Informativne oddaje

VEČ ...|8. 1. 2021
Novice iz življenja Cerkve dne 8. 1.

  • Odziv Cerkve v ZDA na nasilje v kongresu.
  • Po uzakonitvi splava v Argentini so tarča tega tudi druge države Latinske Amerike.
  • 15 let škofovskega posvečenja škofa Antona Jamnika.

Novice iz življenja Cerkve dne 8. 1.

  • Odziv Cerkve v ZDA na nasilje v kongresu.
  • Po uzakonitvi splava v Argentini so tarča tega tudi druge države Latinske Amerike.
  • 15 let škofovskega posvečenja škofa Antona Jamnika.

infocerkevsplav

Informativne oddaje

Novice iz življenja Cerkve dne 8. 1.
  • Odziv Cerkve v ZDA na nasilje v kongresu.
  • Po uzakonitvi splava v Argentini so tarča tega tudi druge države Latinske Amerike.
  • 15 let škofovskega posvečenja škofa Antona Jamnika.
VEČ ...|8. 1. 2021
Novice iz življenja Cerkve dne 8. 1.
  • Odziv Cerkve v ZDA na nasilje v kongresu.
  • Po uzakonitvi splava v Argentini so tarča tega tudi druge države Latinske Amerike.
  • 15 let škofovskega posvečenja škofa Antona Jamnika.

Radio Ognjišče

infocerkevsplav

Informativni prispevki

VEČ ...|7. 1. 2021
Uzakonitev splava v Argentini – dr. Marjanka Grohar

Uzakonitev splava v Argentini tik pred novim letom je med prebivalstvom sprožila jezo, saj glasovanje v senatu ne odraža volje ljudstva, je v pogovoru za Radio Ognjišče dejala argentinska Slovenka, dr. Marjanka Grohar. Po njenih besedah je zakon eden najbolj skrajnih v Zahodnem svetu. 

Argentinska družba je proti splavu. Zadnje ankete različnih agencij so kazale, da mu nasprotuje do 70 odstotkov ljudi.

I»Reakcija ljudi je bila velika jeza. V zadnjih letih je nastalo veliko pro-life političnih skupin. In ko je bil razglašen ta zakon, so imele kar naenkrat ogromno novih članov, saj so bili ljudje siti te nereprezentativnosti in so se obrnili na te alternativne politične skupine, ki bi bile bolj reprezentativne za vse te tematike.«

Zakon dovoljuje splav do 14. tedna nosečnosti.

» Po 14. tednu je tudi dovoljen, pod raznimi vzroki. Problem je, da so vsi ti razlogi tako čudno napisani, da v bistvu pomeni legalizacijo do 9. meseca. Če gre na primer za spolno zlorabo, to sploh ne vključuje prijave zločinca. Punca samo poda pisno prijavo, da je bila zlorabljena, in ima lahko prost splav.«

Zakon ne določa, kaj se bo zgodilo s splavljenimi zarodki.

»Po svetu je to strogo določeno. Tukaj pa sploh ne. Kaj to pomeni? Da se bo to lahko prosto prodajalo. Bo splav na koncu postal trgovina? Vse te stvari odpirajo vrata, za katera se človek boji, kam bo vse to lahko prišlo.«

Z razgreto razpravo o splavu se je zakrilo zelo hude težave države. BDP je padel za 11 odstotkov, poročajo o 50-odstotni revščini. Dr. Marjanka Grohar meni, da gre pri uzakonitvi splava v Argentini tudi za pritisk iz tujine. IZJAVA »V Severni Ameriki so se zdaj začele zapirati njihove klinike in potrebujejo nove trge. In tako pridejo v te države, kjer splav še ni legaliziran, k temu silijo in tako imajo spet nove trge. Zdaj trenutno je velik pritisk v Peruju, Mehiki, Kolumbiji.«

 

Uzakonitev splava v Argentini – dr. Marjanka Grohar

Uzakonitev splava v Argentini tik pred novim letom je med prebivalstvom sprožila jezo, saj glasovanje v senatu ne odraža volje ljudstva, je v pogovoru za Radio Ognjišče dejala argentinska Slovenka, dr. Marjanka Grohar. Po njenih besedah je zakon eden najbolj skrajnih v Zahodnem svetu. 

Argentinska družba je proti splavu. Zadnje ankete različnih agencij so kazale, da mu nasprotuje do 70 odstotkov ljudi.

I»Reakcija ljudi je bila velika jeza. V zadnjih letih je nastalo veliko pro-life političnih skupin. In ko je bil razglašen ta zakon, so imele kar naenkrat ogromno novih članov, saj so bili ljudje siti te nereprezentativnosti in so se obrnili na te alternativne politične skupine, ki bi bile bolj reprezentativne za vse te tematike.«

Zakon dovoljuje splav do 14. tedna nosečnosti.

» Po 14. tednu je tudi dovoljen, pod raznimi vzroki. Problem je, da so vsi ti razlogi tako čudno napisani, da v bistvu pomeni legalizacijo do 9. meseca. Če gre na primer za spolno zlorabo, to sploh ne vključuje prijave zločinca. Punca samo poda pisno prijavo, da je bila zlorabljena, in ima lahko prost splav.«

Zakon ne določa, kaj se bo zgodilo s splavljenimi zarodki.

»Po svetu je to strogo določeno. Tukaj pa sploh ne. Kaj to pomeni? Da se bo to lahko prosto prodajalo. Bo splav na koncu postal trgovina? Vse te stvari odpirajo vrata, za katera se človek boji, kam bo vse to lahko prišlo.«

Z razgreto razpravo o splavu se je zakrilo zelo hude težave države. BDP je padel za 11 odstotkov, poročajo o 50-odstotni revščini. Dr. Marjanka Grohar meni, da gre pri uzakonitvi splava v Argentini tudi za pritisk iz tujine. IZJAVA »V Severni Ameriki so se zdaj začele zapirati njihove klinike in potrebujejo nove trge. In tako pridejo v te države, kjer splav še ni legaliziran, k temu silijo in tako imajo spet nove trge. Zdaj trenutno je velik pritisk v Peruju, Mehiki, Kolumbiji.«

 

družbapogovorArgentinasplav

Informativni prispevki

Uzakonitev splava v Argentini – dr. Marjanka Grohar

Uzakonitev splava v Argentini tik pred novim letom je med prebivalstvom sprožila jezo, saj glasovanje v senatu ne odraža volje ljudstva, je v pogovoru za Radio Ognjišče dejala argentinska Slovenka, dr. Marjanka Grohar. Po njenih besedah je zakon eden najbolj skrajnih v Zahodnem svetu. 

Argentinska družba je proti splavu. Zadnje ankete različnih agencij so kazale, da mu nasprotuje do 70 odstotkov ljudi.

I»Reakcija ljudi je bila velika jeza. V zadnjih letih je nastalo veliko pro-life političnih skupin. In ko je bil razglašen ta zakon, so imele kar naenkrat ogromno novih članov, saj so bili ljudje siti te nereprezentativnosti in so se obrnili na te alternativne politične skupine, ki bi bile bolj reprezentativne za vse te tematike.«

Zakon dovoljuje splav do 14. tedna nosečnosti.

» Po 14. tednu je tudi dovoljen, pod raznimi vzroki. Problem je, da so vsi ti razlogi tako čudno napisani, da v bistvu pomeni legalizacijo do 9. meseca. Če gre na primer za spolno zlorabo, to sploh ne vključuje prijave zločinca. Punca samo poda pisno prijavo, da je bila zlorabljena, in ima lahko prost splav.«

Zakon ne določa, kaj se bo zgodilo s splavljenimi zarodki.

»Po svetu je to strogo določeno. Tukaj pa sploh ne. Kaj to pomeni? Da se bo to lahko prosto prodajalo. Bo splav na koncu postal trgovina? Vse te stvari odpirajo vrata, za katera se človek boji, kam bo vse to lahko prišlo.«

Z razgreto razpravo o splavu se je zakrilo zelo hude težave države. BDP je padel za 11 odstotkov, poročajo o 50-odstotni revščini. Dr. Marjanka Grohar meni, da gre pri uzakonitvi splava v Argentini tudi za pritisk iz tujine. IZJAVA »V Severni Ameriki so se zdaj začele zapirati njihove klinike in potrebujejo nove trge. In tako pridejo v te države, kjer splav še ni legaliziran, k temu silijo in tako imajo spet nove trge. Zdaj trenutno je velik pritisk v Peruju, Mehiki, Kolumbiji.«

 

VEČ ...|7. 1. 2021
Uzakonitev splava v Argentini – dr. Marjanka Grohar

Uzakonitev splava v Argentini tik pred novim letom je med prebivalstvom sprožila jezo, saj glasovanje v senatu ne odraža volje ljudstva, je v pogovoru za Radio Ognjišče dejala argentinska Slovenka, dr. Marjanka Grohar. Po njenih besedah je zakon eden najbolj skrajnih v Zahodnem svetu. 

Argentinska družba je proti splavu. Zadnje ankete različnih agencij so kazale, da mu nasprotuje do 70 odstotkov ljudi.

I»Reakcija ljudi je bila velika jeza. V zadnjih letih je nastalo veliko pro-life političnih skupin. In ko je bil razglašen ta zakon, so imele kar naenkrat ogromno novih članov, saj so bili ljudje siti te nereprezentativnosti in so se obrnili na te alternativne politične skupine, ki bi bile bolj reprezentativne za vse te tematike.«

Zakon dovoljuje splav do 14. tedna nosečnosti.

» Po 14. tednu je tudi dovoljen, pod raznimi vzroki. Problem je, da so vsi ti razlogi tako čudno napisani, da v bistvu pomeni legalizacijo do 9. meseca. Če gre na primer za spolno zlorabo, to sploh ne vključuje prijave zločinca. Punca samo poda pisno prijavo, da je bila zlorabljena, in ima lahko prost splav.«

Zakon ne določa, kaj se bo zgodilo s splavljenimi zarodki.

»Po svetu je to strogo določeno. Tukaj pa sploh ne. Kaj to pomeni? Da se bo to lahko prosto prodajalo. Bo splav na koncu postal trgovina? Vse te stvari odpirajo vrata, za katera se človek boji, kam bo vse to lahko prišlo.«

Z razgreto razpravo o splavu se je zakrilo zelo hude težave države. BDP je padel za 11 odstotkov, poročajo o 50-odstotni revščini. Dr. Marjanka Grohar meni, da gre pri uzakonitvi splava v Argentini tudi za pritisk iz tujine. IZJAVA »V Severni Ameriki so se zdaj začele zapirati njihove klinike in potrebujejo nove trge. In tako pridejo v te države, kjer splav še ni legaliziran, k temu silijo in tako imajo spet nove trge. Zdaj trenutno je velik pritisk v Peruju, Mehiki, Kolumbiji.«

 

Marta Jerebič

družbapogovorArgentinasplav

Komentar Časnik.si

VEČ ...|6. 1. 2021
Dr. Ivan Štuhec: Zakonca Hribar vedno bolj osamljena in naslonjena na Kučana

Zakonca Hribar sta se odrekla temeljnim dosežkom osamosvojitve in zato – ne po krivdi Janeza Janše in teologov, pač pa po svoji lastni – nikoli ne bosta imela statusa matere in očeta sodobne slovenske države, meni dr. Štuhec. V komentarju dr. Ivan Štuhec pretresa zadnje izjave zakoncev Hribar. Opredeljuje se do Hribarjeve teze glede splava; v razpravi o spravi polemizira z mnenjem, da imajo vsi pravico do pokopa, ne pa pravice do resnice in tudi rehabilitacije, če se izkaže, da je ta edina poštena. Pri analizi sedanjega političnega stanja pa poudarja, da je Janez Janša tisti, ki za razliko od nekaterih, spoštuje pravila demokracije.

Dr. Ivan Štuhec: Zakonca Hribar vedno bolj osamljena in naslonjena na Kučana

Zakonca Hribar sta se odrekla temeljnim dosežkom osamosvojitve in zato – ne po krivdi Janeza Janše in teologov, pač pa po svoji lastni – nikoli ne bosta imela statusa matere in očeta sodobne slovenske države, meni dr. Štuhec. V komentarju dr. Ivan Štuhec pretresa zadnje izjave zakoncev Hribar. Opredeljuje se do Hribarjeve teze glede splava; v razpravi o spravi polemizira z mnenjem, da imajo vsi pravico do pokopa, ne pa pravice do resnice in tudi rehabilitacije, če se izkaže, da je ta edina poštena. Pri analizi sedanjega političnega stanja pa poudarja, da je Janez Janša tisti, ki za razliko od nekaterih, spoštuje pravila demokracije.

splavspravaTine HribarSpomenka HribarJanez Janša

Komentar Časnik.si

Dr. Ivan Štuhec: Zakonca Hribar vedno bolj osamljena in naslonjena na Kučana

Zakonca Hribar sta se odrekla temeljnim dosežkom osamosvojitve in zato – ne po krivdi Janeza Janše in teologov, pač pa po svoji lastni – nikoli ne bosta imela statusa matere in očeta sodobne slovenske države, meni dr. Štuhec. V komentarju dr. Ivan Štuhec pretresa zadnje izjave zakoncev Hribar. Opredeljuje se do Hribarjeve teze glede splava; v razpravi o spravi polemizira z mnenjem, da imajo vsi pravico do pokopa, ne pa pravice do resnice in tudi rehabilitacije, če se izkaže, da je ta edina poštena. Pri analizi sedanjega političnega stanja pa poudarja, da je Janez Janša tisti, ki za razliko od nekaterih, spoštuje pravila demokracije.

VEČ ...|6. 1. 2021
Dr. Ivan Štuhec: Zakonca Hribar vedno bolj osamljena in naslonjena na Kučana

Zakonca Hribar sta se odrekla temeljnim dosežkom osamosvojitve in zato – ne po krivdi Janeza Janše in teologov, pač pa po svoji lastni – nikoli ne bosta imela statusa matere in očeta sodobne slovenske države, meni dr. Štuhec. V komentarju dr. Ivan Štuhec pretresa zadnje izjave zakoncev Hribar. Opredeljuje se do Hribarjeve teze glede splava; v razpravi o spravi polemizira z mnenjem, da imajo vsi pravico do pokopa, ne pa pravice do resnice in tudi rehabilitacije, če se izkaže, da je ta edina poštena. Pri analizi sedanjega političnega stanja pa poudarja, da je Janez Janša tisti, ki za razliko od nekaterih, spoštuje pravila demokracije.

Ivan Štuhec

splavspravaTine HribarSpomenka HribarJanez Janša

Srečanja

VEČ ...|21. 1. 2020
Splav in žalovanje po splavu v naši družbi še vedno tabu tema

Terapevtka Theresa Burke iz ZDA je zaradi svojih dolgoletnih izkušnjah dela z ženskami, ki imajo za seboj umetni splav, ustanovila duhovne vaje z imenom Rahelin vinograd. Z njimi želi pristopiti na pomoč materam in očetom, ki se soočajo s hudimi posledicami po opravljenem splavu. Ker je ta zakonsko dovoljen, staršem po splavu še vedno ni dovoljeno žalovati. Theresa Burke je zato napisala knjigo Prepovedano žalovanje, ki je nedavno izšla tudi v slovenščini. Ob tem je obiskala Slovenijo in mi smo jo povabili v naš studio.

Splav in žalovanje po splavu v naši družbi še vedno tabu tema

Terapevtka Theresa Burke iz ZDA je zaradi svojih dolgoletnih izkušnjah dela z ženskami, ki imajo za seboj umetni splav, ustanovila duhovne vaje z imenom Rahelin vinograd. Z njimi želi pristopiti na pomoč materam in očetom, ki se soočajo s hudimi posledicami po opravljenem splavu. Ker je ta zakonsko dovoljen, staršem po splavu še vedno ni dovoljeno žalovati. Theresa Burke je zato napisala knjigo Prepovedano žalovanje, ki je nedavno izšla tudi v slovenščini. Ob tem je obiskala Slovenijo in mi smo jo povabili v naš studio.

odnosidružbazdravstvosplav

Srečanja

Splav in žalovanje po splavu v naši družbi še vedno tabu tema
Terapevtka Theresa Burke iz ZDA je zaradi svojih dolgoletnih izkušnjah dela z ženskami, ki imajo za seboj umetni splav, ustanovila duhovne vaje z imenom Rahelin vinograd. Z njimi želi pristopiti na pomoč materam in očetom, ki se soočajo s hudimi posledicami po opravljenem splavu. Ker je ta zakonsko dovoljen, staršem po splavu še vedno ni dovoljeno žalovati. Theresa Burke je zato napisala knjigo Prepovedano žalovanje, ki je nedavno izšla tudi v slovenščini. Ob tem je obiskala Slovenijo in mi smo jo povabili v naš studio.
VEČ ...|21. 1. 2020
Splav in žalovanje po splavu v naši družbi še vedno tabu tema
Terapevtka Theresa Burke iz ZDA je zaradi svojih dolgoletnih izkušnjah dela z ženskami, ki imajo za seboj umetni splav, ustanovila duhovne vaje z imenom Rahelin vinograd. Z njimi želi pristopiti na pomoč materam in očetom, ki se soočajo s hudimi posledicami po opravljenem splavu. Ker je ta zakonsko dovoljen, staršem po splavu še vedno ni dovoljeno žalovati. Theresa Burke je zato napisala knjigo Prepovedano žalovanje, ki je nedavno izšla tudi v slovenščini. Ob tem je obiskala Slovenijo in mi smo jo povabili v naš studio.

Marjana Debevec

odnosidružbazdravstvosplav

Iz življenja vesoljne Cerkve

VEČ ...|29. 12. 2019
Cerkvene božične teme in pogovor s Thereso Burke

Na nedeljo Svete Družine smo v oddaji Iz Življenja vesoljne Cerkve predvajali pogovor s terapevtko Thereso Burke iz ZDA, ki je ustanovila duhovne vaje z imenom Rahelin vinograd. Z njimi želi pristopiti na pomoč materam in očetom, ki se soočajo s hudimi posledicami po opravljenem splavu.

Cerkvene božične teme in pogovor s Thereso Burke

Na nedeljo Svete Družine smo v oddaji Iz Življenja vesoljne Cerkve predvajali pogovor s terapevtko Thereso Burke iz ZDA, ki je ustanovila duhovne vaje z imenom Rahelin vinograd. Z njimi želi pristopiti na pomoč materam in očetom, ki se soočajo s hudimi posledicami po opravljenem splavu.

svetcerkevsplavbožič

Iz življenja vesoljne Cerkve

Cerkvene božične teme in pogovor s Thereso Burke
Na nedeljo Svete Družine smo v oddaji Iz Življenja vesoljne Cerkve predvajali pogovor s terapevtko Thereso Burke iz ZDA, ki je ustanovila duhovne vaje z imenom Rahelin vinograd. Z njimi želi pristopiti na pomoč materam in očetom, ki se soočajo s hudimi posledicami po opravljenem splavu.
VEČ ...|29. 12. 2019
Cerkvene božične teme in pogovor s Thereso Burke
Na nedeljo Svete Družine smo v oddaji Iz Življenja vesoljne Cerkve predvajali pogovor s terapevtko Thereso Burke iz ZDA, ki je ustanovila duhovne vaje z imenom Rahelin vinograd. Z njimi želi pristopiti na pomoč materam in očetom, ki se soočajo s hudimi posledicami po opravljenem splavu.

Marta JerebičJože Bartolj

svetcerkevsplavbožič

Komentar Časnik.si

VEČ ...|24. 4. 2019
Tine Goleš: “Nenačrtovana”, “Koča strica Toma” in “Žeti veter”

Abby Johnson je bila nekoč zaposlena na kliniki, kjer je pomagala pri ubijanju živih bitij, malih soljudi, danes v filmu Nenačrtovan gledamo njeno zgodbo. Bila je eno izmed osrednjih koles dobro podmazane mašinerije in končno spoznala, kaj se v resnici dogaja.

Tine Goleš: “Nenačrtovana”, “Koča strica Toma” in “Žeti veter”

Abby Johnson je bila nekoč zaposlena na kliniki, kjer je pomagala pri ubijanju živih bitij, malih soljudi, danes v filmu Nenačrtovan gledamo njeno zgodbo. Bila je eno izmed osrednjih koles dobro podmazane mašinerije in končno spoznala, kaj se v resnici dogaja.

komentarsplav

Komentar Časnik.si

Tine Goleš: “Nenačrtovana”, “Koča strica Toma” in “Žeti veter”
Abby Johnson je bila nekoč zaposlena na kliniki, kjer je pomagala pri ubijanju živih bitij, malih soljudi, danes v filmu Nenačrtovan gledamo njeno zgodbo. Bila je eno izmed osrednjih koles dobro podmazane mašinerije in končno spoznala, kaj se v resnici dogaja.
VEČ ...|24. 4. 2019
Tine Goleš: “Nenačrtovana”, “Koča strica Toma” in “Žeti veter”
Abby Johnson je bila nekoč zaposlena na kliniki, kjer je pomagala pri ubijanju živih bitij, malih soljudi, danes v filmu Nenačrtovan gledamo njeno zgodbo. Bila je eno izmed osrednjih koles dobro podmazane mašinerije in končno spoznala, kaj se v resnici dogaja.

Tine Goleš

komentarsplav

Srečanja

VEČ ...|16. 4. 2019
Čudež življenja

Marsikatera nosečnica je zelo presenečena, ko pri 8 ali 9 tednu na ekranu vidi otročka, dolgega dva centimetra; da že pomaha z rokicami; da srček utripa. O čudežu življenja, Hipokratovi prisegi in tehnologiji lažnih obtožb smo govorili v oddaji Srečanja.

Čudež življenja

Marsikatera nosečnica je zelo presenečena, ko pri 8 ali 9 tednu na ekranu vidi otročka, dolgega dva centimetra; da že pomaha z rokicami; da srček utripa. O čudežu življenja, Hipokratovi prisegi in tehnologiji lažnih obtožb smo govorili v oddaji Srečanja.

življenjesplavnosečnost

Srečanja

Čudež življenja
Marsikatera nosečnica je zelo presenečena, ko pri 8 ali 9 tednu na ekranu vidi otročka, dolgega dva centimetra; da že pomaha z rokicami; da srček utripa. O čudežu življenja, Hipokratovi prisegi in tehnologiji lažnih obtožb smo govorili v oddaji Srečanja.
VEČ ...|16. 4. 2019
Čudež življenja
Marsikatera nosečnica je zelo presenečena, ko pri 8 ali 9 tednu na ekranu vidi otročka, dolgega dva centimetra; da že pomaha z rokicami; da srček utripa. O čudežu življenja, Hipokratovi prisegi in tehnologiji lažnih obtožb smo govorili v oddaji Srečanja.

Marta Jerebič

življenjesplavnosečnost

Iz življenja vesoljne Cerkve

VEČ ...|20. 5. 2018
Irski referendum o splavu - Roman Globokar

Povzeli smo papeževo pismo, ki ga je izročil čilskim škofom in v katerem zaradi spolnih zlorab napoveduje spremembe v Cerkvi v Čilu. Z dr. Romanom Globokarjem pa smo se pogovarjali o referendumu o splavu, ki je 25. maja potekal na Irskem.

Irski referendum o splavu - Roman Globokar

Povzeli smo papeževo pismo, ki ga je izročil čilskim škofom in v katerem zaradi spolnih zlorab napoveduje spremembe v Cerkvi v Čilu. Z dr. Romanom Globokarjem pa smo se pogovarjali o referendumu o splavu, ki je 25. maja potekal na Irskem.

papežIrskasplav

Iz življenja vesoljne Cerkve

Irski referendum o splavu - Roman Globokar
Povzeli smo papeževo pismo, ki ga je izročil čilskim škofom in v katerem zaradi spolnih zlorab napoveduje spremembe v Cerkvi v Čilu. Z dr. Romanom Globokarjem pa smo se pogovarjali o referendumu o splavu, ki je 25. maja potekal na Irskem.
VEČ ...|20. 5. 2018
Irski referendum o splavu - Roman Globokar
Povzeli smo papeževo pismo, ki ga je izročil čilskim škofom in v katerem zaradi spolnih zlorab napoveduje spremembe v Cerkvi v Čilu. Z dr. Romanom Globokarjem pa smo se pogovarjali o referendumu o splavu, ki je 25. maja potekal na Irskem.

Marta JerebičMarjana Debevec

papežIrskasplav

Iz življenja vesoljne Cerkve

VEČ ...|15. 4. 2018
Splav v Argentini - Jože Rožanec

Povzetek nove papeževe apostolske spodbude o svetosti. V Rimu je potekalo tudi srečanje misijonarjev usmiljenja. V Argentino, kjer je razprava o splavu prvič prišla v parlament, smo poklicali Jožeta Rožanca.

Splav v Argentini - Jože Rožanec

Povzetek nove papeževe apostolske spodbude o svetosti. V Rimu je potekalo tudi srečanje misijonarjev usmiljenja. V Argentino, kjer je razprava o splavu prvič prišla v parlament, smo poklicali Jožeta Rožanca.

politikaArgentinasplav

Iz življenja vesoljne Cerkve

Splav v Argentini - Jože Rožanec
Povzetek nove papeževe apostolske spodbude o svetosti. V Rimu je potekalo tudi srečanje misijonarjev usmiljenja. V Argentino, kjer je razprava o splavu prvič prišla v parlament, smo poklicali Jožeta Rožanca.
VEČ ...|15. 4. 2018
Splav v Argentini - Jože Rožanec
Povzetek nove papeževe apostolske spodbude o svetosti. V Rimu je potekalo tudi srečanje misijonarjev usmiljenja. V Argentino, kjer je razprava o splavu prvič prišla v parlament, smo poklicali Jožeta Rožanca.

Marta JerebičMarjana Debevec

politikaArgentinasplav

Priporočamo
|
Aktualno

Sol in luč

VEČ ...|21. 1. 2022
Whitney Kuniholm: Bistvenih sto.

Za nami je nedelja Svetega pisma in v tokratni oddaji Sol in luč smo poslušali nekaj odlomkov iz knjige z naslovom Bistvenih sto v kateri avtor, Whitney Kuniholm z izrazito sodobnim, ter mestoma tudi humornim pristopom odkriva ozadja odlomkov, ki so aktualni v vseh časih. Knjiga je izšla pri Svetopisemski družbi Slovenije (2014).

Whitney Kuniholm: Bistvenih sto.

Za nami je nedelja Svetega pisma in v tokratni oddaji Sol in luč smo poslušali nekaj odlomkov iz knjige z naslovom Bistvenih sto v kateri avtor, Whitney Kuniholm z izrazito sodobnim, ter mestoma tudi humornim pristopom odkriva ozadja odlomkov, ki so aktualni v vseh časih. Knjiga je izšla pri Svetopisemski družbi Slovenije (2014).

Tadej Sadar

družbaduhovnostodnosi

Komentar tedna

VEČ ...|21. 1. 2022
Igor Bahovec: Bratstvo, kultura srečanja in edinost v različnosti: od ekumenizma do sinodalnosti

Letošnji teden molitve za edinost kristjanov poteka v času sinodalnega dogajanja. Vsi krščeni smo povabljeni, da se v teh mesecih vključimo v sinodalna srečanja v območju škofij. Za škofovsko sinodo o sinodalnosti, ki poteka do oktobra naslednje leto, je ta del izjemno pomemben.

Komentar je pripravil sociolog dr. Igor Bahovec.

Igor Bahovec: Bratstvo, kultura srečanja in edinost v različnosti: od ekumenizma do sinodalnosti

Letošnji teden molitve za edinost kristjanov poteka v času sinodalnega dogajanja. Vsi krščeni smo povabljeni, da se v teh mesecih vključimo v sinodalna srečanja v območju škofij. Za škofovsko sinodo o sinodalnosti, ki poteka do oktobra naslednje leto, je ta del izjemno pomemben.

Komentar je pripravil sociolog dr. Igor Bahovec.

Igor Bahovec

komentardružbaduhovnost

Za življenje

VEČ ...|22. 1. 2022
Pred nedeljo Božje besede

V oddaji Za življenje pred nedeljo Božje besede je bil z nami prof. dr. Roman Globokar. Razmišljali smo o tem, kako od poslušanja preiti k delovanju in posnemati Jezusove učence. 

Pred nedeljo Božje besede

V oddaji Za življenje pred nedeljo Božje besede je bil z nami prof. dr. Roman Globokar. Razmišljali smo o tem, kako od poslušanja preiti k delovanju in posnemati Jezusove učence. 

Mateja Feltrin Novljan

vzgojaduhovnost

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|24. 1. 2022
Branko Cestnik: Sinoda katoliške Cerkve, 2. svetovna vojna in prihajajoče volitve

Gost oddaje je bil mag. Branko Cestnik. Govorili smo o veliki triletni sinodi katoliške Cerkve, kaj se dogaja v teh pogojih epidemije. Druga tema bo 2. svetovna vojna, ki nas še kar deli, dotaknili pa se bomo tudi prihajajočih volitev. Vabljeni k poslušanju in sodelovanju z mnenji ob 17h.

Branko Cestnik: Sinoda katoliške Cerkve, 2. svetovna vojna in prihajajoče volitve

Gost oddaje je bil mag. Branko Cestnik. Govorili smo o veliki triletni sinodi katoliške Cerkve, kaj se dogaja v teh pogojih epidemije. Druga tema bo 2. svetovna vojna, ki nas še kar deli, dotaknili pa se bomo tudi prihajajočih volitev. Vabljeni k poslušanju in sodelovanju z mnenji ob 17h.

Jože Bartolj

politikadružbakomentar

Program zadnjega tedna

VEČ ...|27. 1. 2022
Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 27. januar 2022 ob 05-ih

Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 27. januar 2022 ob 05-ih

Radio Ognjišče

Zgodbe za otroke

VEČ ...|26. 1. 2022
Pozabljiva brata

Trije bratje so postali sirote. Pestila jih je revščina in odšli so v svet. Ukrajinska pravljica pripoveduje o njihovi poti in o tem, kaj vse jih je učilo življenje.

Pozabljiva brata

Trije bratje so postali sirote. Pestila jih je revščina in odšli so v svet. Ukrajinska pravljica pripoveduje o njihovi poti in o tem, kaj vse jih je učilo življenje.

Jure Sešek

otrociotrokzgodbezgodbapravljicapravljice

Kulturni utrinki

VEČ ...|27. 1. 2022
Popis srednjeveških rokopisov - Narodna galerija prosi za dela Mateja Sternena.

Popis srednjeveških rokopisov - Narodna galerija prosi za dela Mateja Sternena.

Jože Bartolj

kulturaNataša GolobMatej Sternen

Spominjamo se

VEČ ...|27. 1. 2022
Spominjamo se dne 27. 1.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Spominjamo se dne 27. 1.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Radio Ognjišče

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|27. 1. 2022
KIbernetska varnost - VitalIT

Svet povezuje internetno spletišče. Zato je varnost ključna, da naši podatki ne pridejo v roke tistih, ki jih izrabljajo. Zaščita delovnih postaj, strežnikov, omrežij in aplikacij pred kibernetskimi napadi, so eno od področij podjetja VitalIT, kjer pravijo da so naši podatki preveč pomembni, da bi jih tvegali. Želijo vstopiti v širše mednarodno okolje. Dobili so priložnost predstavitve na svetovni razstavi EXPO, kamor so se odpravili po uspešnem domačem nastopu v Digitalnem središču Slovenije, ki je začelo delovati v sklopu drugega polletnega predsedovanja Slovenije Svetu EU v letu 2021.   

KIbernetska varnost - VitalIT

Svet povezuje internetno spletišče. Zato je varnost ključna, da naši podatki ne pridejo v roke tistih, ki jih izrabljajo. Zaščita delovnih postaj, strežnikov, omrežij in aplikacij pred kibernetskimi napadi, so eno od področij podjetja VitalIT, kjer pravijo da so naši podatki preveč pomembni, da bi jih tvegali. Želijo vstopiti v širše mednarodno okolje. Dobili so priložnost predstavitve na svetovni razstavi EXPO, kamor so se odpravili po uspešnem domačem nastopu v Digitalnem središču Slovenije, ki je začelo delovati v sklopu drugega polletnega predsedovanja Slovenije Svetu EU v letu 2021.   

Nataša Ličen

izobraževanjetehnologijapodjetništvo

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|27. 1. 2022
Prehranski varuh: Ali se v klavnicah manipulira?

Ali se v slovenskih klavnicah lahko »manipulira« s težo živali, se, po prejetih opozorilih s strani rejcev, sprašuje Igor Hrovatič, Varuh odnosov v verigi preskrbe s hrano. Na podlagi dokumentacije, iz katere je razvidno, da je klavna teža moških živali, približno enake starosti, pasme, istega rejca v isti klavnici razlikovala tudi do 200 kg, je pristojnim inštitucijam prijavil sum neustreznega delovanja merilnih naprav in sum menjave ušesnih številk živali po zakolu.

Prehranski varuh: Ali se v klavnicah manipulira?

Ali se v slovenskih klavnicah lahko »manipulira« s težo živali, se, po prejetih opozorilih s strani rejcev, sprašuje Igor Hrovatič, Varuh odnosov v verigi preskrbe s hrano. Na podlagi dokumentacije, iz katere je razvidno, da je klavna teža moških živali, približno enake starosti, pasme, istega rejca v isti klavnici razlikovala tudi do 200 kg, je pristojnim inštitucijam prijavil sum neustreznega delovanja merilnih naprav in sum menjave ušesnih številk živali po zakolu.

Robert Božič

mesoklavniceprehranski varuh