Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|28. 9. 2022
Izjemen napad lubadarja. Pregledujte svoje gozdove in ukrepajte!

Po podatkih Zavoda za gozdove Slovenije je bilo od začetka leta do sredine septembra zaradi podlubnikov za posek izbranih za 560.000 m3 dreves, večina v avgustu in septembru.

Izjemen napad lubadarja. Pregledujte svoje gozdove in ukrepajte!

Po podatkih Zavoda za gozdove Slovenije je bilo od začetka leta do sredine septembra zaradi podlubnikov za posek izbranih za 560.000 m3 dreves, večina v avgustu in septembru.

gozdovilubadar

Minute za kmetijstvo in podeželje

Izjemen napad lubadarja. Pregledujte svoje gozdove in ukrepajte!

Po podatkih Zavoda za gozdove Slovenije je bilo od začetka leta do sredine septembra zaradi podlubnikov za posek izbranih za 560.000 m3 dreves, večina v avgustu in septembru.

VEČ ...|28. 9. 2022
Izjemen napad lubadarja. Pregledujte svoje gozdove in ukrepajte!

Po podatkih Zavoda za gozdove Slovenije je bilo od začetka leta do sredine septembra zaradi podlubnikov za posek izbranih za 560.000 m3 dreves, večina v avgustu in septembru.

Robert Božič

gozdovilubadar

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|9. 5. 2022
Doris Letina: Previdno v gozdu!

Zveza slovenske podeželske mladine skupaj z Ministrstvom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano izvaja projekt Previdno v gozdu, ki poteka v različnih slovenskih regijah z namenom ozaveščanja mladih o pomembnosti varnega dela v gozdu in usposabljanja za delo z motorno žago. Tečaje je predstavila Doris Letina, še vedno pa je na nekatere mogoča prijava.

Doris Letina: Previdno v gozdu!

Zveza slovenske podeželske mladine skupaj z Ministrstvom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano izvaja projekt Previdno v gozdu, ki poteka v različnih slovenskih regijah z namenom ozaveščanja mladih o pomembnosti varnega dela v gozdu in usposabljanja za delo z motorno žago. Tečaje je predstavila Doris Letina, še vedno pa je na nekatere mogoča prijava.

naravakmetijstvogozdvarno delo

Minute za kmetijstvo in podeželje

Doris Letina: Previdno v gozdu!

Zveza slovenske podeželske mladine skupaj z Ministrstvom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano izvaja projekt Previdno v gozdu, ki poteka v različnih slovenskih regijah z namenom ozaveščanja mladih o pomembnosti varnega dela v gozdu in usposabljanja za delo z motorno žago. Tečaje je predstavila Doris Letina, še vedno pa je na nekatere mogoča prijava.

VEČ ...|9. 5. 2022
Doris Letina: Previdno v gozdu!

Zveza slovenske podeželske mladine skupaj z Ministrstvom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano izvaja projekt Previdno v gozdu, ki poteka v različnih slovenskih regijah z namenom ozaveščanja mladih o pomembnosti varnega dela v gozdu in usposabljanja za delo z motorno žago. Tečaje je predstavila Doris Letina, še vedno pa je na nekatere mogoča prijava.

Robert Božič

naravakmetijstvogozdvarno delo

Doživetja narave

VEČ ...|22. 4. 2022
Na dan Zemlje o pestrosti življenja

Letošnji dan Zemlje smo v Doživetjih narave obeležili s pogovorom o biodiverziteti. Znanstveniki po vsem svetu spremljajo šesto množično izumiranje vrst, ki naj bi bilo najbolj uničujoče od padca asteroida pred več kot 65 milijoni let. Kako hitro se odvija v Sloveniji in ali ga lahko ublažimo? Naš gost je bil okoljevarstvenik dr. Davorin Tome. Z gozdarjem Jožetom Prahom pa smo se na koncu podali tudi na gozdne učne poti.

Na dan Zemlje o pestrosti življenja

Letošnji dan Zemlje smo v Doživetjih narave obeležili s pogovorom o biodiverziteti. Znanstveniki po vsem svetu spremljajo šesto množično izumiranje vrst, ki naj bi bilo najbolj uničujoče od padca asteroida pred več kot 65 milijoni let. Kako hitro se odvija v Sloveniji in ali ga lahko ublažimo? Naš gost je bil okoljevarstvenik dr. Davorin Tome. Z gozdarjem Jožetom Prahom pa smo se na koncu podali tudi na gozdne učne poti.

naravanaravovarstvobiodiverzitetadružbaokoljevarstvogozdne učne poti

Doživetja narave

Na dan Zemlje o pestrosti življenja

Letošnji dan Zemlje smo v Doživetjih narave obeležili s pogovorom o biodiverziteti. Znanstveniki po vsem svetu spremljajo šesto množično izumiranje vrst, ki naj bi bilo najbolj uničujoče od padca asteroida pred več kot 65 milijoni let. Kako hitro se odvija v Sloveniji in ali ga lahko ublažimo? Naš gost je bil okoljevarstvenik dr. Davorin Tome. Z gozdarjem Jožetom Prahom pa smo se na koncu podali tudi na gozdne učne poti.

VEČ ...|22. 4. 2022
Na dan Zemlje o pestrosti življenja

Letošnji dan Zemlje smo v Doživetjih narave obeležili s pogovorom o biodiverziteti. Znanstveniki po vsem svetu spremljajo šesto množično izumiranje vrst, ki naj bi bilo najbolj uničujoče od padca asteroida pred več kot 65 milijoni let. Kako hitro se odvija v Sloveniji in ali ga lahko ublažimo? Naš gost je bil okoljevarstvenik dr. Davorin Tome. Z gozdarjem Jožetom Prahom pa smo se na koncu podali tudi na gozdne učne poti.

Blaž Lesnik

naravanaravovarstvobiodiverzitetadružbaokoljevarstvogozdne učne poti

Doživetja narave

VEČ ...|18. 3. 2022
100 let Knafelčeve markacije

Ob stoletnici planinske markacije smo pozornost posvetili človeku, ki brez barve in čopiča ni šel v gore. O Alojzu Knafelcu je spregovoril dr. Peter Mikša, preverili smo, kako potekajo priprave na izdajo Dnevnika Nejca Zaplotnika v Kranju (gost predsednik PD Kranj Primož Černilec), govorili pa smo tudi o drugo vseslovenski akciji pogozdovanja pogorišča na Cerju (vodja sežanske enote Zavoda za gozdove Slovenije Boštjan Košiček in direktorica Turizma Miren-Kostanjevica Ariana B. Suhadolnik).

100 let Knafelčeve markacije

Ob stoletnici planinske markacije smo pozornost posvetili človeku, ki brez barve in čopiča ni šel v gore. O Alojzu Knafelcu je spregovoril dr. Peter Mikša, preverili smo, kako potekajo priprave na izdajo Dnevnika Nejca Zaplotnika v Kranju (gost predsednik PD Kranj Primož Černilec), govorili pa smo tudi o drugo vseslovenski akciji pogozdovanja pogorišča na Cerju (vodja sežanske enote Zavoda za gozdove Slovenije Boštjan Košiček in direktorica Turizma Miren-Kostanjevica Ariana B. Suhadolnik).

naravamarkacijaplaninske potiAlojz Knafelczgodovina planinstvadan gozdadan vodeCerjepogozdovanje

Doživetja narave

100 let Knafelčeve markacije

Ob stoletnici planinske markacije smo pozornost posvetili človeku, ki brez barve in čopiča ni šel v gore. O Alojzu Knafelcu je spregovoril dr. Peter Mikša, preverili smo, kako potekajo priprave na izdajo Dnevnika Nejca Zaplotnika v Kranju (gost predsednik PD Kranj Primož Černilec), govorili pa smo tudi o drugo vseslovenski akciji pogozdovanja pogorišča na Cerju (vodja sežanske enote Zavoda za gozdove Slovenije Boštjan Košiček in direktorica Turizma Miren-Kostanjevica Ariana B. Suhadolnik).

VEČ ...|18. 3. 2022
100 let Knafelčeve markacije

Ob stoletnici planinske markacije smo pozornost posvetili človeku, ki brez barve in čopiča ni šel v gore. O Alojzu Knafelcu je spregovoril dr. Peter Mikša, preverili smo, kako potekajo priprave na izdajo Dnevnika Nejca Zaplotnika v Kranju (gost predsednik PD Kranj Primož Černilec), govorili pa smo tudi o drugo vseslovenski akciji pogozdovanja pogorišča na Cerju (vodja sežanske enote Zavoda za gozdove Slovenije Boštjan Košiček in direktorica Turizma Miren-Kostanjevica Ariana B. Suhadolnik).

Blaž Lesnik

naravamarkacijaplaninske potiAlojz Knafelczgodovina planinstvadan gozdadan vodeCerjepogozdovanje

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|7. 2. 2022
Bo letošnja licitacija spet rekordna?

Glede na velik odziv lastnikov gozdov predvsem pa dejstvo, da je do petka ponudbe za ta odličen les oddalo 56 specializiranih kupcev, večinoma iz tujine, je to dobra popotnica, pravi g. Jože Jeromel iz Društva lastnikov gozdov Mislinjske doline. Če bo vse po sreči, se bo v petek 18. februarja odvijal dan odprtih vrat na letošnji licitaciji. Takrat bo tudi znano, za katere vrste lesa je vladalo največ zanimanja in kdo je na licitacijo pripeljal zmagovalne hlode.

Bo letošnja licitacija spet rekordna?

Glede na velik odziv lastnikov gozdov predvsem pa dejstvo, da je do petka ponudbe za ta odličen les oddalo 56 specializiranih kupcev, večinoma iz tujine, je to dobra popotnica, pravi g. Jože Jeromel iz Društva lastnikov gozdov Mislinjske doline. Če bo vse po sreči, se bo v petek 18. februarja odvijal dan odprtih vrat na letošnji licitaciji. Takrat bo tudi znano, za katere vrste lesa je vladalo največ zanimanja in kdo je na licitacijo pripeljal zmagovalne hlode.

naravakmetijstvolicitacijagozd

Minute za kmetijstvo in podeželje

Bo letošnja licitacija spet rekordna?

Glede na velik odziv lastnikov gozdov predvsem pa dejstvo, da je do petka ponudbe za ta odličen les oddalo 56 specializiranih kupcev, večinoma iz tujine, je to dobra popotnica, pravi g. Jože Jeromel iz Društva lastnikov gozdov Mislinjske doline. Če bo vse po sreči, se bo v petek 18. februarja odvijal dan odprtih vrat na letošnji licitaciji. Takrat bo tudi znano, za katere vrste lesa je vladalo največ zanimanja in kdo je na licitacijo pripeljal zmagovalne hlode.

VEČ ...|7. 2. 2022
Bo letošnja licitacija spet rekordna?

Glede na velik odziv lastnikov gozdov predvsem pa dejstvo, da je do petka ponudbe za ta odličen les oddalo 56 specializiranih kupcev, večinoma iz tujine, je to dobra popotnica, pravi g. Jože Jeromel iz Društva lastnikov gozdov Mislinjske doline. Če bo vse po sreči, se bo v petek 18. februarja odvijal dan odprtih vrat na letošnji licitaciji. Takrat bo tudi znano, za katere vrste lesa je vladalo največ zanimanja in kdo je na licitacijo pripeljal zmagovalne hlode.

Robert Božič

naravakmetijstvolicitacijagozd

Naš pogled

VEČ ...|30. 11. 2021
Robert Božič: Slovenski gozdovi, quo vadis?

Na Svetovni podnebni konferenci v Glasgowu so voditelji 105 držav, vključno s Slovenijo, med drugim podpisali tudi dogovor o zmanjševanju oz. prenehanju krčenja gozdov do leta 2030. Slednje naj bi bilo vsebovano tudi v novi strategiji EU za gozdarstvo in kaj lahko se zgodi, da bodo slovenski kmetje, ki se dnevno srečujejo z zmanjševanjem kmetijskih površin zaradi pozidave, soočeni še z dodatnimi težavami, ko bodo zaradi potreb svojih kmetij želeli posegati na območje gozda, kar je že zdaj zelo zbirokratizirano in skoraj onemogočeno. Če vzamemo v zakup, da so se slovenski gozdovi v minulih 70 letih povečali za 20 odstotkov in zarasli marsikatera kmetijska zemljišča, ki bi lahko bila obdelana in prinašala hrano, je podpisovanje takih dogovorov lahko tudi usodno.

Robert Božič: Slovenski gozdovi, quo vadis?

Na Svetovni podnebni konferenci v Glasgowu so voditelji 105 držav, vključno s Slovenijo, med drugim podpisali tudi dogovor o zmanjševanju oz. prenehanju krčenja gozdov do leta 2030. Slednje naj bi bilo vsebovano tudi v novi strategiji EU za gozdarstvo in kaj lahko se zgodi, da bodo slovenski kmetje, ki se dnevno srečujejo z zmanjševanjem kmetijskih površin zaradi pozidave, soočeni še z dodatnimi težavami, ko bodo zaradi potreb svojih kmetij želeli posegati na območje gozda, kar je že zdaj zelo zbirokratizirano in skoraj onemogočeno. Če vzamemo v zakup, da so se slovenski gozdovi v minulih 70 letih povečali za 20 odstotkov in zarasli marsikatera kmetijska zemljišča, ki bi lahko bila obdelana in prinašala hrano, je podpisovanje takih dogovorov lahko tudi usodno.

komentarnaš pogledgozdovi

Naš pogled

Robert Božič: Slovenski gozdovi, quo vadis?

Na Svetovni podnebni konferenci v Glasgowu so voditelji 105 držav, vključno s Slovenijo, med drugim podpisali tudi dogovor o zmanjševanju oz. prenehanju krčenja gozdov do leta 2030. Slednje naj bi bilo vsebovano tudi v novi strategiji EU za gozdarstvo in kaj lahko se zgodi, da bodo slovenski kmetje, ki se dnevno srečujejo z zmanjševanjem kmetijskih površin zaradi pozidave, soočeni še z dodatnimi težavami, ko bodo zaradi potreb svojih kmetij želeli posegati na območje gozda, kar je že zdaj zelo zbirokratizirano in skoraj onemogočeno. Če vzamemo v zakup, da so se slovenski gozdovi v minulih 70 letih povečali za 20 odstotkov in zarasli marsikatera kmetijska zemljišča, ki bi lahko bila obdelana in prinašala hrano, je podpisovanje takih dogovorov lahko tudi usodno.

VEČ ...|30. 11. 2021
Robert Božič: Slovenski gozdovi, quo vadis?

Na Svetovni podnebni konferenci v Glasgowu so voditelji 105 držav, vključno s Slovenijo, med drugim podpisali tudi dogovor o zmanjševanju oz. prenehanju krčenja gozdov do leta 2030. Slednje naj bi bilo vsebovano tudi v novi strategiji EU za gozdarstvo in kaj lahko se zgodi, da bodo slovenski kmetje, ki se dnevno srečujejo z zmanjševanjem kmetijskih površin zaradi pozidave, soočeni še z dodatnimi težavami, ko bodo zaradi potreb svojih kmetij želeli posegati na območje gozda, kar je že zdaj zelo zbirokratizirano in skoraj onemogočeno. Če vzamemo v zakup, da so se slovenski gozdovi v minulih 70 letih povečali za 20 odstotkov in zarasli marsikatera kmetijska zemljišča, ki bi lahko bila obdelana in prinašala hrano, je podpisovanje takih dogovorov lahko tudi usodno.

Radio Ognjišče

komentarnaš pogledgozdovi

Iz Betanije

VEČ ...|4. 10. 2021
O stranpoteh šolskega sistema v Sloveniji

Zanimiv sogovornik, ki razume poučevanje v celostnem smislu, profesor Leon Kernel, je član Društva katoliških pedagogov Slovenije Je učitelj strokovnih predmetov na srednji in višji gozdarski šoli v Postojni ter obenem glasbenik.

O stranpoteh šolskega sistema v Sloveniji

Zanimiv sogovornik, ki razume poučevanje v celostnem smislu, profesor Leon Kernel, je član Društva katoliških pedagogov Slovenije Je učitelj strokovnih predmetov na srednji in višji gozdarski šoli v Postojni ter obenem glasbenik.

šolstvosrednja šoladruštvo katoliških pedagogovmladipoučevanjeglasbagozdarstvo

Iz Betanije

O stranpoteh šolskega sistema v Sloveniji

Zanimiv sogovornik, ki razume poučevanje v celostnem smislu, profesor Leon Kernel, je član Društva katoliških pedagogov Slovenije Je učitelj strokovnih predmetov na srednji in višji gozdarski šoli v Postojni ter obenem glasbenik.

VEČ ...|4. 10. 2021
O stranpoteh šolskega sistema v Sloveniji

Zanimiv sogovornik, ki razume poučevanje v celostnem smislu, profesor Leon Kernel, je član Društva katoliških pedagogov Slovenije Je učitelj strokovnih predmetov na srednji in višji gozdarski šoli v Postojni ter obenem glasbenik.

Blaž Lesnik

šolstvosrednja šoladruštvo katoliških pedagogovmladipoučevanjeglasbagozdarstvo

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|27. 5. 2021
Roman Žveglič: Ob tednu gozdov nujno prisluhniti lastnikom in stroki

Če želimo v Sloveniji ohraniti kulturno krajino, je potrebno z njo aktivno gospodariti.  Kmetje dokazujejo, da to znajo. Stroka, pa tudi celotna družba, jim mora pri tem nuditi ustrezno podporo, saj je ohranjena, obdelana krajina naš adut za različne druge dejavnosti v prostoru. Zato je treba zaupati tako stroki kot stoletnim izkušnjam kmetov in upoštevati vse funkcije gozdov.

Roman Žveglič: Ob tednu gozdov nujno prisluhniti lastnikom in stroki

Če želimo v Sloveniji ohraniti kulturno krajino, je potrebno z njo aktivno gospodariti.  Kmetje dokazujejo, da to znajo. Stroka, pa tudi celotna družba, jim mora pri tem nuditi ustrezno podporo, saj je ohranjena, obdelana krajina naš adut za različne druge dejavnosti v prostoru. Zato je treba zaupati tako stroki kot stoletnim izkušnjam kmetov in upoštevati vse funkcije gozdov.

naravakmetijstvogozdovi

Minute za kmetijstvo in podeželje

Roman Žveglič: Ob tednu gozdov nujno prisluhniti lastnikom in stroki

Če želimo v Sloveniji ohraniti kulturno krajino, je potrebno z njo aktivno gospodariti.  Kmetje dokazujejo, da to znajo. Stroka, pa tudi celotna družba, jim mora pri tem nuditi ustrezno podporo, saj je ohranjena, obdelana krajina naš adut za različne druge dejavnosti v prostoru. Zato je treba zaupati tako stroki kot stoletnim izkušnjam kmetov in upoštevati vse funkcije gozdov.

VEČ ...|27. 5. 2021
Roman Žveglič: Ob tednu gozdov nujno prisluhniti lastnikom in stroki

Če želimo v Sloveniji ohraniti kulturno krajino, je potrebno z njo aktivno gospodariti.  Kmetje dokazujejo, da to znajo. Stroka, pa tudi celotna družba, jim mora pri tem nuditi ustrezno podporo, saj je ohranjena, obdelana krajina naš adut za različne druge dejavnosti v prostoru. Zato je treba zaupati tako stroki kot stoletnim izkušnjam kmetov in upoštevati vse funkcije gozdov.

Robert Božič

naravakmetijstvogozdovi

Priporočamo
|
Aktualno

Moja zgodba

VEČ ...|29. 1. 2023
O knjigi Ljubezen na daljavo – Moževa pisma ženi aleksandrinki v Egipt

V oddaji Moja zgodba smo tokrat predstavili knjigo z naslovom Ljubezen na daljavo – Moževa pisma ženi aleksandrinki v Egipt. Pisma je štiri leta vsaj tedensko pisal mož Ivan Vetrih po odhodu svoje žene Angele v Egipt. Sam je ostal na družinski domačiji z enoletno hčerko Ireno. Gosta sta bila urednica akademikinja ddr. Marija Stanonik in pa vnuk Ivana Vetriha, zdaj duhovnik, Franček Bertolini. Doslej je bilo vprašanje aleksandrinstva obdelano le z ženske strani, danes pa bomo govorili o tem fenomenu z moške strani.

Aleksandrínka je naziv za zdomske Slovenke (večinoma Primorke, po novejših raziskavah tudi nekatere Ziljanke), ki so od druge polovice 19.stoletja (v obdobju po izgradnji Sueškega prekopa) do druge svetovne vojne odhajale v Egipt, zlasti v Aleksandrijo. Ob začetku druge svetovne vojne je bilo v Egiptu okoli 7000 aleksandrink. V Egiptu so opravljale predvsem delo varušk, sobaric, kuharic, guvernant, hišnih pomočnic in dojilj pri bogatih arabskih in tujih družinah.

O knjigi Ljubezen na daljavo – Moževa pisma ženi aleksandrinki v Egipt

V oddaji Moja zgodba smo tokrat predstavili knjigo z naslovom Ljubezen na daljavo – Moževa pisma ženi aleksandrinki v Egipt. Pisma je štiri leta vsaj tedensko pisal mož Ivan Vetrih po odhodu svoje žene Angele v Egipt. Sam je ostal na družinski domačiji z enoletno hčerko Ireno. Gosta sta bila urednica akademikinja ddr. Marija Stanonik in pa vnuk Ivana Vetriha, zdaj duhovnik, Franček Bertolini. Doslej je bilo vprašanje aleksandrinstva obdelano le z ženske strani, danes pa bomo govorili o tem fenomenu z moške strani.

Aleksandrínka je naziv za zdomske Slovenke (večinoma Primorke, po novejših raziskavah tudi nekatere Ziljanke), ki so od druge polovice 19.stoletja (v obdobju po izgradnji Sueškega prekopa) do druge svetovne vojne odhajale v Egipt, zlasti v Aleksandrijo. Ob začetku druge svetovne vojne je bilo v Egiptu okoli 7000 aleksandrink. V Egiptu so opravljale predvsem delo varušk, sobaric, kuharic, guvernant, hišnih pomočnic in dojilj pri bogatih arabskih in tujih družinah.

Jože Bartolj

spominpolitikaaleksandrinkeIvan VetrihAngela VetrihMarija StanonikFranček BertoliniLjubezen na daljavoMoževa pisma ženi aleksandrinki v Egipt

Naš gost

VEČ ...|28. 1. 2023
S. Zorica Blagotinšek

S. Zorica je uršulinka, ki od novembra 2021 deluje v Senegalu. Spregovorila nam je o svoji poti, klicu, ki ga najprej ni želela razumeti, danes pa ji dokazuje kako ljubeča je Božja previdnost. Spoznajte življenje in delo misijonarke v deželi, ki bo tudi del prihajajoče Pustne Sobotne iskrice. Letos bo skušala omiliti lakoto otrok na Arktiki, v Senegalu in Kongu.

S. Zorica Blagotinšek

S. Zorica je uršulinka, ki od novembra 2021 deluje v Senegalu. Spregovorila nam je o svoji poti, klicu, ki ga najprej ni želela razumeti, danes pa ji dokazuje kako ljubeča je Božja previdnost. Spoznajte življenje in delo misijonarke v deželi, ki bo tudi del prihajajoče Pustne Sobotne iskrice. Letos bo skušala omiliti lakoto otrok na Arktiki, v Senegalu in Kongu.

Jure Sešek

spominživljenjemisijoni

Glasbeni medgeneracijski večer

VEČ ...|28. 9. 2022
Backstreet Boys

Večer je prinesel nekaj glasbenih novosti in opozoril, da se čez teden dni vrača oddaja Moja generacija. Prihajajo zanimiva vprašanja, tekmovalci in širjenje obzorij. Veseli nas, da bomo znova lahko povezani s pestrostjo generacij.

Backstreet Boys

Večer je prinesel nekaj glasbenih novosti in opozoril, da se čez teden dni vrača oddaja Moja generacija. Prihajajo zanimiva vprašanja, tekmovalci in širjenje obzorij. Veseli nas, da bomo znova lahko povezani s pestrostjo generacij.

Marjan Bunič

mladistariglasbakulturazabava

Globine

VEČ ...|10. 1. 2023
Teologija papeža Benedikta XVI.

V Globinah smo odprli vrata teologiji pokojnega papeža Benedikta XVI. Dotaknili smo se tudi vprašanja tradicije in modernejših tokov znotraj Cerkve, saj naj bi bil prav zaslužni papež najbolj blizu vernikom, ki zagovarjajo latinsko liturgijo. Kako živi so ti tokovi znotraj Cerkve po svetu? Naš gost je bil vikar za slovenske vernike v goriški nadškofiji Karel Bolčina.

Teologija papeža Benedikta XVI.

V Globinah smo odprli vrata teologiji pokojnega papeža Benedikta XVI. Dotaknili smo se tudi vprašanja tradicije in modernejših tokov znotraj Cerkve, saj naj bi bil prav zaslužni papež najbolj blizu vernikom, ki zagovarjajo latinsko liturgijo. Kako živi so ti tokovi znotraj Cerkve po svetu? Naš gost je bil vikar za slovenske vernike v goriški nadškofiji Karel Bolčina.

Blaž Lesnik

duhovnostpapežCerkevpogovor2. vatikanski koncilpapež Benedikt XVI.papež Frančišek

Duhovna misel

VEČ ...|31. 1. 2023
Evangelij je treba živeti

Pustite otroke, naj prihajajo k meni, in ne branite jim, kajti takšnih je Božje kraljestvo (Markov evangelij 10, 14).

Evangelij je treba živeti

Pustite otroke, naj prihajajo k meni, in ne branite jim, kajti takšnih je Božje kraljestvo (Markov evangelij 10, 14).

Pavle Ravnohrib

duhovnost

Program zadnjega tedna

VEČ ...|31. 1. 2023
Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 31. januar 2023 ob 05-ih

Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 31. januar 2023 ob 05-ih

Radio Ognjišče

Spominjamo se

VEČ ...|31. 1. 2023
Spominjamo se dne 31. 1.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Spominjamo se dne 31. 1.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Radio Ognjišče

Duhovna misel

VEČ ...|31. 1. 2023
Evangelij je treba živeti

Pustite otroke, naj prihajajo k meni, in ne branite jim, kajti takšnih je Božje kraljestvo (Markov evangelij 10, 14).

Evangelij je treba živeti

Pustite otroke, naj prihajajo k meni, in ne branite jim, kajti takšnih je Božje kraljestvo (Markov evangelij 10, 14).

Pavle Ravnohrib

duhovnost

Rožni venec

VEČ ...|31. 1. 2023
Žalostni del dne 31. 1.

Molile so redovnice - Marijine sestre.

Žalostni del dne 31. 1.

Molile so redovnice - Marijine sestre.

Radio Ognjišče

S svetnikom na ti

VEČ ...|31. 1. 2023
Sv. Don Bosco

Ne zameri, ker sem te prikrajšal za ime, a svetih Janezov vas je vendarle toliko, da vas lažje ločimo …

Sv. Don Bosco

Ne zameri, ker sem te prikrajšal za ime, a svetih Janezov vas je vendarle toliko, da vas lažje ločimo …

Gregor Čušin

duhovnostspomin