Dialog z ateizmom #2 - Etika in morala

V drugi epizodi iz cikla Dialog z ateizmom se je jezuitu p. Damjanu Ristiću v studiu pridružil gost, ateist Simon Rigač, ki je pred časom dal pobudo za tovrstne pogovore. Odprli smo poglavje morale in etike, ki ga današnji družbeni in medijski svet pogosto izkorišča kot vzvod za delitve. V pogovoru smo skušali izpostaviti, da je spoštljiv pogovor tisto, kar si vsi želimo. Eno ključnih vprašanj je, ali lahko človek živi moralno brez Boga? Pogovor je tudi v obliki video podcasta na youtube kanalu Radia Ognjišče. Komentarji dobrodošli, veseli bomo odziva!

Utrip dneva dne 28. 1.

• Napetosti v Srbiji ne pojenjajo, po napadu pripadnikov vladajoče stranke na protestnike v Novem Sadu odstopil premier Miloš Vučević.
• Peticija doktorja Mitje Ferenca o spoštljivem spominu na žrtve komunizma ostaja odprta v Evropskem parlamentu, poslanka Romana Tomc pozvala še k sprejemu posebne resolucije.
• NSi in SLS začeli pogovore o sodelovanju pred prihajajočimi parlamentarnimi volitvami.
• Vatikan objavil dokument o umetni inteligenci.
• Policija nadaljuje preiskavo elektronskih groženj vzgojno-izobraževalnim ustanovam. Kako naj se v družinah pogovarjamo o nevarnostih, ki jih prinaša čas?
• V Društvu Viljem Julijan poudarili: Stroške zdravljenja otrok z redkimi boleznimi bi morala kriti država.
• Šport: Košarkarji Olimpije drevi v lov na pomembno domačo zmago v Evropskem pokalu proti favorizirani Valencii.
• Vreme: Dež, ki se je razširil nad večjim delom Slovenije, bo do večera v glavnem ponehal, jutri bo spremenljivo oblačno.

Kruh močnih - 14. del

Slišali smo, kako kruto usodo je morala preživeti Rebeka. Bo ostala pri Lidiji in njenem gostoljubju?

Izvir

Neka žena je morala vsak dan po vodo v več ...

Iz knjige Zgodbe s semeni upanja, ki je izšla v zbirki Zgodbe za dušo pri založbi Ognjišče.

Zakaj bi se morala Cerkev ukvarjati z misijoni?

Naš gost je bil frančiškan in župnik na Viču v Ljubljani p. Pepi Lebreht, ki je 14 let preživel v misijonih v Afriki – v Beninu in Togu. V razumevanju nekaterih gre pri misijonskem poslanstvu katoliške Cerkve zgolj za vprašanje vpliva, moči in denarja. Slišali smo, kako na to gleda naš gost in ga vprašali, ali so misijonarji v klasičnem smislu sploh še potrebni v današnjem globaliziranem svetu, kjer so informacije dostopne na vsakem koraku. Po drugi strani nismo mogli mimo aktualnega misijonskega izziva na Stari celini, ki izgublja svojo krščansko identiteto.

Propalestinska drža Slovenije največja ovira za normalne odnose z Izraelom

Slovenija, ki je prejšnji mesec predsedovala Varnostnemu svetu, je v tej vlogi komentirala tudi napade Izraela v Libanonu. Pri tem je spomnila na izvajanje resolucije 1701, ki naj bi jo spoštovali obe državi. Kritična je bila predvsem do Izraela, na kar ga je opozorila prek izraelskega veleposlanika pri Združenih narodih. Na tako imenovano »demaršo« se je odzvala tudi izraelska stran in v spravljivem tonu opozorila na neuravnoteženost slovenske diplomacije pri zavzemanju stališč do trenutnega dogajanja na Bližnjem vzhodu.

Resolucija Varnostnega sveta 1701 iz leta 2006, ki je sledila prekinitvi sovražnosti med Libanonom in Izraelom, ni nikoli zares zaživela. Slovenija je pozvala k izvajanju resolucije. Izraelska stran je odgovorila, da se tudi sama zavzema za to, a Hezbolah že od lanskega 8. oktobra krši premirje in raketira Sever Izraela. Temu je pritrdil tudi geopolitični analitik Laris Gajser, ki je o resoluciji, na katero se sklicuje Slovenija, še dodal, da Libanon ni nikoli nadzoroval svoje državne oziroma enotne vlade ni bilo več že dolga leta. Jug Libanona je bil pod nadzorom Hezbolaha, ki je dejansko voden s strani Irana. V skladu z resolucijo bi morala biti tam libanonska vojska, kar se nikoli ni zgodilo.

Izrael tudi trdi, da je Slovenija pri oceni najnovejših razmer v Libanonu zavzela neuravnotežen pristop. Spregledala je dejstvo, da je izraelska stran po številnih neuspešnih diplomatskih poskusih za umiritev razmer, enajst mesecev pokazala veliko zadržanost do napadov Hezbolaha, kar je več kot dovolj. Izraelska stran je opozorila še na govor predsednika Goloba na zasedanju Generalne skupščine, ki je povsem zaobšel izraelske talce, ki jih zadržuje Hamas. Kritična je tudi do Tanje Fajon, ki o stvareh, ki bi jih morali najprej reševati dvostransko, govori v medijih, na tiskovnih konferencah brez tega, da bi skušala o tem govoriti z izraelskimi diplomati. Laris Gajser je o tej plati slovenske zunanje politike dejal, da je postala s priznanjem Palestine propalestinska. Propalestinsko držo je pokazala tudi v Varnostnem svetu in jo brani v mednarodnih ustanovah.

Izraelska stran upa in pričakuje v prihodnje veliko večjo uravnoteženost v podobnih primerih, a pod trenutno vlado je to težko pričakovati. Več o tem pa v pogovoru z Gajserjem, ki mu lahko prisluhnete tukaj.

Peter Vrisk, Kmečka lista: »Vsa kmetijska politka se začne v Bruslju!«

V Kmečki listi - društvu za razvoj kmetijstva in podeželja pred letošnjimi volitvami v Kmetijsko gozdarsko zbornico pravijo, da bi ta morala delovati »bistveno bolj aktivno in učinkovito« ...

Utrip dneva dne 16. 9.

• Vlada je neučinkovita in glede na to, kaj počne, je tako celo bolje, meni politični komentator Rok Čakš.
• Tudi Francija je morala zamenjati komisarskega kandidata.
• Slovenija dobila pozitiven odgovor od Evropske komisije, iz mehanizma za okrevanje in odpornost naj bi še letos dobila blizu 258 milijonov evrov.
• Predstavniki vlade in sindikatov na krovnih pogajanjih o nadaljevanju dela.
• Kritike na račun zakona o zdravstveni dejavnosti se še kar vrstijo.
• Vreme – državo bo postopno zajel dež, tudi jutri in v sredo oblačno z občasnimi dežnimi kapljami, več sonca na zahodu.