Od imena do spomina - Ambrož Kvartič

Ali veste, zakaj moški v klobukih nekdaj niso smeli na obisk k novorojenčku? Ali v katerem kraju je edino slovensko pokopališče za hišne ljubljenčke? Doktor etnografije in kulturne antropologije Ambrož Kvartič je predstavil svojo monografijo Od imena do spomina, ki je bila nominirana za knjigo leta na Slovenskem knjižnem sejmu 2023. V njej je doslej najbolj celovito popisal šege in navade ob mejnikih v našem življenju; tudi ob birmi, novi maši, gradnji hiše, delu in prostem času ...

Gregorjevo

Dan pred Gregorjevim smo spomnili na ozadje omenjenega ljudskega izročila - šege o ptičjih ženitvah. Slišali tudi nekaj poudarkov iz arhivskega posnetka o prvem pravem spomladanskem dnevu - kot je verjelo ljudstvo, Dušice Kunaver. 

Utrip dneva dne 27. 12.

• Iz Ljubljane mladi na novoletno taizéjsko srečanje v estonski Talin: Jutri uraden začetek. Tam tudi mladi iz Slovenije.
• V Rimu še precej gradbenih del za potrebe romarjev v svetem letu. Nanje so pripravljeni tudi na veleposlaništvu pri Svetem sedežu.
• Putin: predlogu, da morebitne mirovne pogovore o Ukrajini gosti Slovaška, ne nasprotujem.
• Izraelska vojska z napadi na Jemen: Ali lahko pričakujemo nadaljnjo ofenzivo Izraela na položaje hutijev?
• Odmevi na včerajšnji praznik samostojnosti in enotnosti in spomin na plebiscit.
• Vreme: Precej jasno z nekaj koprenaste oblačnosti in jutranje megle po nižinah.
• Andrej Šter v pogovoru o vlogi klicnega centra pri izvajanju popoplavne obnove.
• Novoletne šege in navade ponekod še ohranjajo: krasitev bohkovega kota in poprtnik ali obredni božični kruh.
• ŠPORT: Dončić zaradi poškodbe mesec dni na prisilnem počitku.

Smrt ima suhe roke

Smrt, velik misterij, a naraven in neizbežen konec zemeljskega življenja, je ljudsko izročilo obdalo z različnimi šegami, obredji in verovanji, ki jih na Slovenskem spremlja tudi pesem.

Prihajajoči katoliški in državni praznik, v čast in spomin vseh svetih in rajnih, smo z mrliškimi in pripovednimi napevi ter spremno besedo upokojene etnologije – Helene Ložar Podlogar, ki je med drugim raziskovala šege ob smrti, pletli v oddaji iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte.

Ohcet bo

Pevci in pevke ljudskih pesmi Folklorne skupine Karavanke iz Tržiča so 18. maja v domu krajanov Lom pod Storžičem pripravili tematski koncert z naslovom Ohcet bo. Obe društveni pevski skupini sta zbrane popeljali skozi ženitovanjske šege in navade. Izhodišča so bila pričevanja, ki jih je v svojem delu »Takole je blo včasih u Vom?« zbral lokalni ljudski umetnik Janez Slapar - Temšak. Zbrani spomini na Lom pod Storžičem, ljudi, njihovo delo in življenje v vasi vsebujejo tudi drobce o lomskih ohcetih. Odlomke s prireditve je prinesla današnja oddaja o ljudski glasbi.

Gregor Šegel in uspehi v lednem plezanju

Naš gost je bil ledni plezalec Gregor Šegel. Mladenič pri 25-ih letih zrelo gleda na svoje športno, plezalsko in poklicno življenje. Letos februarja je prvič v karieri stopil na zmagovalne stopničke na zadnji tekmi celinskega pokala v lednem plezanju v Veliki Britaniji. Gregor sodeluje tudi pri izdelavi cepinov za hitrostno plezanje, plezal je že v Indijski Himalaji, sicer pa je kot inženir metalurgije poklicno vpet v reciklažo akumulatorjev.

Katere velikonočne šege in navade so vpisane v register nesnovne kulturne dediščine Slovenije?

Velika noč, največji krščanski praznik, ko kristjani praznujemo Jezusovo vstajenje od mrtvih, je tudi čas, ki ga spremlja veliko šeg in navad. V registru nesnovne kulturne dediščine Slovenije najdemo kar enajst z veliko nočjo povezanih zadev, če pa prištejemo še cvetno nedeljo je teh 15. Podrobno jih je za naš radio predstavila dr. Nena Židov, kustodinja za družbeno kulturo v Slovenskem etnografskem muzeju, o tem, kaj sploh je Register nesnovne dediščine pa je za naš radio predstavila Anja Jerin, kustodinja za nesnovno kulturno dediščino v Slovenskem etnografskem muzeju.

Milka Kriegl je 44. Tischlerjeva nagrajenka

44. Tischlerjevo nagrado je včeraj v Celovcu prejela Milka Kriegl iz Ziljske doline „za vso njeno skrb za slovensko ziljsko narečje in ziljsko nošo, za ohranjanje domačih šeg in navad ter za ljubeč odnos do tipične ziljske gradbene in stanovanjske arhitekture“, je povedal predsednik KKZ Janko Krištof. Predsednik NSKS Zdravko Inzko pa je med osebnimi spomini na nagrajenko spomnil na na roko napisana pisma in muzej. Micka Opetnik je v opisu nagrajenke naglasila, „da so šege in navade Ziljske doline za Milko tista dragocenost, ki ohranja slovensko besedo, čeprav je tudi na Zilji vedno manj slišna.“ Martina Piko-Rustia pa je podčrtala: „Milka je s svojo pokončno držo svoje narečje in ziljsko kulturno dediščino pripeljala v današnji čas, ne v arhivirani obliki, temveč v živi, nadvse življenjski obliki.“ Milka Kriegl je prestižno nagrado delila s svojimi predniki. „Doma je bilo lepo. V družini smo živeli nekako pod geslom Mati - domovina - Bog. Starši so mi vcepili spoštovanje do vsakega in vsega. Rekli so: Srce človeško je sveta stvar, ne žali ga nikdar!“ Več o letošnji Tischlerjevi nagrajenki Milki Kriegl v nedeljski oddaji Slovencem po svetu in domovini.