Izvorno poslanstvo kulture ni izobraževanje, ampak vnašanje miru v odnose, je znana misel izrečena ob ustanovitvi Unesca. Največja kulturna dobrina je mir, v tem smislu bi bilo dobro praznovati dan kulture, pravi Alenka Rebula in doda: Kulturne vrline in humanost sta pogoja za razvoj vsega, česar se ljudje lotevamo in seveda tudi za razvoj človeštva. Vprašajmo se, koliko je naše kulturno delo v službi miru med ljudmi in koliko ne? Toliko je kulture.
Izvorno poslanstvo kulture ni izobraževanje, ampak vnašanje miru v odnose, je znana misel izrečena ob ustanovitvi Unesca. Največja kulturna dobrina je mir, v tem smislu bi bilo dobro praznovati dan kulture, pravi Alenka Rebula in doda: Kulturne vrline in humanost sta pogoja za razvoj vsega, česar se ljudje lotevamo in seveda tudi za razvoj človeštva. Vprašajmo se, koliko je naše kulturno delo v službi miru med ljudmi in koliko ne? Toliko je kulture.
Izvorno poslanstvo kulture ni izobraževanje, ampak vnašanje miru v odnose, je znana misel izrečena ob ustanovitvi Unesca. Največja kulturna dobrina je mir, v tem smislu bi bilo dobro praznovati dan kulture, pravi Alenka Rebula in doda: Kulturne vrline in humanost sta pogoja za razvoj vsega, česar se ljudje lotevamo in seveda tudi za razvoj človeštva. Vprašajmo se, koliko je naše kulturno delo v službi miru med ljudmi in koliko ne? Toliko je kulture.
Za življenje
Vrsto let smo redno sodelovali z Markom Juhantom, specialnim pedagogom. Po dolgoletni karieri se je v letu 2024 upokojil. Še zadnjič je prišel v naš studio in v živo odgovarjal tudi na vprašanja poslušalcev. Mi smo ga vprašali o razlikah med generacijami, kaj so zmogle včasih, kaj nekatere še danes, kako se v družbi kaže različen vzgojni pristop. Kaj lahko spremenimo, popravimo? V oddaji je strnil tudi nekatere ključne življenjske resnice. O njegovem dolgoletnem delu na področju vzgoje, tudi dragocene nasvete najdete na spletni strani vzgoja.si.
Za življenje
Vrsto let smo redno sodelovali z Markom Juhantom, specialnim pedagogom. Po dolgoletni karieri se je v letu 2024 upokojil. Še zadnjič je prišel v naš studio in v živo odgovarjal tudi na vprašanja poslušalcev. Mi smo ga vprašali o razlikah med generacijami, kaj so zmogle včasih, kaj nekatere še danes, kako se v družbi kaže različen vzgojni pristop. Kaj lahko spremenimo, popravimo? V oddaji je strnil tudi nekatere ključne življenjske resnice. O njegovem dolgoletnem delu na področju vzgoje, tudi dragocene nasvete najdete na spletni strani vzgoja.si.
Za življenje
Na praznik vseh svetih, ko se spominjamo svetlih zgledov vere, smo gostili kliničnega psihologa in frančiškana p. dr. Christiana Gostečnika. V pogovoru smo združili razmislek o svetosti, minljivosti, smrti in žalovanju. Kaj pomeni biti svet v sodobnem svetu? Kako se soočamo z izgubo bližnjih? Kako vera in psihologija skupaj osvetljujeta pot skozi bolečino? Svojo zgodbo ali vprašanje za p. Christiana lahko pošljete na elektronski naslov: za.zivljenje@ognjisce.si
Za življenje
Na praznik vseh svetih, ko se spominjamo svetlih zgledov vere, smo gostili kliničnega psihologa in frančiškana p. dr. Christiana Gostečnika. V pogovoru smo združili razmislek o svetosti, minljivosti, smrti in žalovanju. Kaj pomeni biti svet v sodobnem svetu? Kako se soočamo z izgubo bližnjih? Kako vera in psihologija skupaj osvetljujeta pot skozi bolečino? Svojo zgodbo ali vprašanje za p. Christiana lahko pošljete na elektronski naslov: za.zivljenje@ognjisce.si
Za življenje
Imago terapevta Meta in Rudi Tavčar sta govorila o vlogi starih staršev ter o skrbi za sozakonca. Tudi o hvaležnosti in potrpežljivosti.
Za življenje
Imago terapevta Meta in Rudi Tavčar sta govorila o vlogi starih staršev ter o skrbi za sozakonca. Tudi o hvaležnosti in potrpežljivosti.
Za življenje
V tokratni oddaji Za življenje je bil z nami logoterapevt Matic Vidic, ki je spregovoril o vlogi žene v družini.
Za življenje
V tokratni oddaji Za življenje je bil z nami logoterapevt Matic Vidic, ki je spregovoril o vlogi žene v družini.
Za življenje
Ob Tednu otroka, tudi Tednu za življenje ter ob Svetovnem dnevu duševnega zdravja, smo z Alenko Rebula govorili o prijaznosti. Besedi prosim in hvala sta vpeti v geslo Tedna otroka. Prijaznost se rodi, če smo z njo nahranjeni. Podhranjenost v odnosih je zelo razširjena, pravi Alenka. Med nami bo več prijaznosti, če bo ta podprta v družbi. Zaradi preobremenjenosti s sodobnimi tehnologijami, zmanjka časa, prostora ter energije, za pristno medčloveško komunikacijo. Naučimo se lahko bontona, prijaznosti se učimo, ko smo je deležni. Gre za pretok. Ko dobivamo, znamo tudi dajati, vračati.
Za življenje
Ob Tednu otroka, tudi Tednu za življenje ter ob Svetovnem dnevu duševnega zdravja, smo z Alenko Rebula govorili o prijaznosti. Besedi prosim in hvala sta vpeti v geslo Tedna otroka. Prijaznost se rodi, če smo z njo nahranjeni. Podhranjenost v odnosih je zelo razširjena, pravi Alenka. Med nami bo več prijaznosti, če bo ta podprta v družbi. Zaradi preobremenjenosti s sodobnimi tehnologijami, zmanjka časa, prostora ter energije, za pristno medčloveško komunikacijo. Naučimo se lahko bontona, prijaznosti se učimo, ko smo je deležni. Gre za pretok. Ko dobivamo, znamo tudi dajati, vračati.
Za življenje
Vprašali smo se, ali je življenje nekaj, kar imamo, ali nekaj, kar smo? O vlogi hvaležnosti, sprejemanja in duhovne drže v življenju smo govorili na godovni dan zavetnika stvarstva Sv. Frančiška Asiškega. Z nami je bil frančiškan in klinični psiholog p. dr. Christian Gostečnik. Svoje vprašanje zanj lahko pošljete za.zivljenje@ognjisce.si!
Za življenje
Vprašali smo se, ali je življenje nekaj, kar imamo, ali nekaj, kar smo? O vlogi hvaležnosti, sprejemanja in duhovne drže v življenju smo govorili na godovni dan zavetnika stvarstva Sv. Frančiška Asiškega. Z nami je bil frančiškan in klinični psiholog p. dr. Christian Gostečnik. Svoje vprašanje zanj lahko pošljete za.zivljenje@ognjisce.si!
Za življenje
Na temo zvestobe do Cerkve, domovine, sozakonca in sebe sta v oddaji premišljevala zakonca Perko.
Za življenje
Na temo zvestobe do Cerkve, domovine, sozakonca in sebe sta v oddaji premišljevala zakonca Perko.
Za življenje
Blaž Franko je na Stični mladih vodil delavnico o današnjem svetu aplikacij za zmenke in kulturi hitrega menjavanja partnerjev. Z udeleženci so razmišljali o njihovem vplivu na izgradnjo odnosov? Po eni strani si želimo globine, po drugi pa je ne znamo ustvariti. Danes je lažje ponuditi drugemu svoje telo kakor odpreti košček svojega srca. Je po množici partnerjev sploh možno preiti na monogamen odnos? Kakšen vpliv ima hiter vstop v svet telesnih odnosov na iskrenost, medsebojno darovanje in zaupanje v zakonu? V radijskem pogovoru smo ob vsem omenjenem soočili tudi krščanski in današnji kulturni pogled na gradnjo partnerskih odnosov ter pripravo na poroko.
Za življenje
Blaž Franko je na Stični mladih vodil delavnico o današnjem svetu aplikacij za zmenke in kulturi hitrega menjavanja partnerjev. Z udeleženci so razmišljali o njihovem vplivu na izgradnjo odnosov? Po eni strani si želimo globine, po drugi pa je ne znamo ustvariti. Danes je lažje ponuditi drugemu svoje telo kakor odpreti košček svojega srca. Je po množici partnerjev sploh možno preiti na monogamen odnos? Kakšen vpliv ima hiter vstop v svet telesnih odnosov na iskrenost, medsebojno darovanje in zaupanje v zakonu? V radijskem pogovoru smo ob vsem omenjenem soočili tudi krščanski in današnji kulturni pogled na gradnjo partnerskih odnosov ter pripravo na poroko.

Sol in luč
Kriza je za vsakogar nekaj popolnoma osebnega. Situacije so si morda podobne, a vsakdo jih doživlja na povsem svoj, njemu lasten način, zato je tudi reševanje za vsakogar drugačno. O tem piše p. Anselm Grün v knjigi Ko ne veš več, kako naprej, ki je izšla pri založbi Ognjišče. Nekaj odlomkov smo predstavili v tokratni oddaji Sol in čuč.
Spoznanje več, predsodek manj
V oddaji Spoznanje več, predsodek manj je bil še zadnjič z nami zgodovinar in politični analitik dr. Aleš Maver. Dobro desetletje nam je s svojim bogatim znanjem in z izkušnjami pomagal razumeti pomembnejše aktualne dogodke na tujem in doma. Kako sta se v tem času spremenila svet in Slovenija?
Za življenje
Vrsto let smo redno sodelovali z Markom Juhantom, specialnim pedagogom. Po dolgoletni karieri se je v letu 2024 upokojil. Še zadnjič je prišel v naš studio in v živo odgovarjal tudi na vprašanja poslušalcev. Mi smo ga vprašali o razlikah med generacijami, kaj so zmogle včasih, kaj nekatere še danes, kako se v družbi kaže različen vzgojni pristop. Kaj lahko spremenimo, popravimo? V oddaji je strnil tudi nekatere ključne življenjske resnice. O njegovem dolgoletnem delu na področju vzgoje, tudi dragocene nasvete najdete na spletni strani vzgoja.si.
Naš pogled
Duhovnik Ljubljanske nadškofije Marko Čižman je prepričan, da je kristjan dolžen spoštovati svetost življenja od spočetja do naravne smrti. V Našem pogledu je predstavil svoje osebno mnenje o asistiranem samomoru.
Kmetijska oddaja
Odpravili smo se v vse vinorodne dežele in slišali, kakšna mlada vina je prinesel sv. Martin. V drugem delu pa ste slišali še stališče kmečkih organizacij ob vladni podpori spornemu sporazumu Mercosur in drugih političnih pritiskih na kmete.
Spoznanje več, predsodek manj
V oddaji Spoznanje več, predsodek manj je bil še zadnjič z nami zgodovinar in politični analitik dr. Aleš Maver. Dobro desetletje nam je s svojim bogatim znanjem in z izkušnjami pomagal razumeti pomembnejše aktualne dogodke na tujem in doma. Kako sta se v tem času spremenila svet in Slovenija?
Kulturni utrinki
Konec tedna, v petek 14. novembra, bo na Kostanjevici v Novi Gorici potekal Mednarodni simpozij ob 800 letnici prihoda Manjših bratov v Gorico. Razpravljavci različnih strok in zanimanj iz Italije, Hrvaške in Slovenije, bodo govorili o začetkih delovanja Frančiškovih bratov na Goriškem in v Istri, o minoritih in frančiškanih na Goriškem od 16. do 19. stoletja in tudi o frančiškanih in kapucinih na Goriškem od 19. stoletja do danes.
Komentar Zanima.me
Smo v referendumski kampanji o evtanaziji, govorimo o življenju in smrti, o pravu in medicini, o tem, kaj naj država sme, kdaj mora in kje se mora umakniti. In kaj je prva reakcija politične levice, ko se ji v tem okvirju začne lomiti pero? Ne razprava o kazenski in zdravstveni zakonodaji, ne soočenje z opozorili stroke, temveč – starodavna strategije kulturnega boja. Iz vitrine potegnejo »Cerkev«, zraven zreta še »domobranci«, »denacionalizacija«, za posladek pa ena sveža anatema na račun vojaškega vikariata in »pokristjanjevanja«. Spomenka Hribar je v tem tednu šla celo tja, kjer je polemika že dolgo zamenjala resničnost: problematizirala je, da je Cerkev sploh – Cerkev. Dobrodošli v muzeju starih orožij, v katerem se strelja s topovi, ki so že nekaj časa brez smodnika.
Življenje išče pot
Mladi na Škofijski klasični gimnaziji v Ljubljani so pripravili večer o tem, kakšno mesto imata vera in domoljubje v sodobni družbi ter kakšen odnos imamo do Slovenske vojske. Eden od gostov je bil prvi vojaški vikar v samostojni Sloveniji dr. Jože Plut, ki je v naše, prispevku pojasnil razliko med nacionalizmom in domoljubjem.