Akademik prof. dr. Janez Juhant piše o dolgi poti od samozadovoljstva dobrega kristjana, ki spolnjuje svojo dolžnost, bere dober časopis’, ‘pravilno voli itd. – do življenja po božji roki in iz božje roke, v preprostosti otroka in ponižnosti cestninarja.
Akademik prof. dr. Janez Juhant piše o dolgi poti od samozadovoljstva dobrega kristjana, ki spolnjuje svojo dolžnost, bere dober časopis’, ‘pravilno voli itd. – do življenja po božji roki in iz božje roke, v preprostosti otroka in ponižnosti cestninarja.
Povzeli smo posvet, ki ga je pripravil Državni svet, naslovil pa ga je »Pravni, moralni in psihološki izzivi omejevanja svobode izražanja ter kulture dialoga«. Na strokovno konferenco so povabili tudi naš radio, saj da se, kot so zapisali, zaveda pomena obravnave etičnih in moralnih vprašanj, odnosov med ljudmi ter pomena človekovega dostojanstva. Slišali bomo predsednika državnega sveta Marka Lotriča, profesor dr. Romana Globokara, profesorja dr. Miho Šepca in druge. Pobudnik posveta je bil Sindikat obrti in podjetništva, ki je najstarejša organizacija delavcev gospodarstva in že več kot 70 let soustvarja strokovne vsebine, ki prispevajo k strpnemu sobivanju v družbi in spodbujajo razreševanje sporov s pomočjo dialoga. Prisluhnite.
Povzeli smo posvet, ki ga je pripravil Državni svet, naslovil pa ga je »Pravni, moralni in psihološki izzivi omejevanja svobode izražanja ter kulture dialoga«. Na strokovno konferenco so povabili tudi naš radio, saj da se, kot so zapisali, zaveda pomena obravnave etičnih in moralnih vprašanj, odnosov med ljudmi ter pomena človekovega dostojanstva. Slišali bomo predsednika državnega sveta Marka Lotriča, profesor dr. Romana Globokara, profesorja dr. Miho Šepca in druge. Pobudnik posveta je bil Sindikat obrti in podjetništva, ki je najstarejša organizacija delavcev gospodarstva in že več kot 70 let soustvarja strokovne vsebine, ki prispevajo k strpnemu sobivanju v družbi in spodbujajo razreševanje sporov s pomočjo dialoga. Prisluhnite.
V Kopru je potekal »Forum za dialog in mir na Balkanu«, ki sta ga pripravila Slovenska škofovska konferenca in koprska škofija. Kajti iskanje miru med sosedi, sodržavljani, narodi in verstvi je večkrat dolga pot in umetnost, ki se je moramo naučiti. Tokrat smo prisluhnili škofu Petru Štumpfu.
V Kopru je potekal »Forum za dialog in mir na Balkanu«, ki sta ga pripravila Slovenska škofovska konferenca in koprska škofija. Kajti iskanje miru med sosedi, sodržavljani, narodi in verstvi je večkrat dolga pot in umetnost, ki se je moramo naučiti. Tokrat smo prisluhnili škofu Petru Štumpfu.
France Cukjati meni, da so forumi lahko dobra priložnost za izmenjavo mnenj in sodelovanje, vendar morajo biti ljudje dosledni pri izražanju svojega mnenja. To še posebej velja za državne in cerkvene funkcionarje.
France Cukjati meni, da so forumi lahko dobra priložnost za izmenjavo mnenj in sodelovanje, vendar morajo biti ljudje dosledni pri izražanju svojega mnenja. To še posebej velja za državne in cerkvene funkcionarje.
Koper je minuli konec tedna gostil enega največjih medverskih dogodkov pri nas. Skupaj se je na štirih srečanjih zbralo več kot 2000 ljudi, med njimi so bili visoki predstavniki krščanskih cerkva in islamske skupnosti, diplomati, gospodarstveniki, mladi in drugi snovalci družbenega življenja. Bolj kot številke je po srečanju pomembno to, kako se je dotaknilo udeležencev, nam je dejal generalni vikar koprske škofije Slavko Rebec. Podobno so za naš radio ocenili predsednik Slovenske škofovske konference škof Andrej Saje, murskosoboški škof Peter Štumpf, Silvester Gabršček in župnik v Kopru Primož Krečič.
Koper je minuli konec tedna gostil enega največjih medverskih dogodkov pri nas. Skupaj se je na štirih srečanjih zbralo več kot 2000 ljudi, med njimi so bili visoki predstavniki krščanskih cerkva in islamske skupnosti, diplomati, gospodarstveniki, mladi in drugi snovalci družbenega življenja. Bolj kot številke je po srečanju pomembno to, kako se je dotaknilo udeležencev, nam je dejal generalni vikar koprske škofije Slavko Rebec. Podobno so za naš radio ocenili predsednik Slovenske škofovske konference škof Andrej Saje, murskosoboški škof Peter Štumpf, Silvester Gabršček in župnik v Kopru Primož Krečič.
Forum za dialog in mir v Evropi in na Balkanu, ki bo konec tedna potekal v Kopru, je odprt za vse. Le sobotni dopoldanski forum v občinski dvorani sv. Frančiška ima omejeno število navzočih, zato bo da del prenašala TV Slovenija. Več o poteku foruma, medijskem pokrivanju dogodkov in sodelovanju politike, pa v pogovoru s tiskovnim predstavnikom škofije Koper mag. Božom Rustjo.
Forum za dialog in mir v Evropi in na Balkanu, ki bo konec tedna potekal v Kopru, je odprt za vse. Le sobotni dopoldanski forum v občinski dvorani sv. Frančiška ima omejeno število navzočih, zato bo da del prenašala TV Slovenija. Več o poteku foruma, medijskem pokrivanju dogodkov in sodelovanju politike, pa v pogovoru s tiskovnim predstavnikom škofije Koper mag. Božom Rustjo.
Govorili smo o medkulturnem taboru večjih turških oz. muslimanskih in katoliških družin, ki se je minuli teden sklenil pri sv. Jožefu v Celju z naslovom Počimo mehurčke. Tokrat nas je zanimalo, kako organizatorji in udeleženci vidijo stične točke in kaj jim pomeni udeležba na taboru, ki se ga je udeležilo več kot 70 odraslih in otrok.
Govorili smo o medkulturnem taboru večjih turških oz. muslimanskih in katoliških družin, ki se je minuli teden sklenil pri sv. Jožefu v Celju z naslovom Počimo mehurčke. Tokrat nas je zanimalo, kako organizatorji in udeleženci vidijo stične točke in kaj jim pomeni udeležba na taboru, ki se ga je udeležilo več kot 70 odraslih in otrok.
Temu smo pozornost namenili v oddaji Srečanja. Papež v okrožnici Vsi smo bratje jasno poudari, da brez resnice in spomina ni pristne sprave. Gosta, dr. Igorja Bahovca in prof. Tomaža Simčiča smo povprašali tudi, kaj pomeni odpuščanje in zakaj je maščevanje škodljivo.
Pred dnevom državnosti smo se povprašali, kako nam lahko kultura srečanja, ki jo papež predlaga, pomaga graditi svet prihodnosti. Zdaj je že jasno, da se nihče ne more rešiti sam, da moramo piskati neke skupne rešitve.
Temu smo pozornost namenili v oddaji Srečanja. Papež v okrožnici Vsi smo bratje jasno poudari, da brez resnice in spomina ni pristne sprave. Gosta, dr. Igorja Bahovca in prof. Tomaža Simčiča smo povprašali tudi, kaj pomeni odpuščanje in zakaj je maščevanje škodljivo.
Pred dnevom državnosti smo se povprašali, kako nam lahko kultura srečanja, ki jo papež predlaga, pomaga graditi svet prihodnosti. Zdaj je že jasno, da se nihče ne more rešiti sam, da moramo piskati neke skupne rešitve.
Prof. dr. Svanibor Hubert Pettan, vodja Katedre za etnomuzikologijo na Oddelku za muzikologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, je diplomiral v Zagrebu, magistriral v Ljubljani, doktoriral pa v ZDA. Tradicionalna glasba sveta je v ospredju pogovora, nekaj skladb smo tudi slišali.
Veliki teden še posebej doživeto obhajajo naši rojaki po svetu, saj to ni le vrhunec verske, ampak tudi narodne istovetnosti. Nocoj bodo pri Svetem Vidu v Clevelandu imeli posebno bogoslužje - Večernice velikega tedna. Na sporedu bo petje psalmov, branje Svetega pisma in petje žalostink, ki se nanašajo na boj Jezusa s hudičem. Po maši velikega četrtka bo češčenje Svetega Rešnjega telesa in krvi. Na veliki petek bodo ob treh popoldne premišljevali križev pot, zvečer bodo obredi. Čez dan bo priložnost za spoved. Rojaki zelo ohranjajo običaj blagoslova velikonočnih jedi, zato so v župnijskem listu Marije Vnebovzete v Clevelandu pripravili prilogo z razlago posameznih jedi, ki jih prinašamo k blagoslovu. Vse župljane, ki imajo narodne noše, vabijo, da tako oblečeni pridejo k vstajenjski sveti maši in s tem dajo slovenski poudarek prazniku.
Z nami sta bila alpinista Luka Krajnc in Luka Lindič, ki sta konec letošnjega februarja v Patagoniji preplezala 500 metrov dolgo prvenstveno smer Pot. To je zgodba o vztrajnosti, prijateljski navezi, načinu življenja, ki zahteva tudi odpoved. V drugem delu oddaje pa smo ob začetku kolesarke sezone spregovorili o kulturi vožnje na naših cestah - z nami je bil podpredsednik Kolesarske zveze Slovenije dr. Peter Gregorčič.
Gostili smo predstavnike treh humanitarnih organizacij: Društvo Kralji ulice, Verigo dobrih ljudi in Rdeči križ. Odprli smo zanimiva vprašanja: odnos države in lokalnih skupnosti do teh organizacij, spremenjena struktura prosilcev pomoči in povedali nekaj uspešnih zgodb, ko so ljudje zaživeli na novo.
»Dobro v nas počasi raste. Počasi rastejo naše življenjske izkušnje. Počasi raste naša modrost. Naš značaj se počasi preoblikuje, prilagaja in postaja vse bolj človeški. Tudi dobrota človeške družbe počasi raste. Počasi rastejo spoznanja o dostojanstvu človeške osebe. O enakopravnosti. O potrebi po sodelovanju. Počasi rastejo spoznanja o tem, kako uničujoče je sovraštvo in ljubosumje, kako nesmiselno je tratiti svoje moči za prekomerno kopičenje materialnih dobrin. In počasi v nas in v družbi raste spoznanje o tem, da je najdragocenejše tisto, kar je v srcu in kar živi v naših odnosih,« je v zadnjem malem misijonskem nagovoru med drugim poudaril duhovnik Mitja Markovič. Vabljeni, da mu prisluhnete v celoti!
Na sporedu je bil 23. del radijskega romana Dragulj v pesku, ki je izšla pri založbi Družina. Slišali ste kako se je zapletlo Rahabino srečanje z Jozuetom, saj so bili Hebrejci premagani pri mestu Aj.
Glasba zdravi dušo in duha, je balzam za naše življenje, sploh ko nam je hudo, ko doživljamo trpljenje, zato smo za vas izbrali nekaj spodbudnih misli in instrumentalne skladbe ter zimzelene glasbene izvajalce in zasedbe. Med drugimi so vam igrali: James Last, Mantovani in Andre Rieu s svojimi orkestri, Richard Clayderman, Mark Knopfler, Enya, Gheorghe Zamfir …
Obstaja približno osem tisoč različnih redkih bolezni, večina je genetskega izvora in v petinsedemdesetih odstotkih se izrazijo v otroštvu. Ob dnevu redkih bolezni, ki ga obeležujemo 29. februarja, je zaživel nov program neonatalnega presejalnega testiranja. Pogovarjali smo se s prof. dr. Tadejem Battelinom, pediatrom in predstojnikom Kliničnega oddelka za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana. Iz nekaj kapelj krvi, vzetih iz pete ali drobne vene novorojenčka, bodo pravočasno odkrivali še enkrat več bolezni kot so jih do sedaj, jih pravočasno začeli zdraviti in jih ozdravili - oziroma lahko preprečili njihov razvoj, s tem pa številnim otrokom omogočili kakovostno življenje.