Pogrevanje gobove juhe

Poslušalca je zanimalo, kako naj ravna z gobovo juho s krompirjem, ki ostane -  ali jo lahko pogreje naslednji dan in ali jo lahko da tudi zmrznit.  Sestra Nikolina je odgovorila, da krompirjeve jedi neradi pogrevamo. No, lahko to storimo isti dan, na primer za večerjo. Po kosilu jo takoj ohladimo in nato za naslednji obrok naj znova pride do vrenja.  Če se bo odločil za zamrzovanje, naj bo juha res sveže pripravljena in takoj po kuhanju ohlajena. Potem pa juhe ne odtalimo, ampak jo takoj pristavimo, da čim prej pride do vrenja in se takoj servira.  

Kuhajmo s sestro Nikolino

Slivova marmelada, kako prav panirati, tudi brez olja, marmelada iz grozdja, kako shraniti orehe, pogrevanje gobove juhe, potica se trga, domači ajvar ... so bile teme v tokratni kontaktni oddaji s sestro Nikolino.

S toplotno črpalko v novo kurilno sezono

Pred začetkom kurilne sezone smo se posvetili ogrevanju s toplotnimi črpalkami. Kakšne so prednosti, katere vrste toplotnih črpalk poznamo in kako je z vzdrževanjem? Naš gost je bil tehnični svetovalec v podjetju Veto Marko Bizjak, ki je odgovoril tudi na konkretna vprašanja naših poslušalcev.

Slovenj Gradec, Lipica, Maribor, Mozirje, Postojna

Poročali smo o gradnji športne dvorane v Postojni, novih investicijah v ogrevanje v občini Maribor, turistično-informacijskem centru v Lipici, živahnem poletju v Mozisrskem gaju in filmskem festivali v Slovenj Gradcu. 

Vgradnja toplotnih črpalk in klimatskih naprav

V Svetovalnici smo govorili o vgradnji toplotnih črpalk in klimatskih naprav. Katere so prednosti takega načina ogrevanja, kako izbrati sistem, kako skrbeti za njegovo vzdrževanje? Z nami v studiu je bil Gregor Stare iz podjetja Eltron.

Dr. Žiga Zaplotnik: Posledice, s katerimi se soočamo danes, so plod preteklih neaktivnosti, zanikanja ali zatiskanja oči pred resnico.

Dr. Žiga Zaplotnik je asistent na Katedri za meteorologijo na Fakulteti za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani, ki dela kot raziskovalec na Evropskem centru za srednjeročne vremenske napovedi (ECMWF) v Bonnu, kjer se ukvarjajo z napovedjo vremena, po novem pa tudi z razvojem računalniškega modeliranja vremenskih in podnebnih vzorcev, ki bodo v prihodnje – tako vsaj upajo, poskušali odgovoriti na pogostost in intenzivnost ekstremnih vremenskih pojavov. Posledice podnebnih sprememb so že dobro vidne, vplivajo na naš vsakdan, posledično se vedno večje število ljudi zaveda obsežnosti problema. Zakaj prihaja do takšnih vremenskih odklonov in kako lahko ukrepamo s svojimi drugačnimi življenjskimi izbirami?, je bilo osrednje vprašanje pogovora.

Ob Svetovnem dnevu Zemlje, ki ga obeležujemo dvaindvajsetega aprila, smo k pogovoru za poljudnejšo razlago podnebnih sprememb povabili vse bolj prepoznavnega in priznanega meteorologa, ki pri svojem profesionalnem delu združuje med drugimi tudi znanja fizike, matematike, tudi kemije, v prepletu z meteorologijo. 

Posledice podnebnih sprememb so že dobro vidne, vplivajo na naš vsakdan, in posledično se vedno večje število ljudi zaveda obsežnosti problema. 

Podnebne spremembe so eden večjih problemov, s katerim se sooča človeštvo, in je natančnost podajanja informacij s strani strokovnjakov izjemno pomembna za spodbujanje zaupanja v javnosti do omenjenega problema.«

Zgodovina fizike podnebnih sprememb sega v leto 1856.

»Družba je napredovala do te mere, da omogoča deležu ljudi ukvarjanje z raziskovanjem, z znanostjo, z odkrivanjem novega in razumevanjem obstoječega. Ta privilegij uživam tudi sam, poklicno se ukvarjam s področjem vremena, podnebja, napovedovanja vremena in razvoja klime, kar mi omogoča pregled nad literaturo, članki, to vsebino tako lahko predajam naprej med javnost.«

Fizikalno napovedljiva dejstva o spremembi podnebja niso novost, vse se je praktično vedelo že dvajset, trideset let nazaj. 

Vzorce mikroplastike najdemo v sloju tal širom sveta, se bo o nas govorilo kot o plastični družbi?

»Mikroplastiko najdemo tako v kopenskih kot ledeniških vzorcih, ta bo zaznamovala dobo, ki se ji reče antropocen. Lahko se bo govorilo o nas kot o plastični družbi, lahko se bo govorilo tudi o fosilni družbi, kajti odtis ogljikovega dioksida v ledenih vrtinah oziroma v kopenskem ledu - ki bo seveda obstal in prešel to naše obdobje ogrevanja, bo za vedno pričal o naših aktivnostih.!«

Od kod teorije zarot?

»Če se odmaknemo od študij klime in se posvetimo bolj študijam vedenjskih vzorcev ljudi, slednje kažejo, da je precej lažje sprejeti poenostavljene, prikupne razlage pojavov, kot pa znanstveno kompleksne razlage, ki terjajo ogromno predznanja, zelo dobro matematično in fizikalno pismenost, poznavanje osnovnih konceptov, s katerimi potem sploh lahko razumemo naprej omenjene posledice. Precej lažje je seveda verjeti poenostavljeni razlagi, kar je praktično princip vseh teorij zarot. Če se vrnemo na osnovne dokaze podnebnih sprememb, obstaja nekaj neizpodbitnih fizikalnih dokazov, zakaj se podnebne spremembe dogajajo in zakaj smo zanje trenutno krivi izključno ljudje.«

Resnica ni vedno prijetna, včasih je znanstveno dejstvo tudi neljubo. 

»Naša velika prednost pred preteklimi civilizacijami, ki so (že)propadle, je v orodjih, ki nam dajejo vpogled v prihodnost, izkoristimo jo. Po drugi strani pa je seveda tudi naše znanje o klimatskih sistemih omejeno. Ne vemo vsega, zato se tudi znanstveni razvoj še dogaja. Ne vemo kakšen bo nadalni potek emisij, to je odvisno od naših družbenih pogodb, od družbenega konsenza - po kakšni poti bomo stopali, pa tudi od – se bom posul s pepelom, neznanja o našem klimatskem sistemu. To neznanje sugerira negotovost, zaradi katere moramo (hitro)zmanjšati emisije toplogrednih plinov.«

Naša doba, v kateri se je razvila človeška civilizacija, je temeljila na dvanajst tisoč letih stabilne klime, zdaj smo to destabilizirali.

Kaj lahko naredimo?

»Ja, glavna stvar je vse napore vložiti v zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, omejiti dvig povprečne globalne temperature na dva cela nič stopinj Celzija kot skrajno mero, kar bo preprečilo, da se (skoraj zagotovo) v klimatskem sistemu izognemo izvedbi množice negativnih podnebnih povratnih zank, ki bi ogrevanje oz. nadaljevanje podnebnih sprememb še podaljšalo. 

Napredek v resnem obravnavanju podnebnih spremembe je, tudi podpora javnosti je vse višja, ljudje se zavedamo svojega vpliva s škodljivimi posegi in načinom življenja, koliko smo pripravljeni dejavno in čim prej ukrepati, pa je drugo vprašanje. Toda, imamo dolg. Odplačevanje je lahko boleče, kajti dolgo smo emisije jemali na kredit, ki ga velik del prebivalstva, roko na srce, ne bo odplačeval, ampak ga bodo namesto nas naši zanamci. Je to pošteno? Mislim, da ne. Toda obstaja upanje in tehnološke rešitve so del tega upanja, da lahko uspemo zmanjšati emisije toplogrednih plinov, tudi brez večjih sistemskih sprememb v kakovosti bivanja. 

S pogostim letenjem povzročamo izjemen ogljični odtis. Emisije teh sektorjev so izredno pomembne, emisije bomo na nivoju posameznikov zmanjšali tudi s prehodom iz hrane pretežno živalskega na hrano pretežno rastlinskega izvora.

Imamo sektorje, ki zahtevajo spremembe tudi na naši strani, kot so sektorji aviacije, kmetijstva in rabe tal. Letalstvo je sektor, ki se kot kaže še nekaj časa ne bo uspel okoljsko razogljičiti. Smo pripravljeni spremeniti način bivanja oziroma tipične prehranjevalne vzorce? Moj namen ni preprečevanje, ampak podajanje objektivnih informacij.«

Pravilno suha drva omogočajo učinkovito ogrevanje

Drva so pomemben vir zelene energije, brez katerega si ne moremo predstavljati učinkovitega energetskega prehoda. Kako jih pravilno pripraviti za ogrevanje, da bodo dala največ energije in se bo v zrak spustilo čim manj prašnih delcev, je svetovala dr. Nike Kranjc, direktorica Gozdarskega inštituta Slovenije.

Utrip dneva dne 25. 1.

• Videtič ocenjuje, da bi morali oditi tako pravosodna kot digitalna ministrica.
• Ministrica Prevolnik Rupel zaskrbljena zaradi zaostrovanja zdravniške stavke.
• Logarjeva Platforma sodelovanja z regijskimi obiski išče ideje za razvojne ukrepe.
• S slovesnostjo v Mariboru in Celju sklep molitvenega tedna za edinost med kristjani.
• Moskva za strmoglavljenje letala obtožuje Kijev. So bili na njem ujetniki ali orožje?
• Švedski premier pristal na srečanje z Orbanom glede vstopa v Nato.
• Zaradi odločitev Golobove vlade položnice za ogrevanje ponekod trikrat višje.
• Nova ministrica Mateja Čalušić napovedala redna srečanja s predstavniki kmetijstva.
• Na letalnici v Kulmu se je začelo prvo dejanje svetovnega prvenstva v smučarskih poletih.
• Rogla gosti tekmo svetovnega pokala deskarjev na snegu v paralelnem veleslalomu.
• Vreme: Jasnilo se bo; jutri delno jasno, več oblačnosti bo v vzhodnih krajih.