil ob poklicnem delu izjemno dejaven na kulturnem področju. Sodeloval je pri ustanavljanju in vodenju številnih kulturnih društev, literarnih sekcij in uredništev. Njegovo literarno ustvarjanje obsega poezijo in kratko prozo, objavljal je v številnih revijah in zbornikih, do danes pa je izdal več kot trideset knjig.

Jože Bartolj

spominpolitikaIvko SpetičIlirska Bistrica

Zgodbe za otroke

VEČ ... |
11. dan šmarnic: Frančišek popravlja cerkev sv. Damijana

Ker mu je Jezus s križa naročil, naj popravi njegovo cerkev, ki se podira, se je Frančišek sam lotil dela. Ljudje iz mesta so mu dajali opeke, za katere je prosil. Pridno je zidal, dokler cerkvica ni bila popravljena. Ljudje so prihajali, da bi opazovali ta nenavadni prizor.

11. dan šmarnic: Frančišek popravlja cerkev sv. Damijana

Ker mu je Jezus s križa naročil, naj popravi njegovo cerkev, ki se podira, se je Frančišek sam lotil dela. Ljudje iz mesta so mu dajali opeke, za katere je prosil. Pridno je zidal, dokler cerkvica ni bila popravljena. Ljudje so prihajali, da bi opazovali ta nenavadni prizor.

Jure Sešek

otrocizgodbe za otrokepravljicešmarniceAco JerantBogati ubožec iz Assisija

Prijatelji Radia Ognjišče

VEČ ... |
Vaše narodnozabavne glasbene želje

Ponedeljkov večer je rezerviran za druženje z vami, dragi poslušalke in poslušalci in za vaše narodnozabavne melodije. Z nami so bili: Valerija, Marija, Tone, Veronika, Tanja, David, Silvo, Štefka in Draguška. V zadnji tretjini je bilo še nekaj informacij in povabil na radijske dogodke.

Vaše narodnozabavne glasbene želje

Ponedeljkov večer je rezerviran za druženje z vami, dragi poslušalke in poslušalci in za vaše narodnozabavne melodije. Z nami so bili: Valerija, Marija, Tone, Veronika, Tanja, David, Silvo, Štefka in Draguška. V zadnji tretjini je bilo še nekaj informacij in povabil na radijske dogodke.

Matjaž Merljak Franci Trstenjak

glasbapro

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ... |
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 11. 5.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 11. 5.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Sveta maša

VEČ ... |
Sv. maša iz bazilike Marije Pomagaj na Brezjah 11. 5.

Maševal je p. David Šrumpf, za orglami je bil p. Tadej Inglič.

Sv. maša iz bazilike Marije Pomagaj na Brezjah 11. 5.

Maševal je p. David Šrumpf, za orglami je bil p. Tadej Inglič.

Radio Ognjišče

duhovnostmasa

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ... |
Gorica in Trst

V Galeriji Kulturnega doma v Gorici so pred nekaj trenutki odprli dokumentarno razstavo »Divja 70. leta na Koroškem – Die wilden 70er in Kärnten«. Uvodoma so govorili: podpredsednik Slovenske prosvetne zveze v Celovcu Janko Malle, koroško-slovenski politik Mirko Messner in nekdanji senator iz Trsta Miloš Budin. Razstava osvetljuje burno in z dogodki nabito desetletje ter njegov vpliv na manjšinsko politiko in avstrijsko javnost, predstavljen z vidika slovenskih mladinskih akterjev in akterk. Hkrati odpira vprašanje, kaj od tedanjega dogajanja vpliva še danes, saj letos mineva 50 let od sprejetja zakona o narodnih skupnostih v Avstriji. Nocoj ob 20.30 pa Društvo slovenskih izobražencev iz Trsta vabi v Peterlinovo dvorano na predavanje dr. Edvarda Kovača Trstenjakova vizija prihodnosti. Predavanje bo posvečeno 120. obletnici rojstva in 30. obletnici smrti slovenskega filozofa, psihologa in teologa prof. dr. Antona Trstenjaka. V Tržaškem knjižnem središču bo jutri zvečer predstavitev večjezične pesniške zbirke »Danes je ta dan kasneje« mag. Lidije Golc, spregovorila bo tudi književnica Majda Artač, za zvočnovizualno kuliso pa bo poskrbel mojster Lado Jakša.

Gorica in Trst

V Galeriji Kulturnega doma v Gorici so pred nekaj trenutki odprli dokumentarno razstavo »Divja 70. leta na Koroškem – Die wilden 70er in Kärnten«. Uvodoma so govorili: podpredsednik Slovenske prosvetne zveze v Celovcu Janko Malle, koroško-slovenski politik Mirko Messner in nekdanji senator iz Trsta Miloš Budin. Razstava osvetljuje burno in z dogodki nabito desetletje ter njegov vpliv na manjšinsko politiko in avstrijsko javnost, predstavljen z vidika slovenskih mladinskih akterjev in akterk. Hkrati odpira vprašanje, kaj od tedanjega dogajanja vpliva še danes, saj letos mineva 50 let od sprejetja zakona o narodnih skupnostih v Avstriji. Nocoj ob 20.30 pa Društvo slovenskih izobražencev iz Trsta vabi v Peterlinovo dvorano na predavanje dr. Edvarda Kovača Trstenjakova vizija prihodnosti. Predavanje bo posvečeno 120. obletnici rojstva in 30. obletnici smrti slovenskega filozofa, psihologa in teologa prof. dr. Antona Trstenjaka. V Tržaškem knjižnem središču bo jutri zvečer predstavitev večjezične pesniške zbirke »Danes je ta dan kasneje« mag. Lidije Golc, spregovorila bo tudi književnica Majda Artač, za zvočnovizualno kuliso pa bo poskrbel mojster Lado Jakša.

Matjaž Merljak

družbarojakikultura