Po podatkih Zavoda za gozdove Slovenije je bilo od začetka leta do sredine septembra zaradi podlubnikov za posek izbranih za 560.000 m3 dreves, večina v avgustu in septembru.

Zveza slovenske podeželske mladine skupaj z Ministrstvom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano izvaja projekt Previdno v gozdu, ki poteka v različnih slovenskih regijah z namenom ozaveščanja mladih o pomembnosti varnega dela v gozdu in usposabljanja za delo z motorno žago. Tečaje je predstavila Doris Letina, še vedno pa je na nekatere mogoča prijava.

Letošnji dan Zemlje smo v Doživetjih narave obeležili s pogovorom o biodiverziteti. Znanstveniki po vsem svetu spremljajo šesto množično izumiranje vrst, ki naj bi bilo najbolj uničujoče od padca asteroida pred več kot 65 milijoni let. Kako hitro se odvija v Sloveniji in ali ga lahko ublažimo? Naš gost je bil okoljevarstvenik dr. Davorin Tome. Z gozdarjem Jožetom Prahom pa smo se na koncu podali tudi na gozdne učne poti.

Ob stoletnici planinske markacije smo pozornost posvetili človeku, ki brez barve in čopiča ni šel v gore. O Alojzu Knafelcu je spregovoril dr. Peter Mikša, preverili smo, kako potekajo priprave na izdajo Dnevnika Nejca Zaplotnika v Kranju (gost predsednik PD Kranj Primož Černilec), govorili pa smo tudi o drugo vseslovenski akciji pogozdovanja pogorišča na Cerju (vodja sežanske enote Zavoda za gozdove Slovenije Boštjan Košiček in direktorica Turizma Miren-Kostanjevica Ariana B. Suhadolnik).

Glede na velik odziv lastnikov gozdov predvsem pa dejstvo, da je do petka ponudbe za ta odličen les oddalo 56 specializiranih kupcev, večinoma iz tujine, je to dobra popotnica, pravi g. Jože Jeromel iz Društva lastnikov gozdov Mislinjske doline. Če bo vse po sreči, se bo v petek 18. februarja odvijal dan odprtih vrat na letošnji licitaciji. Takrat bo tudi znano, za katere vrste lesa je vladalo največ zanimanja in kdo je na licitacijo pripeljal zmagovalne hlode.

Na Svetovni podnebni konferenci v Glasgowu so voditelji 105 držav, vključno s Slovenijo, med drugim podpisali tudi dogovor o zmanjševanju oz. prenehanju krčenja gozdov do leta 2030. Slednje naj bi bilo vsebovano tudi v novi strategiji EU za gozdarstvo in kaj lahko se zgodi, da bodo slovenski kmetje, ki se dnevno srečujejo z zmanjševanjem kmetijskih površin zaradi pozidave, soočeni še z dodatnimi težavami, ko bodo zaradi potreb svojih kmetij želeli posegati na območje gozda, kar je že zdaj zelo zbirokratizirano in skoraj onemogočeno. Če vzamemo v zakup, da so se slovenski gozdovi v minulih 70 letih povečali za 20 odstotkov in zarasli marsikatera kmetijska zemljišča, ki bi lahko bila obdelana in prinašala hrano, je podpisovanje takih dogovorov lahko tudi usodno.

Zanimiv sogovornik, ki razume poučevanje v celostnem smislu, profesor Leon Kernel, je član Društva katoliških pedagogov Slovenije Je učitelj strokovnih predmetov na srednji in višji gozdarski šoli v Postojni ter obenem glasbenik.

Če želimo v Sloveniji ohraniti kulturno krajino, je potrebno z njo aktivno gospodariti.  Kmetje dokazujejo, da to znajo. Stroka, pa tudi celotna družba, jim mora pri tem nuditi ustrezno podporo, saj je ohranjena, obdelana krajina naš adut za različne druge dejavnosti v prostoru. Zato je treba zaupati tako stroki kot stoletnim izkušnjam kmetov in upoštevati vse funkcije gozdov.