Pisatelj skupaj s prijateljem Harrisom ter psom Montmorecyjem pluje po reki Temzi. Vsi hitijo do kraja, kjer se jim bo pridružil še George. Čoln lahno ziblje na valovih, misli pa begajo vsepovsod ...
Harris in pisatelj se že pozibavata v čolnu na Temzi in na svoj način uživata v popotovanju. Morata pa še po tretjega prijatelja - Georgea.
Trije prijatelji se že vozijo s čolnom po reki Temzi. Konec 19. stoletja je bila obleka na takih vodnih dogodivščinah precej nepripravna. Sploh dame so naletele na mnoge težave.
Trije prijatelji so se po dolgih pripravah končno znašli v čolnu na reki Temzi, ki jim bo 14 dni dom. Med vožnjo po reki pa razmišljajo o vsem mogočem.
Trije prijatelji so se po dolgih pripravah končno odpravili na 14-dnevno pustolovščino po reki Temzi. Najprej je bilo treba z vlakom do reke in čolna. Lahko si mislite, da so iznajdljivi možje pri tem našli več ovir kot rešitev.
Trije prijatelji se pripravljajo na čolnarsko popotovanje po reki Temzi. Za takšno dogodivščino je potrebno vse dobro načrtovati. Le kakšno hrano naj vzamejo s seboj? Vsekakor nobenega sira! Zakaj? Prisluhnite.
V drugem delu smo bili priča odločitvi treh prijateljev, da se za popestritev življenja in zaradi zdravja podajo na skupno pustolovščino - s čolnom po reki. Kako si to predstavljajo?
V prvem delu smo spoznali štiri prijatelje, ki se zelo veliko in podrobno pogovarjajo o zdravju in počutju. Bodo morda vendarle kaj ukrenili, da oboje izboljšajo?
Naš gost je bil frančiškan in župnik na Viču v Ljubljani p. Pepi Lebreht, ki je 14 let preživel v misijonih v Afriki – v Beninu in Togu. V razumevanju nekaterih gre pri misijonskem poslanstvu katoliške Cerkve zgolj za vprašanje vpliva, moči in denarja. Slišali smo, kako na to gleda naš gost in ga vprašali, ali so misijonarji v klasičnem smislu sploh še potrebni v današnjem globaliziranem svetu, kjer so informacije dostopne na vsakem koraku. Po drugi strani nismo mogli mimo aktualnega misijonskega izziva na Stari celini, ki izgublja svojo krščansko identiteto.
Govorili smo o vlogi različnih medijev v današnjem svetu. Dotaknili smo se tudi rezultatov volitev v ZDA in vojn po svetu. Z vprašanji so sodelovali tudi poslušalci.
Odpuščanje je del našega vsakdana, pa naj bo to med zakonci med sodelavci ali kjerkoli, ko prizadenemo drug drugega. Če hočemo resnično odpustiti, mora biti krivda storilca v vsej svoji razsežnosti in posledicah razkrita, prepoznavna in poimenovana, sicer lahko ostane odpuščanje površno ali le delno, saj vanj ni vključeno vse, kar je človeka ranilo in mu pustilo posledice. V tokratni oddaji je bila tema odpuščanje, kot je tudi naslov knjižice, ki je izšla pri Založbi Ognjišče in jo je napisal Wunibald Müller.
Nedelja Kristusa, kralja vesoljstva, bo med rojaki v Buenos Airesu zelo praznična. Slovesno sveto mašo v cerkvi Marije Pomagaj v Slovenski hiši v središču argentinske prestolnice bo daroval novomeški škof in predsednik Slovenske škofovske konference msgr. Andrej Saje. Med mašo bo namreč tudi sveta birma. Jutri bo v buenosaireškem predelu Charapachay 14. Evropski večer, ki ga pripravlja tamkajšnji Slovenski dom v sodelovanju z domačo folklorno skupino Maribor. Sodelujejo Albert Daisen in evropske folklorne skupine. Prireditev bo ob vsakem vremenu. Nocoj pa bo v Našem domu San Justo v Buenos Airesu srečanje in okrogla miza na temo Slovenija in slovenstvo danes. Pogovarjali se bodo urednik in urednici treh slovenskih medijev - Družina, Nedelja in Svobodna Slovenija. Slednja v aktualni številki, ki je izšla v sredo, piše o 57. Pristavskem dnevu in o 68. obletnici Našega doma San Justo.
V naši misijonski rubriki ste tokrat slišali, da sta misijonarja Ivan Bajec in Janko Kosmač prejela Odličje sv. Hieronima.
Slišali ste, kako se na sveto leto pripravljajo v Nadškofiji Maribor in kako župnijski in pastoralni sodelavci gledajo na župnijo v prihodnosti, poročali smo o obnovitvi svetišča svete Katarine Aleksandrijske v dvojezični župniji Lendava in povabili na tečaj oznanjevanja na Rakovnik.
Naša gostja v nedeljski kmetijsski oddaji je Polona Globočnik, ki na Dunaju deluje na avstrijski Kmetijski zbornici. Z njo smo se pogovarjali o EU enoletni preložitvi začetka izvajanja lani sprejete uredbe EU o krčenju gozdov. V drugem delu pa je mag. Miran Mihelič, dir. Agencije za kmetijske trge in razvoj podeželja pojasnil terminske roke za izdajo odločb za OMD plačila.