Zakladi naše dediščine

VEČ ...|23. 1. 2024
Koroški rženi kruh

Jožica Jeromel je članica Društva kmetic Mislinjske doline, ki so ponosne na značilni koroški rženi kruh, pripravljen po stari recepturi z domačim kislim testom, in sodi med najpomembnejša živila koroške košte. Njegova vloga v vsakdanji in praznični prehrani presega okvire običajnega ravnanja s hrano. Pri pripravi testa, postopkih peke kruha in pri uživanju, so še ohranjena številna dejanja blagoslavljanja hrane, ki dajejo kruhu posebno mesto. Ima tudi pomembno vlogo v letnem prazničnem ciklu, kjer je vrhunec doživel kot zakramental, položen na božično mizo. Hleb rženega kruha je veljal za plačilno sredstvo, kos rženega kruha krajc pa je darilo prvemu, ki ga sreča sprevod z novorojencem, ko ga nesejo h krstu. Kislo testo, ki se hrani od peke do peke, se prenaša iz roda v rod, prav tako znanje priprave in peke kruha.

Ministrstvo za kulturo je 27. 3. 2023 na predlog nacionalnega Koordinatorja varstva nesnovne kulturne dediščine vpisalo Pripravo koroškega rženega kruha v Register nesnovne kulturne dediščine. Za vpis so odločilne nosilke nesnovne kulturne dediščine (članice društev kmetic na Koroškem), saj so zagotovilo, da bodo znanja in veščine preživele in se prilagajale izzivom sodobnega časa.

Priprave na peko se začnejo na predvečer, ko si gospodinje pripravijo celotno količino moke, da se ogreje na sobno temperaturo. Posušenemu kislemu testu (kvas) dodajo moko in vodo, sestavine stepejo in pustijo, da se kislo testo čez noč aktivira.

Peko nadaljujejo praviloma naslednje dopoldne. V rženo moko zamešajo kvasni pripravek (razmes) in sol ter zamesijo testo z mlačno vodo. S postopnim dolivanjem dosežejo pravilno čvrstost testa. Ročno mesijo tako dolgo, da je testo gladko in se zlahka loči od rok, nekatere gospodinje pa si pomagajo tudi z električnimi mešalniki. Testo pustijo vzhajati dobro uro, nato ga preložijo v leseno posodo (krnica, krušna skleda), v kateri ga z rahlim metanjem oblikujejo. Testo ponovno vzhaja v pomokani okrogli slamnati posodi (krušnjak, slamica). Vzhajan hleb obrnejo na lopar in ga z nožem zarežejo ter naložijo v peč, kjer ga pečejo približno eno uro.

Po približno dvajsetih minutah preverijo, kako se peče. Ko je kruh pečen, ga vzamejo iz peči, z metlico očistijo odvečno moko, ga obrišejo z vlažno krpo in obrnjenega s spodnjo stranjo navzgor ohladijo v slamnati posodi, v kateri je vzhajal. Rženi kruh ima praviloma obliko hleba in lahko tehta tudi od tri do štiri kilograme.

Koroški rženi kruh je pomemben del lokalne gostinske ponudbe s tradicionalno hrano.

Koroški rženi kruh

Jožica Jeromel je članica Društva kmetic Mislinjske doline, ki so ponosne na značilni koroški rženi kruh, pripravljen po stari recepturi z domačim kislim testom, in sodi med najpomembnejša živila koroške košte. Njegova vloga v vsakdanji in praznični prehrani presega okvire običajnega ravnanja s hrano. Pri pripravi testa, postopkih peke kruha in pri uživanju, so še ohranjena številna dejanja blagoslavljanja hrane, ki dajejo kruhu posebno mesto. Ima tudi pomembno vlogo v letnem prazničnem ciklu, kjer je vrhunec doživel kot zakramental, položen na božično mizo. Hleb rženega kruha je veljal za plačilno sredstvo, kos rženega kruha krajc pa je darilo prvemu, ki ga sreča sprevod z novorojencem, ko ga nesejo h krstu. Kislo testo, ki se hrani od peke do peke, se prenaša iz roda v rod, prav tako znanje priprave in peke kruha.

Ministrstvo za kulturo je 27. 3. 2023 na predlog nacionalnega Koordinatorja varstva nesnovne kulturne dediščine vpisalo Pripravo koroškega rženega kruha v Register nesnovne kulturne dediščine. Za vpis so odločilne nosilke nesnovne kulturne dediščine (članice društev kmetic na Koroškem), saj so zagotovilo, da bodo znanja in veščine preživele in se prilagajale izzivom sodobnega časa.

Priprave na peko se začnejo na predvečer, ko si gospodinje pripravijo celotno količino moke, da se ogreje na sobno temperaturo. Posušenemu kislemu testu (kvas) dodajo moko in vodo, sestavine stepejo in pustijo, da se kislo testo čez noč aktivira.

Peko nadaljujejo praviloma naslednje dopoldne. V rženo moko zamešajo kvasni pripravek (razmes) in sol ter zamesijo testo z mlačno vodo. S postopnim dolivanjem dosežejo pravilno čvrstost testa. Ročno mesijo tako dolgo, da je testo gladko in se zlahka loči od rok, nekatere gospodinje pa si pomagajo tudi z električnimi mešalniki. Testo pustijo vzhajati dobro uro, nato ga preložijo v leseno posodo (krnica, krušna skleda), v kateri ga z rahlim metanjem oblikujejo. Testo ponovno vzhaja v pomokani okrogli slamnati posodi (krušnjak, slamica). Vzhajan hleb obrnejo na lopar in ga z nožem zarežejo ter naložijo v peč, kjer ga pečejo približno eno uro.

Po približno dvajsetih minutah preverijo, kako se peče. Ko je kruh pečen, ga vzamejo iz peči, z metlico očistijo odvečno moko, ga obrišejo z vlažno krpo in obrnjenega s spodnjo stranjo navzgor ohladijo v slamnati posodi, v kateri je vzhajal. Rženi kruh ima praviloma obliko hleba in lahko tehta tudi od tri do štiri kilograme.

Koroški rženi kruh je pomemben del lokalne gostinske ponudbe s tradicionalno hrano.

kulturanaravadediščinaizročilodružbaspomin

Zakladi naše dediščine

Koroški rženi kruh

Jožica Jeromel je članica Društva kmetic Mislinjske doline, ki so ponosne na značilni koroški rženi kruh, pripravljen po stari recepturi z domačim kislim testom, in sodi med najpomembnejša živila koroške košte. Njegova vloga v vsakdanji in praznični prehrani presega okvire običajnega ravnanja s hrano. Pri pripravi testa, postopkih peke kruha in pri uživanju, so še ohranjena številna dejanja blagoslavljanja hrane, ki dajejo kruhu posebno mesto. Ima tudi pomembno vlogo v letnem prazničnem ciklu, kjer je vrhunec doživel kot zakramental, položen na božično mizo. Hleb rženega kruha je veljal za plačilno sredstvo, kos rženega kruha krajc pa je darilo prvemu, ki ga sreča sprevod z novorojencem, ko ga nesejo h krstu. Kislo testo, ki se hrani od peke do peke, se prenaša iz roda v rod, prav tako znanje priprave in peke kruha.

Ministrstvo za kulturo je 27. 3. 2023 na predlog nacionalnega Koordinatorja varstva nesnovne kulturne dediščine vpisalo Pripravo koroškega rženega kruha v Register nesnovne kulturne dediščine. Za vpis so odločilne nosilke nesnovne kulturne dediščine (članice društev kmetic na Koroškem), saj so zagotovilo, da bodo znanja in veščine preživele in se prilagajale izzivom sodobnega časa.

Priprave na peko se začnejo na predvečer, ko si gospodinje pripravijo celotno količino moke, da se ogreje na sobno temperaturo. Posušenemu kislemu testu (kvas) dodajo moko in vodo, sestavine stepejo in pustijo, da se kislo testo čez noč aktivira.

Peko nadaljujejo praviloma naslednje dopoldne. V rženo moko zamešajo kvasni pripravek (razmes) in sol ter zamesijo testo z mlačno vodo. S postopnim dolivanjem dosežejo pravilno čvrstost testa. Ročno mesijo tako dolgo, da je testo gladko in se zlahka loči od rok, nekatere gospodinje pa si pomagajo tudi z električnimi mešalniki. Testo pustijo vzhajati dobro uro, nato ga preložijo v leseno posodo (krnica, krušna skleda), v kateri ga z rahlim metanjem oblikujejo. Testo ponovno vzhaja v pomokani okrogli slamnati posodi (krušnjak, slamica). Vzhajan hleb obrnejo na lopar in ga z nožem zarežejo ter naložijo v peč, kjer ga pečejo približno eno uro.

Po približno dvajsetih minutah preverijo, kako se peče. Ko je kruh pečen, ga vzamejo iz peči, z metlico očistijo odvečno moko, ga obrišejo z vlažno krpo in obrnjenega s spodnjo stranjo navzgor ohladijo v slamnati posodi, v kateri je vzhajal. Rženi kruh ima praviloma obliko hleba in lahko tehta tudi od tri do štiri kilograme.

Koroški rženi kruh je pomemben del lokalne gostinske ponudbe s tradicionalno hrano.

VEČ ...|23. 1. 2024
Koroški rženi kruh

Jožica Jeromel je članica Društva kmetic Mislinjske doline, ki so ponosne na značilni koroški rženi kruh, pripravljen po stari recepturi z domačim kislim testom, in sodi med najpomembnejša živila koroške košte. Njegova vloga v vsakdanji in praznični prehrani presega okvire običajnega ravnanja s hrano. Pri pripravi testa, postopkih peke kruha in pri uživanju, so še ohranjena številna dejanja blagoslavljanja hrane, ki dajejo kruhu posebno mesto. Ima tudi pomembno vlogo v letnem prazničnem ciklu, kjer je vrhunec doživel kot zakramental, položen na božično mizo. Hleb rženega kruha je veljal za plačilno sredstvo, kos rženega kruha krajc pa je darilo prvemu, ki ga sreča sprevod z novorojencem, ko ga nesejo h krstu. Kislo testo, ki se hrani od peke do peke, se prenaša iz roda v rod, prav tako znanje priprave in peke kruha.

Ministrstvo za kulturo je 27. 3. 2023 na predlog nacionalnega Koordinatorja varstva nesnovne kulturne dediščine vpisalo Pripravo koroškega rženega kruha v Register nesnovne kulturne dediščine. Za vpis so odločilne nosilke nesnovne kulturne dediščine (članice društev kmetic na Koroškem), saj so zagotovilo, da bodo znanja in veščine preživele in se prilagajale izzivom sodobnega časa.

Priprave na peko se začnejo na predvečer, ko si gospodinje pripravijo celotno količino moke, da se ogreje na sobno temperaturo. Posušenemu kislemu testu (kvas) dodajo moko in vodo, sestavine stepejo in pustijo, da se kislo testo čez noč aktivira.

Peko nadaljujejo praviloma naslednje dopoldne. V rženo moko zamešajo kvasni pripravek (razmes) in sol ter zamesijo testo z mlačno vodo. S postopnim dolivanjem dosežejo pravilno čvrstost testa. Ročno mesijo tako dolgo, da je testo gladko in se zlahka loči od rok, nekatere gospodinje pa si pomagajo tudi z električnimi mešalniki. Testo pustijo vzhajati dobro uro, nato ga preložijo v leseno posodo (krnica, krušna skleda), v kateri ga z rahlim metanjem oblikujejo. Testo ponovno vzhaja v pomokani okrogli slamnati posodi (krušnjak, slamica). Vzhajan hleb obrnejo na lopar in ga z nožem zarežejo ter naložijo v peč, kjer ga pečejo približno eno uro.

Po približno dvajsetih minutah preverijo, kako se peče. Ko je kruh pečen, ga vzamejo iz peči, z metlico očistijo odvečno moko, ga obrišejo z vlažno krpo in obrnjenega s spodnjo stranjo navzgor ohladijo v slamnati posodi, v kateri je vzhajal. Rženi kruh ima praviloma obliko hleba in lahko tehta tudi od tri do štiri kilograme.

Koroški rženi kruh je pomemben del lokalne gostinske ponudbe s tradicionalno hrano.

Nataša Ličen

kulturanaravadediščinaizročilodružbaspomin

Življenje išče pot

VEČ ...|31. 3. 2023
Svetopisemski pogled na odnos med možen in ženo

Še zadnjič v tem misijonu nas je nagovoril župnik g. Janez Jeromen. Presenečeni boste, kaj vse lahko pomeni beseda Adamovo rebro.

Svetopisemski pogled na odnos med možen in ženo

Še zadnjič v tem misijonu nas je nagovoril župnik g. Janez Jeromen. Presenečeni boste, kaj vse lahko pomeni beseda Adamovo rebro.

duhovnostsvetovanjeAdamovo rebroločitev zakonaprvotni načrt zakonske zveze

Življenje išče pot

Svetopisemski pogled na odnos med možen in ženo

Še zadnjič v tem misijonu nas je nagovoril župnik g. Janez Jeromen. Presenečeni boste, kaj vse lahko pomeni beseda Adamovo rebro.

VEČ ...|31. 3. 2023
Svetopisemski pogled na odnos med možen in ženo

Še zadnjič v tem misijonu nas je nagovoril župnik g. Janez Jeromen. Presenečeni boste, kaj vse lahko pomeni beseda Adamovo rebro.

s. Meta Potočnik

duhovnostsvetovanjeAdamovo rebroločitev zakonaprvotni načrt zakonske zveze

Življenje išče pot

VEČ ...|30. 3. 2023
Življenje išče pot – O človekovi svobodi

Župnik iz Velikega Gabra, g. Janez Jeromen, je spregovoril o človekovi svobodi. Ali to pomeni, da lahko delam, kar hočem? Ali me svoboda drugega omejuje in ogroža? Kaj pa nam o tem govori evangelij? 

Življenje išče pot – O človekovi svobodi

Župnik iz Velikega Gabra, g. Janez Jeromen, je spregovoril o človekovi svobodi. Ali to pomeni, da lahko delam, kar hočem? Ali me svoboda drugega omejuje in ogroža? Kaj pa nam o tem govori evangelij? 

duhovnostsvetovanje

Življenje išče pot

Življenje išče pot – O človekovi svobodi

Župnik iz Velikega Gabra, g. Janez Jeromen, je spregovoril o človekovi svobodi. Ali to pomeni, da lahko delam, kar hočem? Ali me svoboda drugega omejuje in ogroža? Kaj pa nam o tem govori evangelij? 

VEČ ...|30. 3. 2023
Življenje išče pot – O človekovi svobodi

Župnik iz Velikega Gabra, g. Janez Jeromen, je spregovoril o človekovi svobodi. Ali to pomeni, da lahko delam, kar hočem? Ali me svoboda drugega omejuje in ogroža? Kaj pa nam o tem govori evangelij? 

s. Meta Potočnik

duhovnostsvetovanje

Življenje išče pot

VEČ ...|29. 3. 2023
Gorje samemu, kajti le skupaj smo močni

Tokrat je župnik iz Velikega Gabra, g. Janez Jeromen spregovoril o moči skupnosti. Zgodovina potrjuje, da so bile močne tiste države, družine ali podjetja, ki so znala sodelovati in držati skupaj. A tudi delitve in spori so del življenja.

Gorje samemu, kajti le skupaj smo močni

Tokrat je župnik iz Velikega Gabra, g. Janez Jeromen spregovoril o moči skupnosti. Zgodovina potrjuje, da so bile močne tiste države, družine ali podjetja, ki so znala sodelovati in držati skupaj. A tudi delitve in spori so del življenja.

edinostskupnostsodelovanje

Življenje išče pot

Gorje samemu, kajti le skupaj smo močni

Tokrat je župnik iz Velikega Gabra, g. Janez Jeromen spregovoril o moči skupnosti. Zgodovina potrjuje, da so bile močne tiste države, družine ali podjetja, ki so znala sodelovati in držati skupaj. A tudi delitve in spori so del življenja.

VEČ ...|29. 3. 2023
Gorje samemu, kajti le skupaj smo močni

Tokrat je župnik iz Velikega Gabra, g. Janez Jeromen spregovoril o moči skupnosti. Zgodovina potrjuje, da so bile močne tiste države, družine ali podjetja, ki so znala sodelovati in držati skupaj. A tudi delitve in spori so del življenja.

s. Meta Potočnik

edinostskupnostsodelovanje

Življenje išče pot

VEČ ...|27. 3. 2023
Krščanski odziv na trpljenje in krivice

V času radijskega misijona je župnik iz Velikega Gabra g. Janez Jeromen nanizal nekaj misli o preroku Jobu, ki toži, da roparji uspevajo, sam pa občuti težo preizkušenj.

Krščanski odziv na trpljenje in krivice

V času radijskega misijona je župnik iz Velikega Gabra g. Janez Jeromen nanizal nekaj misli o preroku Jobu, ki toži, da roparji uspevajo, sam pa občuti težo preizkušenj.

Jobkaj je pravičnostprvi kristjani

Življenje išče pot

Krščanski odziv na trpljenje in krivice

V času radijskega misijona je župnik iz Velikega Gabra g. Janez Jeromen nanizal nekaj misli o preroku Jobu, ki toži, da roparji uspevajo, sam pa občuti težo preizkušenj.

VEČ ...|27. 3. 2023
Krščanski odziv na trpljenje in krivice

V času radijskega misijona je župnik iz Velikega Gabra g. Janez Jeromen nanizal nekaj misli o preroku Jobu, ki toži, da roparji uspevajo, sam pa občuti težo preizkušenj.

s. Meta Potočnik

Jobkaj je pravičnostprvi kristjani

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|7. 2. 2022
Bo letošnja licitacija spet rekordna?

Glede na velik odziv lastnikov gozdov predvsem pa dejstvo, da je do petka ponudbe za ta odličen les oddalo 56 specializiranih kupcev, večinoma iz tujine, je to dobra popotnica, pravi g. Jože Jeromel iz Društva lastnikov gozdov Mislinjske doline. Če bo vse po sreči, se bo v petek 18. februarja odvijal dan odprtih vrat na letošnji licitaciji. Takrat bo tudi znano, za katere vrste lesa je vladalo največ zanimanja in kdo je na licitacijo pripeljal zmagovalne hlode.

Bo letošnja licitacija spet rekordna?

Glede na velik odziv lastnikov gozdov predvsem pa dejstvo, da je do petka ponudbe za ta odličen les oddalo 56 specializiranih kupcev, večinoma iz tujine, je to dobra popotnica, pravi g. Jože Jeromel iz Društva lastnikov gozdov Mislinjske doline. Če bo vse po sreči, se bo v petek 18. februarja odvijal dan odprtih vrat na letošnji licitaciji. Takrat bo tudi znano, za katere vrste lesa je vladalo največ zanimanja in kdo je na licitacijo pripeljal zmagovalne hlode.

naravakmetijstvolicitacijagozd

Minute za kmetijstvo in podeželje

Bo letošnja licitacija spet rekordna?

Glede na velik odziv lastnikov gozdov predvsem pa dejstvo, da je do petka ponudbe za ta odličen les oddalo 56 specializiranih kupcev, večinoma iz tujine, je to dobra popotnica, pravi g. Jože Jeromel iz Društva lastnikov gozdov Mislinjske doline. Če bo vse po sreči, se bo v petek 18. februarja odvijal dan odprtih vrat na letošnji licitaciji. Takrat bo tudi znano, za katere vrste lesa je vladalo največ zanimanja in kdo je na licitacijo pripeljal zmagovalne hlode.

VEČ ...|7. 2. 2022
Bo letošnja licitacija spet rekordna?

Glede na velik odziv lastnikov gozdov predvsem pa dejstvo, da je do petka ponudbe za ta odličen les oddalo 56 specializiranih kupcev, večinoma iz tujine, je to dobra popotnica, pravi g. Jože Jeromel iz Društva lastnikov gozdov Mislinjske doline. Če bo vse po sreči, se bo v petek 18. februarja odvijal dan odprtih vrat na letošnji licitaciji. Takrat bo tudi znano, za katere vrste lesa je vladalo največ zanimanja in kdo je na licitacijo pripeljal zmagovalne hlode.

Robert Božič

naravakmetijstvolicitacijagozd

Radijski roman

VEČ ...|19. 3. 2020
Trije možje v čolnu, da o psu niti ne govorimo - dvanajsti del

Pisatelj skupaj s prijateljem Harrisom ter psom Montmorecyjem pluje po reki Temzi. Vsi hitijo do kraja, kjer se jim bo pridružil še George. Čoln lahno ziblje na valovih, misli pa begajo vsepovsod ...

Trije možje v čolnu, da o psu niti ne govorimo - dvanajsti del

Pisatelj skupaj s prijateljem Harrisom ter psom Montmorecyjem pluje po reki Temzi. Vsi hitijo do kraja, kjer se jim bo pridružil še George. Čoln lahno ziblje na valovih, misli pa begajo vsepovsod ...

humorJeromeprijateljipustolovščina

Radijski roman

Trije možje v čolnu, da o psu niti ne govorimo - dvanajsti del
Pisatelj skupaj s prijateljem Harrisom ter psom Montmorecyjem pluje po reki Temzi. Vsi hitijo do kraja, kjer se jim bo pridružil še George. Čoln lahno ziblje na valovih, misli pa begajo vsepovsod ...
VEČ ...|19. 3. 2020
Trije možje v čolnu, da o psu niti ne govorimo - dvanajsti del
Pisatelj skupaj s prijateljem Harrisom ter psom Montmorecyjem pluje po reki Temzi. Vsi hitijo do kraja, kjer se jim bo pridružil še George. Čoln lahno ziblje na valovih, misli pa begajo vsepovsod ...

Marjan Bunič

humorJeromeprijateljipustolovščina

Radijski roman

VEČ ...|12. 3. 2020
Trije možje v čolnu, da o psu niti ne govorimo - enajsti del

Harris in pisatelj se že pozibavata v čolnu na Temzi in na svoj način uživata v popotovanju. Morata pa še po tretjega prijatelja - Georgea.

Trije možje v čolnu, da o psu niti ne govorimo - enajsti del

Harris in pisatelj se že pozibavata v čolnu na Temzi in na svoj način uživata v popotovanju. Morata pa še po tretjega prijatelja - Georgea.

humorJeromeprijateljipustolovščina

Radijski roman

Trije možje v čolnu, da o psu niti ne govorimo - enajsti del
Harris in pisatelj se že pozibavata v čolnu na Temzi in na svoj način uživata v popotovanju. Morata pa še po tretjega prijatelja - Georgea.
VEČ ...|12. 3. 2020
Trije možje v čolnu, da o psu niti ne govorimo - enajsti del
Harris in pisatelj se že pozibavata v čolnu na Temzi in na svoj način uživata v popotovanju. Morata pa še po tretjega prijatelja - Georgea.

Marjan Bunič

humorJeromeprijateljipustolovščina

Priporočamo
|
Aktualno

Kmetijska oddaja

VEČ ...|5. 5. 2024
Prvi odzivi na odločbo o letošnjem odvzemu medvedov

Ministrstvo za naravne vire in prostor je za letošnje leto izdalo odločbo za odvzem iz narave z odstrelom 176 medvedov. To dejanje so že obsodili društvi Alpe Adria Green in AniMa, v kmetijski oddaji pa ste lahko slišali, kako odločbo vidijo kmetje. Gostili smo mag. Staneta Berganta, visokogorskega ekološkega kmeta iz Kokre, ki v Sindikatu kmetov Slovenije pokriva problematiko tega področja.

Prvi odzivi na odločbo o letošnjem odvzemu medvedov

Ministrstvo za naravne vire in prostor je za letošnje leto izdalo odločbo za odvzem iz narave z odstrelom 176 medvedov. To dejanje so že obsodili društvi Alpe Adria Green in AniMa, v kmetijski oddaji pa ste lahko slišali, kako odločbo vidijo kmetje. Gostili smo mag. Staneta Berganta, visokogorskega ekološkega kmeta iz Kokre, ki v Sindikatu kmetov Slovenije pokriva problematiko tega področja.

Robert Božič

kmetijstvonaravavrt

Svetovalnica

VEČ ...|10. 5. 2024
Vgradnja toplotnih črpalk in klimatskih naprav

V Svetovalnici smo govorili o vgradnji toplotnih črpalk in klimatskih naprav. Katere so prednosti takega načina ogrevanja, kako izbrati sistem, kako skrbeti za njegovo vzdrževanje? Z nami v studiu je bil Gregor Stare iz podjetja Eltron.

Vgradnja toplotnih črpalk in klimatskih naprav

V Svetovalnici smo govorili o vgradnji toplotnih črpalk in klimatskih naprav. Katere so prednosti takega načina ogrevanja, kako izbrati sistem, kako skrbeti za njegovo vzdrževanje? Z nami v studiu je bil Gregor Stare iz podjetja Eltron.

Tanja Dominko

svetovanjetoplotna črpalkaogrevanje

Glasbeni medgeneracijski večer

VEČ ...|27. 9. 2023
Eva Hren

Tokrat smo gostili kitaristko in pevko zabavne glasbe Evo Hren. Izvrstno se znajde ob orkestru, etno zasedbah, s kitaro, pa tudi na festivalih. Na letošnji Popevki je s skladbo Žige Pirnata Kako zveni pomlad prepričala strokovno žirijo. Eva Hren je bila z nami v oddaji, ki se je začela ob dvajsetih. 

Eva Hren

Tokrat smo gostili kitaristko in pevko zabavne glasbe Evo Hren. Izvrstno se znajde ob orkestru, etno zasedbah, s kitaro, pa tudi na festivalih. Na letošnji Popevki je s skladbo Žige Pirnata Kako zveni pomlad prepričala strokovno žirijo. Eva Hren je bila z nami v oddaji, ki se je začela ob dvajsetih. 

Marjan Bunič, Jure Sešek

Pogovor o

VEČ ...|8. 5. 2024
Vodja Predstavništva Evropske komisije v Sloveniji dr. Jerneja Jug Jerše o Evropski uniji

1. maja je mililo 20 let od vstopa Slovenije v Evropsko unijo, 9. maja praznujemo dan Evrope. Članstvo v uniji je bil strateški cilj naše države vse od osamosvojitve naprej. Svojo evropsko usmeritev smo aktivno uresničevali z razvojem in graditvijo institucionalnih odnosov z Evropsko unijo. O tem, kako pomemben je bil vstop naše države v to skupnost, in tudi, kje je Evropska unija, ki se junija odpravlja na volitve, danes, smo v tokratnem »Pogovoru o« vprašali vodjo Predstavništva Evropske komisije v Sloveniji dr. Jernejo Jug Jerše.

Vodja Predstavništva Evropske komisije v Sloveniji dr. Jerneja Jug Jerše o Evropski uniji

1. maja je mililo 20 let od vstopa Slovenije v Evropsko unijo, 9. maja praznujemo dan Evrope. Članstvo v uniji je bil strateški cilj naše države vse od osamosvojitve naprej. Svojo evropsko usmeritev smo aktivno uresničevali z razvojem in graditvijo institucionalnih odnosov z Evropsko unijo. O tem, kako pomemben je bil vstop naše države v to skupnost, in tudi, kje je Evropska unija, ki se junija odpravlja na volitve, danes, smo v tokratnem »Pogovoru o« vprašali vodjo Predstavništva Evropske komisije v Sloveniji dr. Jernejo Jug Jerše.

Radio Ognjišče, Alen Salihović

politikaživljenje

Moja zgodba

VEČ ...|5. 5. 2024
Slovenski mučenci XX. stoletja - Janez Pavčič

Gost oddaje je bil župnik iz Štepanje vasi kapucin br. Matej Štravs, ki nam je prestavil mučenca dijaka Janeza Pavčiča. Še ne 19 letnega so ga 18. maja 1942 ubili partizani. Bil je član Katoliške akcije, pevec in organist, aktiven v svoji vasi. Okoli sebe je zbiral mlade in jih navduševal za katoliške vrednote. Komunisti so ga označili kot najnevarnejšega človeka v Bizoviku. Prejel je grožnjo s smrtjo, zatem so ga ugrabili, ga mučili in slednjič umorili. Pavčič je eden o pričevalcev na seznamu za prištetje k blaženim.

Slovenski mučenci XX. stoletja - Janez Pavčič

Gost oddaje je bil župnik iz Štepanje vasi kapucin br. Matej Štravs, ki nam je prestavil mučenca dijaka Janeza Pavčiča. Še ne 19 letnega so ga 18. maja 1942 ubili partizani. Bil je član Katoliške akcije, pevec in organist, aktiven v svoji vasi. Okoli sebe je zbiral mlade in jih navduševal za katoliške vrednote. Komunisti so ga označili kot najnevarnejšega človeka v Bizoviku. Prejel je grožnjo s smrtjo, zatem so ga ugrabili, ga mučili in slednjič umorili. Pavčič je eden o pričevalcev na seznamu za prištetje k blaženim.

Jože Bartolj

spominpolitikaJanez Pavčičmučenci XX stoletjaMatej ŠtravsBizovik

Zgodbe za otroke

VEČ ...|10. 5. 2024
V Ljubljani na Rakovniku

Obrtne šole na Rakovniku so obsegale krojaštvo, mizarstvo in čevljarstvo. Šolski predmetnik se je tako hitro širil, da je za poučevanje predmetov manjkalo učiteljev. Andreja Majcna so prosili, da poleg študija poučuje tudi v obrtnih šolah.

V Ljubljani na Rakovniku

Obrtne šole na Rakovniku so obsegale krojaštvo, mizarstvo in čevljarstvo. Šolski predmetnik se je tako hitro širil, da je za poučevanje predmetov manjkalo učiteljev. Andreja Majcna so prosili, da poleg študija poučuje tudi v obrtnih šolah.

Jure Sešek

otrociotrokzgodbezgodbapravljicapravljicešmarniceAnton MajcenBarbara Kastelecšmarnice 2024Tvoj talent šteje

Kolokvij

VEČ ...|10. 5. 2024
Študentski dom Alojzije Domajnko

Tokratne gostje so bile ravnateljica Študentskega doma Alojzije Domajnko s. Barbara Poredoš in študentki Naja ter Zala. Predstavile so življenje v domu in aktivnosti, ki pripomorejo k polnejšemu študentskemu življenju.

Študentski dom Alojzije Domajnko

Tokratne gostje so bile ravnateljica Študentskega doma Alojzije Domajnko s. Barbara Poredoš in študentki Naja ter Zala. Predstavile so življenje v domu in aktivnosti, ki pripomorejo k polnejšemu študentskemu življenju.

Maja Morela

mladi

Petkov večer

VEČ ...|10. 5. 2024
Žan Serčič

Kako se talent, trdo delo, glasbena strast in pogum lahko lepo obrestujejo, dokazuje Žan Serčič, ki je že nekaj časa eden najbolj priljubljenih slovenskih glasbenih izvajalcev in avtorjev. Sredi velike turneje, pred koncertom v Križankah in izidom 5. albuma, je nominiranec za Zlato piščal za izvajalca leta v oddaji Petkov večer razmišljal o drobnih čudežih življenja, mami, prijateljih, razumevanju ženske duše, poklicu glasbenika in še čem. Prisluhnite mu, saj ima kaj povedati.

Žan Serčič

Kako se talent, trdo delo, glasbena strast in pogum lahko lepo obrestujejo, dokazuje Žan Serčič, ki je že nekaj časa eden najbolj priljubljenih slovenskih glasbenih izvajalcev in avtorjev. Sredi velike turneje, pred koncertom v Križankah in izidom 5. albuma, je nominiranec za Zlato piščal za izvajalca leta v oddaji Petkov večer razmišljal o drobnih čudežih življenja, mami, prijateljih, razumevanju ženske duše, poklicu glasbenika in še čem. Prisluhnite mu, saj ima kaj povedati.

Marjan Bunič

poplatinoglasbakoncertipogovor

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|10. 5. 2024
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 10. 5.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 10. 5.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Doživetja narave

VEČ ...|10. 5. 2024
Varno v gore - pred novo planinsko sezono

Tokrat smo postavili v ospredje planinske teme in varnost obiskovalcev gora, ki bodo že čez nekaj tednov začeli množičneje obiskovati gorski svet. Izžrebali smo tudi nagrajenca, ki bosta prejela vodnik po Vertikali.

Varno v gore - pred novo planinsko sezono

Tokrat smo postavili v ospredje planinske teme in varnost obiskovalcev gora, ki bodo že čez nekaj tednov začeli množičneje obiskovati gorski svet. Izžrebali smo tudi nagrajenca, ki bosta prejela vodnik po Vertikali.

Blaž Lesnik

naravaplaninstvogorevarnostsvetovanje