Globine

VEČ ...|13. 9. 2022
Vera je dar, kakšen je pomen verske izobrazbe?

Tokrat smo se ustavili ob vprašanju pomena verske izobrazbe. Ali kristjani poznamo svojo vero? Kakšno stališče imamo do verske izobrazbe svojih otrok? Kako dobro poznamo druga verstva? Z nami je bil dekan Teološke fakultete prof. dr. Janez Vodičar.

Vera je dar, kakšen je pomen verske izobrazbe?

Tokrat smo se ustavili ob vprašanju pomena verske izobrazbe. Ali kristjani poznamo svojo vero? Kakšno stališče imamo do verske izobrazbe svojih otrok? Kako dobro poznamo druga verstva? Z nami je bil dekan Teološke fakultete prof. dr. Janez Vodičar.

duhovnostvzgojaizobraževanjeteologijaverareligijakateheza

Globine

Vera je dar, kakšen je pomen verske izobrazbe?

Tokrat smo se ustavili ob vprašanju pomena verske izobrazbe. Ali kristjani poznamo svojo vero? Kakšno stališče imamo do verske izobrazbe svojih otrok? Kako dobro poznamo druga verstva? Z nami je bil dekan Teološke fakultete prof. dr. Janez Vodičar.

VEČ ...|13. 9. 2022
Vera je dar, kakšen je pomen verske izobrazbe?

Tokrat smo se ustavili ob vprašanju pomena verske izobrazbe. Ali kristjani poznamo svojo vero? Kakšno stališče imamo do verske izobrazbe svojih otrok? Kako dobro poznamo druga verstva? Z nami je bil dekan Teološke fakultete prof. dr. Janez Vodičar.

Blaž Lesnik

duhovnostvzgojaizobraževanjeteologijaverareligijakateheza

Komentar Časnik.si

VEČ ...|20. 7. 2022
Jože Mlakar: Politika kot kult

Nenavadno visoka zmaga Roberta Goloba oziroma njegove stranke je presenetila skoraj vse Slovence. Večina razočaranih volivcev desnih strank je za svoj volilni poraz krivila medije, komentator pa se v komentarju sprašuje, če so res vsega krivi mediji in med drugim omenja vpliv dolgotrajnega avtoritarnega vodenja na ljudi, ki se po mnenju ameriškega znanstvenika Jamesa H. Fallona prenese v človekovo dedno substanco. Komentator opozarja, da je ta vedenjski vzorec zelo podoben drži vernega človeka, ki tudi deduje svoj vzorec. Kot Golobovih volivcev prav nič ne moti njegova škandalozna plača, kristjanov ne motijo pedofilski škandali v slovenski Cerkvi do te mere, da bi se odpovedali svoji veri in Bogu.

Jože Mlakar: Politika kot kult

Nenavadno visoka zmaga Roberta Goloba oziroma njegove stranke je presenetila skoraj vse Slovence. Večina razočaranih volivcev desnih strank je za svoj volilni poraz krivila medije, komentator pa se v komentarju sprašuje, če so res vsega krivi mediji in med drugim omenja vpliv dolgotrajnega avtoritarnega vodenja na ljudi, ki se po mnenju ameriškega znanstvenika Jamesa H. Fallona prenese v človekovo dedno substanco. Komentator opozarja, da je ta vedenjski vzorec zelo podoben drži vernega človeka, ki tudi deduje svoj vzorec. Kot Golobovih volivcev prav nič ne moti njegova škandalozna plača, kristjanov ne motijo pedofilski škandali v slovenski Cerkvi do te mere, da bi se odpovedali svoji veri in Bogu.

komentarJanšaGolobpolitikareligijadedovanje

Komentar Časnik.si

Jože Mlakar: Politika kot kult

Nenavadno visoka zmaga Roberta Goloba oziroma njegove stranke je presenetila skoraj vse Slovence. Večina razočaranih volivcev desnih strank je za svoj volilni poraz krivila medije, komentator pa se v komentarju sprašuje, če so res vsega krivi mediji in med drugim omenja vpliv dolgotrajnega avtoritarnega vodenja na ljudi, ki se po mnenju ameriškega znanstvenika Jamesa H. Fallona prenese v človekovo dedno substanco. Komentator opozarja, da je ta vedenjski vzorec zelo podoben drži vernega človeka, ki tudi deduje svoj vzorec. Kot Golobovih volivcev prav nič ne moti njegova škandalozna plača, kristjanov ne motijo pedofilski škandali v slovenski Cerkvi do te mere, da bi se odpovedali svoji veri in Bogu.

VEČ ...|20. 7. 2022
Jože Mlakar: Politika kot kult

Nenavadno visoka zmaga Roberta Goloba oziroma njegove stranke je presenetila skoraj vse Slovence. Večina razočaranih volivcev desnih strank je za svoj volilni poraz krivila medije, komentator pa se v komentarju sprašuje, če so res vsega krivi mediji in med drugim omenja vpliv dolgotrajnega avtoritarnega vodenja na ljudi, ki se po mnenju ameriškega znanstvenika Jamesa H. Fallona prenese v človekovo dedno substanco. Komentator opozarja, da je ta vedenjski vzorec zelo podoben drži vernega človeka, ki tudi deduje svoj vzorec. Kot Golobovih volivcev prav nič ne moti njegova škandalozna plača, kristjanov ne motijo pedofilski škandali v slovenski Cerkvi do te mere, da bi se odpovedali svoji veri in Bogu.

Jože Mlakar

komentarJanšaGolobpolitikareligijadedovanje

Informativne oddaje

VEČ ...|9. 9. 2021
Utrip dneva dne 9. 9.

  • V Sloveniji znova več kot tisoč okužb. Na Inštitutu Jožef Stefan opozarjajo, da se bo do pomladi okužil vsak necepljeni.
  • Delodajalske organizacije: Stroške testiranja naj krijejo zaposleni.
  • Okrevanje po covidu razkrilo veliko pomanjkanje respiratornih fizioterapevtov.
  • V Državnem zboru medparlamentarna konferenca o skupni zunanji, obrambni in varnostni politiki.
  • Vlada med obiskom goriške regije z lokalnimi oblastmi sklenila kar nekaj dogovorov.
  • Vreme: Jutri sončno in še topleje.
  • V covidni bolnišnici v Severni Makedoniji izbruhnil požar, umrlo je več ljudi.
  • Angela Merkel: Krščanska demokracija ni religija, pač pa politična drža, ki temelji na krščanskih vrednotah.
  • ŠPORT: Zmagovalec Toura Pogačar lovi še kolajno na Evropskem prvenstvu.

Utrip dneva dne 9. 9.

  • V Sloveniji znova več kot tisoč okužb. Na Inštitutu Jožef Stefan opozarjajo, da se bo do pomladi okužil vsak necepljeni.
  • Delodajalske organizacije: Stroške testiranja naj krijejo zaposleni.
  • Okrevanje po covidu razkrilo veliko pomanjkanje respiratornih fizioterapevtov.
  • V Državnem zboru medparlamentarna konferenca o skupni zunanji, obrambni in varnostni politiki.
  • Vlada med obiskom goriške regije z lokalnimi oblastmi sklenila kar nekaj dogovorov.
  • Vreme: Jutri sončno in še topleje.
  • V covidni bolnišnici v Severni Makedoniji izbruhnil požar, umrlo je več ljudi.
  • Angela Merkel: Krščanska demokracija ni religija, pač pa politična drža, ki temelji na krščanskih vrednotah.
  • ŠPORT: Zmagovalec Toura Pogačar lovi še kolajno na Evropskem prvenstvu.

infonovice

Informativne oddaje

Utrip dneva dne 9. 9.
  • V Sloveniji znova več kot tisoč okužb. Na Inštitutu Jožef Stefan opozarjajo, da se bo do pomladi okužil vsak necepljeni.
  • Delodajalske organizacije: Stroške testiranja naj krijejo zaposleni.
  • Okrevanje po covidu razkrilo veliko pomanjkanje respiratornih fizioterapevtov.
  • V Državnem zboru medparlamentarna konferenca o skupni zunanji, obrambni in varnostni politiki.
  • Vlada med obiskom goriške regije z lokalnimi oblastmi sklenila kar nekaj dogovorov.
  • Vreme: Jutri sončno in še topleje.
  • V covidni bolnišnici v Severni Makedoniji izbruhnil požar, umrlo je več ljudi.
  • Angela Merkel: Krščanska demokracija ni religija, pač pa politična drža, ki temelji na krščanskih vrednotah.
  • ŠPORT: Zmagovalec Toura Pogačar lovi še kolajno na Evropskem prvenstvu.
VEČ ...|9. 9. 2021
Utrip dneva dne 9. 9.
  • V Sloveniji znova več kot tisoč okužb. Na Inštitutu Jožef Stefan opozarjajo, da se bo do pomladi okužil vsak necepljeni.
  • Delodajalske organizacije: Stroške testiranja naj krijejo zaposleni.
  • Okrevanje po covidu razkrilo veliko pomanjkanje respiratornih fizioterapevtov.
  • V Državnem zboru medparlamentarna konferenca o skupni zunanji, obrambni in varnostni politiki.
  • Vlada med obiskom goriške regije z lokalnimi oblastmi sklenila kar nekaj dogovorov.
  • Vreme: Jutri sončno in še topleje.
  • V covidni bolnišnici v Severni Makedoniji izbruhnil požar, umrlo je več ljudi.
  • Angela Merkel: Krščanska demokracija ni religija, pač pa politična drža, ki temelji na krščanskih vrednotah.
  • ŠPORT: Zmagovalec Toura Pogačar lovi še kolajno na Evropskem prvenstvu.

Radio Ognjišče

infonovice

Globine

VEČ ...|13. 10. 2020
O veselju, simboliki in pozitivni energiji

Tokrat smo vso pozornost namenili vprašanjem, s katerimi se srečujejo v svojih globinah naši poslušalci: Ali je Slovenec lahko vesel kristjan? Kako razumeti simboliko rastlin v svetopisemskih zgodbah, kaj naj bi bila pozitivna energija? Naš gost v živo je bil jezuit p. Damjan Ristić. Prisluhnite odgovorom v posnetku oddaje!

O veselju, simboliki in pozitivni energiji

Tokrat smo vso pozornost namenili vprašanjem, s katerimi se srečujejo v svojih globinah naši poslušalci: Ali je Slovenec lahko vesel kristjan? Kako razumeti simboliko rastlin v svetopisemskih zgodbah, kaj naj bi bila pozitivna energija? Naš gost v živo je bil jezuit p. Damjan Ristić. Prisluhnite odgovorom v posnetku oddaje!

duhovnostodnosisveto pismoverareligija

Globine

O veselju, simboliki in pozitivni energiji

Tokrat smo vso pozornost namenili vprašanjem, s katerimi se srečujejo v svojih globinah naši poslušalci: Ali je Slovenec lahko vesel kristjan? Kako razumeti simboliko rastlin v svetopisemskih zgodbah, kaj naj bi bila pozitivna energija? Naš gost v živo je bil jezuit p. Damjan Ristić. Prisluhnite odgovorom v posnetku oddaje!

VEČ ...|13. 10. 2020
O veselju, simboliki in pozitivni energiji

Tokrat smo vso pozornost namenili vprašanjem, s katerimi se srečujejo v svojih globinah naši poslušalci: Ali je Slovenec lahko vesel kristjan? Kako razumeti simboliko rastlin v svetopisemskih zgodbah, kaj naj bi bila pozitivna energija? Naš gost v živo je bil jezuit p. Damjan Ristić. Prisluhnite odgovorom v posnetku oddaje!

Blaž Lesnik

duhovnostodnosisveto pismoverareligija

Globine

VEČ ...|11. 8. 2020
Mozaične Globine

Tokrat smo Globine sestavili iz krajših odlomkov preteklih oddaj, ko so sogovorniki spregovorili o zdravju in duhovnosti, dveh poteh v Svetem pismu, o izpuščanju, odpuščanju in o duhovnosti moških. Če se ob poslušanju mozaične oddaje utrne kakšno novo duhovno vprašanje, ga lahko sporočite na globine@ognjisce.si.

Mozaične Globine

Tokrat smo Globine sestavili iz krajših odlomkov preteklih oddaj, ko so sogovorniki spregovorili o zdravju in duhovnosti, dveh poteh v Svetem pismu, o izpuščanju, odpuščanju in o duhovnosti moških. Če se ob poslušanju mozaične oddaje utrne kakšno novo duhovno vprašanje, ga lahko sporočite na globine@ognjisce.si.

duhovnostdružbareligijazdravjeodnosi

Globine

Mozaične Globine
Tokrat smo Globine sestavili iz krajših odlomkov preteklih oddaj, ko so sogovorniki spregovorili o zdravju in duhovnosti, dveh poteh v Svetem pismu, o izpuščanju, odpuščanju in o duhovnosti moških. Če se ob poslušanju mozaične oddaje utrne kakšno novo duhovno vprašanje, ga lahko sporočite na globine@ognjisce.si.
VEČ ...|11. 8. 2020
Mozaične Globine
Tokrat smo Globine sestavili iz krajših odlomkov preteklih oddaj, ko so sogovorniki spregovorili o zdravju in duhovnosti, dveh poteh v Svetem pismu, o izpuščanju, odpuščanju in o duhovnosti moških. Če se ob poslušanju mozaične oddaje utrne kakšno novo duhovno vprašanje, ga lahko sporočite na globine@ognjisce.si.

Blaž Lesnik

duhovnostdružbareligijazdravjeodnosi

Komentar Domovina.je

VEČ ...|22. 4. 2019
Žiga Turk: Po debati Jordana Petersona in Slavoja Žižka: ne zmagati, pomembno se je pogovarjati

Dogaja se nekaj pozitivnega. Do zdaj je bilo normalno, da človek sredi noči vstane za pomemben športni dogodek, morda za Oskarje, 20. aprila zjutraj kar nekaj ljudi v Evropi ni šlo spat oz. so zelo zgodaj vstali, da bi si ogledali intelektualni »dvoboj stoletja« med našim Slavojem Žižkom v levem kotu in Kanadčanom Jordanom Petersonom v desnem. Nisem bil med njimi, zjutraj sem si ogledal posnetek, ampak že v tem uvodu sem se postavil na eno stran. Svet je pretežno v redu. Stvari gredo na boljše. Vedno več ljudi ima vedno več hrane, zdravstva, stanovanj, izobraževanja ipd.In mehanizem, ki izkoreninja revščino, je kapitalizem oz., kot manj zboli v ušesu, socialno-tržno gospodarstvo. To je Petersonovo izhodišče – da je svet kar OK, posamezniki da smo tisti, ki trpimo, pa ne iz sistemskih razlogov. In če bi ljudje tu in tam pospravili sobo, torej spravili v red sebe in svojo okolico, bi bilo težav še manj. Vsak od nas lahko kaj naredi za boljši svet.Na drugi strani Žižek izhaja iz predpostavke, da drsimo proti apokalipsi, luč na koncu tunela je morda vlak, ki prihaja nasproti. Pred katastrofo se lahko rešimo samo tako, da nekdo vzame vajeti v roke in mobilizira ljudi. Trenutno funkcijo katastrofe imajo kot kaže podnebne spremembe, to je zgodba zaradi katere naj bi se ljudje odpovedali svobodi in podredili skupnosti. Nekatere take zgodbe, pa naj bodo Hitlerjeve o judih ali desničarske o migrantih, po Žižkovo niso to, za kar se predstavljajo, ampak so simptomi globlje krize kapitalizma, ki da ima patološko potrebo, da si mora take zgodbe kar naprej izmišljati.Podnebne spremembe in marksizem po Žižkovo ne spadata v to skupino, ni pa prepričal, zakaj ne bi bili. Niti ga Peterson okrog tega ni vrtal. Po Petersonovo krize kapitalizma ni. Take zgodbe so samo v funkciji omejevanja svobode in ustvarjanju izgovorov za to, da se ta ali oni avtokrat zavihti na oblast. Hierarhije so po Petersonu nekaj naravnega, starejšega od kapitalizma. Neenakosti se pojavljajo v vsakem sistemu. Razlika, da je samo v tem, da kapitalizem poleg neenakosti povzroča še razvoj in novo bogastvo, drugi sistemi pa ustvarjajo neenakost – tudi v socializmu je bila – so pa dosti slabši pri ustvarjanju blagostanja. In, s tem (ne)povezane sreče.V čem je Žižek presenetil PetersonaDebata, kot je bila zastavljena – Sreča: kapitalizem proti komunizmu – je bila zastavljena nesrečno. In nesrečno je Peterson zastavil svoje uvodno predavanje, kjer je obračunaval s komunističnim manifestom. Tisto je mrtev konj, v ekonomski marksizem ne verjame skoraj nihče več. Inteligenca je zato iz ekonomskega marksizma presedlala na kulturni marksizem. Razvojni dosežki kapitalizma so preprosto preveč bleščeči. Izgovor, da se je Peterson vrnil k viru, bi bil lahko ta, da so levi misleci 20. stoletja morali ideologijo zapakirati v miselne akrobacije in nerazumljv jezik, da bi nekaj, kar fundamentalno ne deluje, bilo vseeno uporabno za akademske in politične kariere. In Peterson preprosto ni imel volje, da bi se skozi tisto pregrizel.Žižek ni bil tipični marksist, ki ga je Peterson pričakoval. Ker Peterson ni opravil domače naloge. V uvodu se je Žižek odpovedal številnim dogmam leve misli, ki so v nasprotju z zdravo pametjo in bi bila izguba časa, da se jih brani. Podobna taktika, kot ko je v 1990-ih svetoval takratnemu LDSu, naj se pokesa za poboje in obsodi revolucijo in spravi te stvari z dnevnega reda, ker so nebranljive.Tisti, ki nimamo ravno pogosto opraviti z razumno levico, smo z zadovoljstvom ugotavljali, da imamo ogromno stičnih točk. Npr. enakost kot enakost priložnost in ne enakost rezultatov, vlada ljudstva ne diktatura stroke ali tehnokracije, oboje – družba in posameznik, da je pomembno; da je obkladanje ljudi s fašisti nesmiselno, da Trump ni fašist … Zdaj vemo, zakaj trda levica Žižka ne mara.Končno se poslušamoEna najboljših reči te debate je, da so desni prisiljeni poslušati nekoga, ki je lev, in da so levi prisiljeni poslušati nekoga, ki je desen. In ugotovili bi, da nismo tako daleč narazen. Res pa je tudi, da ne Peterson ne Žižek nista skrajneža. Žižka si npr. ne predstavljam kot ideologa slovenske skrajne Levice, in Peterson je veliko preveč razumen, da bi bil ideolog ligaške desnice. Začutiti je bilo, da poleg zahodne politične obstaja tudi neka intelektualno-filozofska sredina, ki lahko skrbi, da center obstane, da tista družbena os, ki nas drži skupaj ne podleže sredobežnim silam.O sreči sta se strinjala, da to ni sreča v hedonističnem smislu. Žižek, da jo je treba najti v tem, da gre človeku za stvar, npr. za podnebje ali razredni boj; Peterson širše, da gre za smisel. In da je sreča nekaj, kar je stranski produkt nečesa drugega – da se torej ne smemo boriti za srečo ampak za smisel ali za stvar. Peterson nudi tudi izhod iz pasti konservativcev, ki življenje vidijo kot odgovornost do dolžnosti – ki človeka ujame v svet, kakršen je. Peterson vidi našo odgovornost v tem, da širimo prostor »dobrega« sveta.Žižek zagovarja več regulacije, češ, kapitalizem se ne bo uredil sam, ne bo rešil problema digitalizacije, transhumanizma, demografije, podnebja. Petersona pa je strah velikih sistemskih rešitev – kjer lahko pride do velikih sistemskih napak. Inženirjem družbe, tudi Marxu, očita, intelektualni narcisizem – da ne pomislijo na grozljive posledice, če so njihove teorije napačne. In skoraj vse ideje (o družbi), da so napačne. Prav je pa tisto, kar je oblikovala družbena evolucija, saj deluje. Če so napačne Petersonove ideje, kako naj si posameznik pomaga, bo v težavah par posameznikov in ne cela Rusija.Da bi se imela še veliko pogovarjati in povsem primerno današnjemu prazniku kaže diskusija, ki sta jo začela o Kristusovih besedah na križu – »Moj Bog, moj Bog, zakaj si me zapustil«. Je to trenutek, ko je Kristus bil ateist? Ali točka, na kateri krščanstvo postane kot religija, stopi ven iz sebe, naredi distanco sama od sebe – in se tako odpre človeku v premislek, skupaj s svetom, ki sta ga dobila Adam in Eva.Ko smo bili lani po predavanju s Petersonom na kosilu, smo ga provocirali o duelu z Žižkom. Želeli smo, da bi bilo to v Ljubljani. Nekdo v družbi je omenil, da bi Peterson brez težav zmagal. Ognjevito se je vmešal, češ, sploh ne gre za to, da kdo zmaga, gre za to, da pokaževa, da se lahko pogovarjava.In to sta v Torontu pokazala. Če sta se lahko onadva, bi se lahko tudi mi.

Žiga Turk: Po debati Jordana Petersona in Slavoja Žižka: ne zmagati, pomembno se je pogovarjati

Dogaja se nekaj pozitivnega. Do zdaj je bilo normalno, da človek sredi noči vstane za pomemben športni dogodek, morda za Oskarje, 20. aprila zjutraj kar nekaj ljudi v Evropi ni šlo spat oz. so zelo zgodaj vstali, da bi si ogledali intelektualni »dvoboj stoletja« med našim Slavojem Žižkom v levem kotu in Kanadčanom Jordanom Petersonom v desnem. Nisem bil med njimi, zjutraj sem si ogledal posnetek, ampak že v tem uvodu sem se postavil na eno stran. Svet je pretežno v redu. Stvari gredo na boljše. Vedno več ljudi ima vedno več hrane, zdravstva, stanovanj, izobraževanja ipd.In mehanizem, ki izkoreninja revščino, je kapitalizem oz., kot manj zboli v ušesu, socialno-tržno gospodarstvo. To je Petersonovo izhodišče – da je svet kar OK, posamezniki da smo tisti, ki trpimo, pa ne iz sistemskih razlogov. In če bi ljudje tu in tam pospravili sobo, torej spravili v red sebe in svojo okolico, bi bilo težav še manj. Vsak od nas lahko kaj naredi za boljši svet.Na drugi strani Žižek izhaja iz predpostavke, da drsimo proti apokalipsi, luč na koncu tunela je morda vlak, ki prihaja nasproti. Pred katastrofo se lahko rešimo samo tako, da nekdo vzame vajeti v roke in mobilizira ljudi. Trenutno funkcijo katastrofe imajo kot kaže podnebne spremembe, to je zgodba zaradi katere naj bi se ljudje odpovedali svobodi in podredili skupnosti. Nekatere take zgodbe, pa naj bodo Hitlerjeve o judih ali desničarske o migrantih, po Žižkovo niso to, za kar se predstavljajo, ampak so simptomi globlje krize kapitalizma, ki da ima patološko potrebo, da si mora take zgodbe kar naprej izmišljati.Podnebne spremembe in marksizem po Žižkovo ne spadata v to skupino, ni pa prepričal, zakaj ne bi bili. Niti ga Peterson okrog tega ni vrtal. Po Petersonovo krize kapitalizma ni. Take zgodbe so samo v funkciji omejevanja svobode in ustvarjanju izgovorov za to, da se ta ali oni avtokrat zavihti na oblast. Hierarhije so po Petersonu nekaj naravnega, starejšega od kapitalizma. Neenakosti se pojavljajo v vsakem sistemu. Razlika, da je samo v tem, da kapitalizem poleg neenakosti povzroča še razvoj in novo bogastvo, drugi sistemi pa ustvarjajo neenakost – tudi v socializmu je bila – so pa dosti slabši pri ustvarjanju blagostanja. In, s tem (ne)povezane sreče.V čem je Žižek presenetil PetersonaDebata, kot je bila zastavljena – Sreča: kapitalizem proti komunizmu – je bila zastavljena nesrečno. In nesrečno je Peterson zastavil svoje uvodno predavanje, kjer je obračunaval s komunističnim manifestom. Tisto je mrtev konj, v ekonomski marksizem ne verjame skoraj nihče več. Inteligenca je zato iz ekonomskega marksizma presedlala na kulturni marksizem. Razvojni dosežki kapitalizma so preprosto preveč bleščeči. Izgovor, da se je Peterson vrnil k viru, bi bil lahko ta, da so levi misleci 20. stoletja morali ideologijo zapakirati v miselne akrobacije in nerazumljv jezik, da bi nekaj, kar fundamentalno ne deluje, bilo vseeno uporabno za akademske in politične kariere. In Peterson preprosto ni imel volje, da bi se skozi tisto pregrizel.Žižek ni bil tipični marksist, ki ga je Peterson pričakoval. Ker Peterson ni opravil domače naloge. V uvodu se je Žižek odpovedal številnim dogmam leve misli, ki so v nasprotju z zdravo pametjo in bi bila izguba časa, da se jih brani. Podobna taktika, kot ko je v 1990-ih svetoval takratnemu LDSu, naj se pokesa za poboje in obsodi revolucijo in spravi te stvari z dnevnega reda, ker so nebranljive.Tisti, ki nimamo ravno pogosto opraviti z razumno levico, smo z zadovoljstvom ugotavljali, da imamo ogromno stičnih točk. Npr. enakost kot enakost priložnost in ne enakost rezultatov, vlada ljudstva ne diktatura stroke ali tehnokracije, oboje – družba in posameznik, da je pomembno; da je obkladanje ljudi s fašisti nesmiselno, da Trump ni fašist … Zdaj vemo, zakaj trda levica Žižka ne mara.Končno se poslušamoEna najboljših reči te debate je, da so desni prisiljeni poslušati nekoga, ki je lev, in da so levi prisiljeni poslušati nekoga, ki je desen. In ugotovili bi, da nismo tako daleč narazen. Res pa je tudi, da ne Peterson ne Žižek nista skrajneža. Žižka si npr. ne predstavljam kot ideologa slovenske skrajne Levice, in Peterson je veliko preveč razumen, da bi bil ideolog ligaške desnice. Začutiti je bilo, da poleg zahodne politične obstaja tudi neka intelektualno-filozofska sredina, ki lahko skrbi, da center obstane, da tista družbena os, ki nas drži skupaj ne podleže sredobežnim silam.O sreči sta se strinjala, da to ni sreča v hedonističnem smislu. Žižek, da jo je treba najti v tem, da gre človeku za stvar, npr. za podnebje ali razredni boj; Peterson širše, da gre za smisel. In da je sreča nekaj, kar je stranski produkt nečesa drugega – da se torej ne smemo boriti za srečo ampak za smisel ali za stvar. Peterson nudi tudi izhod iz pasti konservativcev, ki življenje vidijo kot odgovornost do dolžnosti – ki človeka ujame v svet, kakršen je. Peterson vidi našo odgovornost v tem, da širimo prostor »dobrega« sveta.Žižek zagovarja več regulacije, češ, kapitalizem se ne bo uredil sam, ne bo rešil problema digitalizacije, transhumanizma, demografije, podnebja. Petersona pa je strah velikih sistemskih rešitev – kjer lahko pride do velikih sistemskih napak. Inženirjem družbe, tudi Marxu, očita, intelektualni narcisizem – da ne pomislijo na grozljive posledice, če so njihove teorije napačne. In skoraj vse ideje (o družbi), da so napačne. Prav je pa tisto, kar je oblikovala družbena evolucija, saj deluje. Če so napačne Petersonove ideje, kako naj si posameznik pomaga, bo v težavah par posameznikov in ne cela Rusija.Da bi se imela še veliko pogovarjati in povsem primerno današnjemu prazniku kaže diskusija, ki sta jo začela o Kristusovih besedah na križu – »Moj Bog, moj Bog, zakaj si me zapustil«. Je to trenutek, ko je Kristus bil ateist? Ali točka, na kateri krščanstvo postane kot religija, stopi ven iz sebe, naredi distanco sama od sebe – in se tako odpre človeku v premislek, skupaj s svetom, ki sta ga dobila Adam in Eva.Ko smo bili lani po predavanju s Petersonom na kosilu, smo ga provocirali o duelu z Žižkom. Želeli smo, da bi bilo to v Ljubljani. Nekdo v družbi je omenil, da bi Peterson brez težav zmagal. Ognjevito se je vmešal, češ, sploh ne gre za to, da kdo zmaga, gre za to, da pokaževa, da se lahko pogovarjava.In to sta v Torontu pokazala. Če sta se lahko onadva, bi se lahko tudi mi.

domovinakomentaržiga turkpetersonžižek

Komentar Domovina.je

Žiga Turk: Po debati Jordana Petersona in Slavoja Žižka: ne zmagati, pomembno se je pogovarjati
Dogaja se nekaj pozitivnega. Do zdaj je bilo normalno, da človek sredi noči vstane za pomemben športni dogodek, morda za Oskarje, 20. aprila zjutraj kar nekaj ljudi v Evropi ni šlo spat oz. so zelo zgodaj vstali, da bi si ogledali intelektualni »dvoboj stoletja« med našim Slavojem Žižkom v levem kotu in Kanadčanom Jordanom Petersonom v desnem. Nisem bil med njimi, zjutraj sem si ogledal posnetek, ampak že v tem uvodu sem se postavil na eno stran. Svet je pretežno v redu. Stvari gredo na boljše. Vedno več ljudi ima vedno več hrane, zdravstva, stanovanj, izobraževanja ipd.In mehanizem, ki izkoreninja revščino, je kapitalizem oz., kot manj zboli v ušesu, socialno-tržno gospodarstvo. To je Petersonovo izhodišče – da je svet kar OK, posamezniki da smo tisti, ki trpimo, pa ne iz sistemskih razlogov. In če bi ljudje tu in tam pospravili sobo, torej spravili v red sebe in svojo okolico, bi bilo težav še manj. Vsak od nas lahko kaj naredi za boljši svet.Na drugi strani Žižek izhaja iz predpostavke, da drsimo proti apokalipsi, luč na koncu tunela je morda vlak, ki prihaja nasproti. Pred katastrofo se lahko rešimo samo tako, da nekdo vzame vajeti v roke in mobilizira ljudi. Trenutno funkcijo katastrofe imajo kot kaže podnebne spremembe, to je zgodba zaradi katere naj bi se ljudje odpovedali svobodi in podredili skupnosti. Nekatere take zgodbe, pa naj bodo Hitlerjeve o judih ali desničarske o migrantih, po Žižkovo niso to, za kar se predstavljajo, ampak so simptomi globlje krize kapitalizma, ki da ima patološko potrebo, da si mora take zgodbe kar naprej izmišljati.Podnebne spremembe in marksizem po Žižkovo ne spadata v to skupino, ni pa prepričal, zakaj ne bi bili. Niti ga Peterson okrog tega ni vrtal. Po Petersonovo krize kapitalizma ni. Take zgodbe so samo v funkciji omejevanja svobode in ustvarjanju izgovorov za to, da se ta ali oni avtokrat zavihti na oblast. Hierarhije so po Petersonu nekaj naravnega, starejšega od kapitalizma. Neenakosti se pojavljajo v vsakem sistemu. Razlika, da je samo v tem, da kapitalizem poleg neenakosti povzroča še razvoj in novo bogastvo, drugi sistemi pa ustvarjajo neenakost – tudi v socializmu je bila – so pa dosti slabši pri ustvarjanju blagostanja. In, s tem (ne)povezane sreče.V čem je Žižek presenetil PetersonaDebata, kot je bila zastavljena – Sreča: kapitalizem proti komunizmu – je bila zastavljena nesrečno. In nesrečno je Peterson zastavil svoje uvodno predavanje, kjer je obračunaval s komunističnim manifestom. Tisto je mrtev konj, v ekonomski marksizem ne verjame skoraj nihče več. Inteligenca je zato iz ekonomskega marksizma presedlala na kulturni marksizem. Razvojni dosežki kapitalizma so preprosto preveč bleščeči. Izgovor, da se je Peterson vrnil k viru, bi bil lahko ta, da so levi misleci 20. stoletja morali ideologijo zapakirati v miselne akrobacije in nerazumljv jezik, da bi nekaj, kar fundamentalno ne deluje, bilo vseeno uporabno za akademske in politične kariere. In Peterson preprosto ni imel volje, da bi se skozi tisto pregrizel.Žižek ni bil tipični marksist, ki ga je Peterson pričakoval. Ker Peterson ni opravil domače naloge. V uvodu se je Žižek odpovedal številnim dogmam leve misli, ki so v nasprotju z zdravo pametjo in bi bila izguba časa, da se jih brani. Podobna taktika, kot ko je v 1990-ih svetoval takratnemu LDSu, naj se pokesa za poboje in obsodi revolucijo in spravi te stvari z dnevnega reda, ker so nebranljive.Tisti, ki nimamo ravno pogosto opraviti z razumno levico, smo z zadovoljstvom ugotavljali, da imamo ogromno stičnih točk. Npr. enakost kot enakost priložnost in ne enakost rezultatov, vlada ljudstva ne diktatura stroke ali tehnokracije, oboje – družba in posameznik, da je pomembno; da je obkladanje ljudi s fašisti nesmiselno, da Trump ni fašist … Zdaj vemo, zakaj trda levica Žižka ne mara.Končno se poslušamoEna najboljših reči te debate je, da so desni prisiljeni poslušati nekoga, ki je lev, in da so levi prisiljeni poslušati nekoga, ki je desen. In ugotovili bi, da nismo tako daleč narazen. Res pa je tudi, da ne Peterson ne Žižek nista skrajneža. Žižka si npr. ne predstavljam kot ideologa slovenske skrajne Levice, in Peterson je veliko preveč razumen, da bi bil ideolog ligaške desnice. Začutiti je bilo, da poleg zahodne politične obstaja tudi neka intelektualno-filozofska sredina, ki lahko skrbi, da center obstane, da tista družbena os, ki nas drži skupaj ne podleže sredobežnim silam.O sreči sta se strinjala, da to ni sreča v hedonističnem smislu. Žižek, da jo je treba najti v tem, da gre človeku za stvar, npr. za podnebje ali razredni boj; Peterson širše, da gre za smisel. In da je sreča nekaj, kar je stranski produkt nečesa drugega – da se torej ne smemo boriti za srečo ampak za smisel ali za stvar. Peterson nudi tudi izhod iz pasti konservativcev, ki življenje vidijo kot odgovornost do dolžnosti – ki človeka ujame v svet, kakršen je. Peterson vidi našo odgovornost v tem, da širimo prostor »dobrega« sveta.Žižek zagovarja več regulacije, češ, kapitalizem se ne bo uredil sam, ne bo rešil problema digitalizacije, transhumanizma, demografije, podnebja. Petersona pa je strah velikih sistemskih rešitev – kjer lahko pride do velikih sistemskih napak. Inženirjem družbe, tudi Marxu, očita, intelektualni narcisizem – da ne pomislijo na grozljive posledice, če so njihove teorije napačne. In skoraj vse ideje (o družbi), da so napačne. Prav je pa tisto, kar je oblikovala družbena evolucija, saj deluje. Če so napačne Petersonove ideje, kako naj si posameznik pomaga, bo v težavah par posameznikov in ne cela Rusija.Da bi se imela še veliko pogovarjati in povsem primerno današnjemu prazniku kaže diskusija, ki sta jo začela o Kristusovih besedah na križu – »Moj Bog, moj Bog, zakaj si me zapustil«. Je to trenutek, ko je Kristus bil ateist? Ali točka, na kateri krščanstvo postane kot religija, stopi ven iz sebe, naredi distanco sama od sebe – in se tako odpre človeku v premislek, skupaj s svetom, ki sta ga dobila Adam in Eva.Ko smo bili lani po predavanju s Petersonom na kosilu, smo ga provocirali o duelu z Žižkom. Želeli smo, da bi bilo to v Ljubljani. Nekdo v družbi je omenil, da bi Peterson brez težav zmagal. Ognjevito se je vmešal, češ, sploh ne gre za to, da kdo zmaga, gre za to, da pokaževa, da se lahko pogovarjava.In to sta v Torontu pokazala. Če sta se lahko onadva, bi se lahko tudi mi.
VEČ ...|22. 4. 2019
Žiga Turk: Po debati Jordana Petersona in Slavoja Žižka: ne zmagati, pomembno se je pogovarjati
Dogaja se nekaj pozitivnega. Do zdaj je bilo normalno, da človek sredi noči vstane za pomemben športni dogodek, morda za Oskarje, 20. aprila zjutraj kar nekaj ljudi v Evropi ni šlo spat oz. so zelo zgodaj vstali, da bi si ogledali intelektualni »dvoboj stoletja« med našim Slavojem Žižkom v levem kotu in Kanadčanom Jordanom Petersonom v desnem. Nisem bil med njimi, zjutraj sem si ogledal posnetek, ampak že v tem uvodu sem se postavil na eno stran. Svet je pretežno v redu. Stvari gredo na boljše. Vedno več ljudi ima vedno več hrane, zdravstva, stanovanj, izobraževanja ipd.In mehanizem, ki izkoreninja revščino, je kapitalizem oz., kot manj zboli v ušesu, socialno-tržno gospodarstvo. To je Petersonovo izhodišče – da je svet kar OK, posamezniki da smo tisti, ki trpimo, pa ne iz sistemskih razlogov. In če bi ljudje tu in tam pospravili sobo, torej spravili v red sebe in svojo okolico, bi bilo težav še manj. Vsak od nas lahko kaj naredi za boljši svet.Na drugi strani Žižek izhaja iz predpostavke, da drsimo proti apokalipsi, luč na koncu tunela je morda vlak, ki prihaja nasproti. Pred katastrofo se lahko rešimo samo tako, da nekdo vzame vajeti v roke in mobilizira ljudi. Trenutno funkcijo katastrofe imajo kot kaže podnebne spremembe, to je zgodba zaradi katere naj bi se ljudje odpovedali svobodi in podredili skupnosti. Nekatere take zgodbe, pa naj bodo Hitlerjeve o judih ali desničarske o migrantih, po Žižkovo niso to, za kar se predstavljajo, ampak so simptomi globlje krize kapitalizma, ki da ima patološko potrebo, da si mora take zgodbe kar naprej izmišljati.Podnebne spremembe in marksizem po Žižkovo ne spadata v to skupino, ni pa prepričal, zakaj ne bi bili. Niti ga Peterson okrog tega ni vrtal. Po Petersonovo krize kapitalizma ni. Take zgodbe so samo v funkciji omejevanja svobode in ustvarjanju izgovorov za to, da se ta ali oni avtokrat zavihti na oblast. Hierarhije so po Petersonu nekaj naravnega, starejšega od kapitalizma. Neenakosti se pojavljajo v vsakem sistemu. Razlika, da je samo v tem, da kapitalizem poleg neenakosti povzroča še razvoj in novo bogastvo, drugi sistemi pa ustvarjajo neenakost – tudi v socializmu je bila – so pa dosti slabši pri ustvarjanju blagostanja. In, s tem (ne)povezane sreče.V čem je Žižek presenetil PetersonaDebata, kot je bila zastavljena – Sreča: kapitalizem proti komunizmu – je bila zastavljena nesrečno. In nesrečno je Peterson zastavil svoje uvodno predavanje, kjer je obračunaval s komunističnim manifestom. Tisto je mrtev konj, v ekonomski marksizem ne verjame skoraj nihče več. Inteligenca je zato iz ekonomskega marksizma presedlala na kulturni marksizem. Razvojni dosežki kapitalizma so preprosto preveč bleščeči. Izgovor, da se je Peterson vrnil k viru, bi bil lahko ta, da so levi misleci 20. stoletja morali ideologijo zapakirati v miselne akrobacije in nerazumljv jezik, da bi nekaj, kar fundamentalno ne deluje, bilo vseeno uporabno za akademske in politične kariere. In Peterson preprosto ni imel volje, da bi se skozi tisto pregrizel.Žižek ni bil tipični marksist, ki ga je Peterson pričakoval. Ker Peterson ni opravil domače naloge. V uvodu se je Žižek odpovedal številnim dogmam leve misli, ki so v nasprotju z zdravo pametjo in bi bila izguba časa, da se jih brani. Podobna taktika, kot ko je v 1990-ih svetoval takratnemu LDSu, naj se pokesa za poboje in obsodi revolucijo in spravi te stvari z dnevnega reda, ker so nebranljive.Tisti, ki nimamo ravno pogosto opraviti z razumno levico, smo z zadovoljstvom ugotavljali, da imamo ogromno stičnih točk. Npr. enakost kot enakost priložnost in ne enakost rezultatov, vlada ljudstva ne diktatura stroke ali tehnokracije, oboje – družba in posameznik, da je pomembno; da je obkladanje ljudi s fašisti nesmiselno, da Trump ni fašist … Zdaj vemo, zakaj trda levica Žižka ne mara.Končno se poslušamoEna najboljših reči te debate je, da so desni prisiljeni poslušati nekoga, ki je lev, in da so levi prisiljeni poslušati nekoga, ki je desen. In ugotovili bi, da nismo tako daleč narazen. Res pa je tudi, da ne Peterson ne Žižek nista skrajneža. Žižka si npr. ne predstavljam kot ideologa slovenske skrajne Levice, in Peterson je veliko preveč razumen, da bi bil ideolog ligaške desnice. Začutiti je bilo, da poleg zahodne politične obstaja tudi neka intelektualno-filozofska sredina, ki lahko skrbi, da center obstane, da tista družbena os, ki nas drži skupaj ne podleže sredobežnim silam.O sreči sta se strinjala, da to ni sreča v hedonističnem smislu. Žižek, da jo je treba najti v tem, da gre človeku za stvar, npr. za podnebje ali razredni boj; Peterson širše, da gre za smisel. In da je sreča nekaj, kar je stranski produkt nečesa drugega – da se torej ne smemo boriti za srečo ampak za smisel ali za stvar. Peterson nudi tudi izhod iz pasti konservativcev, ki življenje vidijo kot odgovornost do dolžnosti – ki človeka ujame v svet, kakršen je. Peterson vidi našo odgovornost v tem, da širimo prostor »dobrega« sveta.Žižek zagovarja več regulacije, češ, kapitalizem se ne bo uredil sam, ne bo rešil problema digitalizacije, transhumanizma, demografije, podnebja. Petersona pa je strah velikih sistemskih rešitev – kjer lahko pride do velikih sistemskih napak. Inženirjem družbe, tudi Marxu, očita, intelektualni narcisizem – da ne pomislijo na grozljive posledice, če so njihove teorije napačne. In skoraj vse ideje (o družbi), da so napačne. Prav je pa tisto, kar je oblikovala družbena evolucija, saj deluje. Če so napačne Petersonove ideje, kako naj si posameznik pomaga, bo v težavah par posameznikov in ne cela Rusija.Da bi se imela še veliko pogovarjati in povsem primerno današnjemu prazniku kaže diskusija, ki sta jo začela o Kristusovih besedah na križu – »Moj Bog, moj Bog, zakaj si me zapustil«. Je to trenutek, ko je Kristus bil ateist? Ali točka, na kateri krščanstvo postane kot religija, stopi ven iz sebe, naredi distanco sama od sebe – in se tako odpre človeku v premislek, skupaj s svetom, ki sta ga dobila Adam in Eva.Ko smo bili lani po predavanju s Petersonom na kosilu, smo ga provocirali o duelu z Žižkom. Želeli smo, da bi bilo to v Ljubljani. Nekdo v družbi je omenil, da bi Peterson brez težav zmagal. Ognjevito se je vmešal, češ, sploh ne gre za to, da kdo zmaga, gre za to, da pokaževa, da se lahko pogovarjava.In to sta v Torontu pokazala. Če sta se lahko onadva, bi se lahko tudi mi.

Žiga Turk

domovinakomentaržiga turkpetersonžižek

Priporočamo
|
Aktualno

Moja zgodba

VEČ ...|18. 9. 2022
Lambert Ehrlich - 3. del

Poslušate lahko tretjo oddajo o Lambertu Ehrlichu z gostom akademikom dr. Janezom Juhantom ob knjigi Lambert Ehrlich - Prerok slovenskega naroda. Tokrat spremljamo dr. Ehrlicha od začela 2. svetovne vojne, ki jo je dočakal v Beogradu. Odšel naj bi tudi v Anglijo, ampak zanj v letalu ni bilo prostora. Jeseni 1941 je napisal izjavo Slovenski problem, v kateri je govoril o samostojni Sloveniji, bodisi samostojno ali v okviru srednjeevropskih slovanskih in drugih držav, od Baltika do Egeja, s središčem v Ljubljani. V njej je izrazil odločno nasprotovanje italijanskemu pa tudi komunističnemu nasilju in to je plačal z življenjem. Skupaj s študentom Viktorjem Rojicem so ga (26. maja 1942) pred njegovim domom po ukazu Edvarda Kardelja in Borisa Kidriča ustrelili atentatorji, organizirani kot tajna varnostno-obveščevalna služba komunistov (VOS). 

Lambert Ehrlich - 3. del

Poslušate lahko tretjo oddajo o Lambertu Ehrlichu z gostom akademikom dr. Janezom Juhantom ob knjigi Lambert Ehrlich - Prerok slovenskega naroda. Tokrat spremljamo dr. Ehrlicha od začela 2. svetovne vojne, ki jo je dočakal v Beogradu. Odšel naj bi tudi v Anglijo, ampak zanj v letalu ni bilo prostora. Jeseni 1941 je napisal izjavo Slovenski problem, v kateri je govoril o samostojni Sloveniji, bodisi samostojno ali v okviru srednjeevropskih slovanskih in drugih držav, od Baltika do Egeja, s središčem v Ljubljani. V njej je izrazil odločno nasprotovanje italijanskemu pa tudi komunističnemu nasilju in to je plačal z življenjem. Skupaj s študentom Viktorjem Rojicem so ga (26. maja 1942) pred njegovim domom po ukazu Edvarda Kardelja in Borisa Kidriča ustrelili atentatorji, organizirani kot tajna varnostno-obveščevalna služba komunistov (VOS). 

Jože Bartolj

spominpolitikaLambert EhrlichJanez JuhantPrerok slovenskega naroda

Duhovna misel

VEČ ...|25. 9. 2022
Mrzlica razsaja

Tvoja sreča ni odvisna od tega, kar imaš, ampak od tega, kako znaš živeti, v čem znaš uživati.

Mrzlica razsaja

Tvoja sreča ni odvisna od tega, kar imaš, ampak od tega, kako znaš živeti, v čem znaš uživati.

Mateja Subotičanec

duhovnost

Kmetijska oddaja

VEČ ...|25. 9. 2022
Na obisku pri majerici Luciji Gartner

Med 1. in 3. oktobrom je v Bohinju potekala Mednarodna konferenca in letna skupščina evropske mreže kmečkih in obrtnih sirarjev – FACE na temo planinskih sirov. Organizatorji in gostitelji omenjenega dogodka so naslednji dan, 4. oktobra, organizirali tudi 3. Festival slovenskih sirov na Brdu pri Kranju. V pripravo obeh dogodkov je intenzivno vključena Lucija Gartner, mlada majerica na Planini v Lazu.

Na obisku pri majerici Luciji Gartner

Med 1. in 3. oktobrom je v Bohinju potekala Mednarodna konferenca in letna skupščina evropske mreže kmečkih in obrtnih sirarjev – FACE na temo planinskih sirov. Organizatorji in gostitelji omenjenega dogodka so naslednji dan, 4. oktobra, organizirali tudi 3. Festival slovenskih sirov na Brdu pri Kranju. V pripravo obeh dogodkov je intenzivno vključena Lucija Gartner, mlada majerica na Planini v Lazu.

Robert Božič

kmetijstvonaravavrt

Naš gost

VEČ ...|24. 9. 2022
Katehistinja Marija Prikeržnik

Katehistinja Marija Prikeržnik je letos med tistimi, ki so za svoje delo prejeli Slomškovo priznanje.
Predlagatelji so v njej prepoznali iskrenost in zavezanost poslanstvu, ki ga je sprejela že v mladih letih in mu kljub preizkušnjam ostaja zvesta še danes.
Pri svojem delu se trudi prebuditi v mladih željo po veri in Bogu ter jih istočasno spodbuja, da bi v duhu krščanske vere tudi živeli. Ni vedno lahko, a mladi so odprti za Boga, je rekla.

Katehistinja Marija Prikeržnik

Katehistinja Marija Prikeržnik je letos med tistimi, ki so za svoje delo prejeli Slomškovo priznanje.
Predlagatelji so v njej prepoznali iskrenost in zavezanost poslanstvu, ki ga je sprejela že v mladih letih in mu kljub preizkušnjam ostaja zvesta še danes.
Pri svojem delu se trudi prebuditi v mladih željo po veri in Bogu ter jih istočasno spodbuja, da bi v duhu krščanske vere tudi živeli. Ni vedno lahko, a mladi so odprti za Boga, je rekla.

Slavi Košir

spominživljenje

Komentar tedna

VEČ ...|23. 9. 2022
Lenart Rihar: Pahorjev podpis

Predsednika Pahorja si bomo zapomnili po tem, da se je na svoj način trudil, da je uporabljal vključujoče besede in delal tudi simbolne korake, a velik bo le na ozadju svojih klavrnih predhodnikov in morebitnih naslednikov iz istih ideoloških vrst. In samo v tem smislu se nam zlahka zgodi, da ga bomo še pogrešali …

Komentar je pripravil Lenart Rihar, ravnatelj Rafaelove družbe.

Lenart Rihar: Pahorjev podpis

Predsednika Pahorja si bomo zapomnili po tem, da se je na svoj način trudil, da je uporabljal vključujoče besede in delal tudi simbolne korake, a velik bo le na ozadju svojih klavrnih predhodnikov in morebitnih naslednikov iz istih ideoloških vrst. In samo v tem smislu se nam zlahka zgodi, da ga bomo še pogrešali …

Komentar je pripravil Lenart Rihar, ravnatelj Rafaelove družbe.

Lenart Rihar

komentarpolitikadružba

Pojdite in učite

VEČ ...|25. 9. 2022
Pomoč ubogim v Venezueli

Prisluhnite nadaljevanju pogovora z misijonarko s. Andrejo Godnič. Prihaja z iskreno zahvalo vsem, ki pomagate ubogim v Venezueli.

Pomoč ubogim v Venezueli

Prisluhnite nadaljevanju pogovora z misijonarko s. Andrejo Godnič. Prihaja z iskreno zahvalo vsem, ki pomagate ubogim v Venezueli.

Jure Sešek

duhovnostmisijon

Utrip Cerkve v Sloveniji

VEČ ...|25. 9. 2022
25 let Škofijske gimnazije Antona Martina Slomška

Dan po godu bl. Antona Martina Slomška smo v oddaji Utrip Cerkve v Sloveniji počastili srebrni jubilej Škofijske gimnazije Antona Martina Slomška. Spomine na začetke sta z nami podelila prva ravnateljica Irena Rebolj Kraner in zdajšnji ravnatelj Samo Repolusk. V drugem delu oddaje pa je z nami duhovnik Janez Ambrožič, čigar doktorska disertacija je posvečena Slomškovi skrbi za posvetitev zakona in družine.

25 let Škofijske gimnazije Antona Martina Slomška

Dan po godu bl. Antona Martina Slomška smo v oddaji Utrip Cerkve v Sloveniji počastili srebrni jubilej Škofijske gimnazije Antona Martina Slomška. Spomine na začetke sta z nami podelila prva ravnateljica Irena Rebolj Kraner in zdajšnji ravnatelj Samo Repolusk. V drugem delu oddaje pa je z nami duhovnik Janez Ambrožič, čigar doktorska disertacija je posvečena Slomškovi skrbi za posvetitev zakona in družine.

Petra Stopar

duhovnostinfo

Kmetijska oddaja

VEČ ...|25. 9. 2022
Na obisku pri majerici Luciji Gartner

Med 1. in 3. oktobrom je v Bohinju potekala Mednarodna konferenca in letna skupščina evropske mreže kmečkih in obrtnih sirarjev – FACE na temo planinskih sirov. Organizatorji in gostitelji omenjenega dogodka so naslednji dan, 4. oktobra, organizirali tudi 3. Festival slovenskih sirov na Brdu pri Kranju. V pripravo obeh dogodkov je intenzivno vključena Lucija Gartner, mlada majerica na Planini v Lazu.

Na obisku pri majerici Luciji Gartner

Med 1. in 3. oktobrom je v Bohinju potekala Mednarodna konferenca in letna skupščina evropske mreže kmečkih in obrtnih sirarjev – FACE na temo planinskih sirov. Organizatorji in gostitelji omenjenega dogodka so naslednji dan, 4. oktobra, organizirali tudi 3. Festival slovenskih sirov na Brdu pri Kranju. V pripravo obeh dogodkov je intenzivno vključena Lucija Gartner, mlada majerica na Planini v Lazu.

Robert Božič

kmetijstvonaravavrt

Spominjamo se

VEČ ...|25. 9. 2022
Spominjamo se dne 25. 9.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Spominjamo se dne 25. 9.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Radio Ognjišče