Jožica Jeromel je članica Društva kmetic Mislinjske doline, ki so ponosne na značilni koroški rženi kruh, pripravljen po stari recepturi z domačim kislim testom, in sodi med najpomembnejša živila koroške košte. Njegova vloga v vsakdanji in praznični prehrani presega okvire običajnega ravnanja s hrano. Pri pripravi testa, postopkih peke kruha in pri uživanju, so še ohranjena številna dejanja blagoslavljanja hrane, ki dajejo kruhu posebno mesto. Ima tudi pomembno vlogo v letnem prazničnem ciklu, kjer je vrhunec doživel kot zakramental, položen na božično mizo. Hleb rženega kruha je veljal za plačilno sredstvo, kos rženega kruha krajc pa je darilo prvemu, ki ga sreča sprevod z novorojencem, ko ga nesejo h krstu. Kislo testo, ki se hrani od peke do peke, se prenaša iz roda v rod, prav tako znanje priprave in peke kruha.
Ministrstvo za kulturo je 27. 3. 2023 na predlog nacionalnega Koordinatorja varstva nesnovne kulturne dediščine vpisalo Pripravo koroškega rženega kruha v Register nesnovne kulturne dediščine. Za vpis so odločilne nosilke nesnovne kulturne dediščine (članice društev kmetic na Koroškem), saj so zagotovilo, da bodo znanja in veščine preživele in se prilagajale izzivom sodobnega časa.
Priprave na peko se začnejo na predvečer, ko si gospodinje pripravijo celotno količino moke, da se ogreje na sobno temperaturo. Posušenemu kislemu testu (kvas) dodajo moko in vodo, sestavine stepejo in pustijo, da se kislo testo čez noč aktivira.
Peko nadaljujejo praviloma naslednje dopoldne. V rženo moko zamešajo kvasni pripravek (razmes) in sol ter zamesijo testo z mlačno vodo. S postopnim dolivanjem dosežejo pravilno čvrstost testa. Ročno mesijo tako dolgo, da je testo gladko in se zlahka loči od rok, nekatere gospodinje pa si pomagajo tudi z električnimi mešalniki. Testo pustijo vzhajati dobro uro, nato ga preložijo v leseno posodo (krnica, krušna skleda), v kateri ga z rahlim metanjem oblikujejo. Testo ponovno vzhaja v pomokani okrogli slamnati posodi (krušnjak, slamica). Vzhajan hleb obrnejo na lopar in ga z nožem zarežejo ter naložijo v peč, kjer ga pečejo približno eno uro.
Po približno dvajsetih minutah preverijo, kako se peče. Ko je kruh pečen, ga vzamejo iz peči, z metlico očistijo odvečno moko, ga obrišejo z vlažno krpo in obrnjenega s spodnjo stranjo navzgor ohladijo v slamnati posodi, v kateri je vzhajal. Rženi kruh ima praviloma obliko hleba in lahko tehta tudi od tri do štiri kilograme.
Koroški rženi kruh je pomemben del lokalne gostinske ponudbe s tradicionalno hrano.
Jožica Jeromel je članica Društva kmetic Mislinjske doline, ki so ponosne na značilni koroški rženi kruh, pripravljen po stari recepturi z domačim kislim testom, in sodi med najpomembnejša živila koroške košte. Njegova vloga v vsakdanji in praznični prehrani presega okvire običajnega ravnanja s hrano. Pri pripravi testa, postopkih peke kruha in pri uživanju, so še ohranjena številna dejanja blagoslavljanja hrane, ki dajejo kruhu posebno mesto. Ima tudi pomembno vlogo v letnem prazničnem ciklu, kjer je vrhunec doživel kot zakramental, položen na božično mizo. Hleb rženega kruha je veljal za plačilno sredstvo, kos rženega kruha krajc pa je darilo prvemu, ki ga sreča sprevod z novorojencem, ko ga nesejo h krstu. Kislo testo, ki se hrani od peke do peke, se prenaša iz roda v rod, prav tako znanje priprave in peke kruha.
Ministrstvo za kulturo je 27. 3. 2023 na predlog nacionalnega Koordinatorja varstva nesnovne kulturne dediščine vpisalo Pripravo koroškega rženega kruha v Register nesnovne kulturne dediščine. Za vpis so odločilne nosilke nesnovne kulturne dediščine (članice društev kmetic na Koroškem), saj so zagotovilo, da bodo znanja in veščine preživele in se prilagajale izzivom sodobnega časa.
Priprave na peko se začnejo na predvečer, ko si gospodinje pripravijo celotno količino moke, da se ogreje na sobno temperaturo. Posušenemu kislemu testu (kvas) dodajo moko in vodo, sestavine stepejo in pustijo, da se kislo testo čez noč aktivira.
Peko nadaljujejo praviloma naslednje dopoldne. V rženo moko zamešajo kvasni pripravek (razmes) in sol ter zamesijo testo z mlačno vodo. S postopnim dolivanjem dosežejo pravilno čvrstost testa. Ročno mesijo tako dolgo, da je testo gladko in se zlahka loči od rok, nekatere gospodinje pa si pomagajo tudi z električnimi mešalniki. Testo pustijo vzhajati dobro uro, nato ga preložijo v leseno posodo (krnica, krušna skleda), v kateri ga z rahlim metanjem oblikujejo. Testo ponovno vzhaja v pomokani okrogli slamnati posodi (krušnjak, slamica). Vzhajan hleb obrnejo na lopar in ga z nožem zarežejo ter naložijo v peč, kjer ga pečejo približno eno uro.
Po približno dvajsetih minutah preverijo, kako se peče. Ko je kruh pečen, ga vzamejo iz peči, z metlico očistijo odvečno moko, ga obrišejo z vlažno krpo in obrnjenega s spodnjo stranjo navzgor ohladijo v slamnati posodi, v kateri je vzhajal. Rženi kruh ima praviloma obliko hleba in lahko tehta tudi od tri do štiri kilograme.
Koroški rženi kruh je pomemben del lokalne gostinske ponudbe s tradicionalno hrano.
Zakladi naše dediščine
Ob godu Antona Puščavnika v Prlekiji na Kogu pripravljajo vrsto dejavnosti, v katerih predstavijo tradicionalno lokalno kulturno bogastvo, od obrti, glasbe, običajev, kulinarike in izročil. Več je povedal Slavko Perc iz Društva Antonovanje na Kogu.
Zakladi naše dediščine
Ob godu Antona Puščavnika v Prlekiji na Kogu pripravljajo vrsto dejavnosti, v katerih predstavijo tradicionalno lokalno kulturno bogastvo, od obrti, glasbe, običajev, kulinarike in izročil. Več je povedal Slavko Perc iz Društva Antonovanje na Kogu.
Zakladi naše dediščine
Trikraljevski koledniki prinašajo pomembna sporočila in priporočila, razglašajo pomen Svetega v svetu. Pogovarjali smo se s Karlom Gržanom, ki ljubiteljsko raziskuje kulturo davnih prednikov.
Zakladi naše dediščine
Trikraljevski koledniki prinašajo pomembna sporočila in priporočila, razglašajo pomen Svetega v svetu. Pogovarjali smo se s Karlom Gržanom, ki ljubiteljsko raziskuje kulturo davnih prednikov.
Zakladi naše dediščine
Na razstavi jaslic v Vatikanu so v letu 2025 med stotimi tudi jaslice iz slame Janeza Jakoba. Več njegovih jaslic iz slame je razstavljenih tudi v več krajih po Sloveniji, med drugim tudi v muzeju na Brezjah. Vprašali smo ga, kako jih izdeluje in zakaj prav iz slame. Plete jih s tehniko iz slamnatih kit.
Zakladi naše dediščine
Na razstavi jaslic v Vatikanu so v letu 2025 med stotimi tudi jaslice iz slame Janeza Jakoba. Več njegovih jaslic iz slame je razstavljenih tudi v več krajih po Sloveniji, med drugim tudi v muzeju na Brezjah. Vprašali smo ga, kako jih izdeluje in zakaj prav iz slame. Plete jih s tehniko iz slamnatih kit.
Zakladi naše dediščine
Poprtnik je praznični kruh, ki je bil najbolj razširjen na Dolenjskem. Poznal ga je že Valvasor. Poprtnik je vpisan v Register žive kulturne dediščine. Zasluge za to gredo tudi Nadi Lunder, članici Društva podeželskih žena Dobrepolje-Struge, ki je znanje o pripravi »ta boljšega kruha« predala več generacijam in za poprtnike prejela številna priznanja.
Zakladi naše dediščine
Poprtnik je praznični kruh, ki je bil najbolj razširjen na Dolenjskem. Poznal ga je že Valvasor. Poprtnik je vpisan v Register žive kulturne dediščine. Zasluge za to gredo tudi Nadi Lunder, članici Društva podeželskih žena Dobrepolje-Struge, ki je znanje o pripravi »ta boljšega kruha« predala več generacijam in za poprtnike prejela številna priznanja.
Zakladi naše dediščine
V Selščku, rojstni vasi Maksima Gasparija, so letos že sedmič zapored postavili razstavo umetnikovih jaslic, pogovarjali smo se z Robertom Kužnikom iz Studia Zibka.
Zakladi naše dediščine
V Selščku, rojstni vasi Maksima Gasparija, so letos že sedmič zapored postavili razstavo umetnikovih jaslic, pogovarjali smo se z Robertom Kužnikom iz Studia Zibka.
Zakladi naše dediščine
Stanko Vitez je na Miklavžev dan na radio prinesel v dar sadeže, ki ravnokar dozorevajo. Izučeni mizar, ki se je v beneški šoli učil restavriranja.
Zakladi naše dediščine
Stanko Vitez je na Miklavžev dan na radio prinesel v dar sadeže, ki ravnokar dozorevajo. Izučeni mizar, ki se je v beneški šoli učil restavriranja.
Zakladi naše dediščine
Center odličnosti GreenHer je vzpostavljen v sklopu Univerze v Ljubljani, povezuje vrhunske domače in mednarodne raziskovalce z najrazličnejših področij – od arheologije, konservatorstva in restavratorstva do kemije, računalniških znanosti, digitalizacije, družboslovja in upravljanja kulturne dediščine. Razvija interdisciplinarne rešitve za bolj trajnostno razumevanje, ohranjanje in upravljanje kulturne dediščine, kar predstavlja ključno razvojno področje Slovenije in Evropske unije. Pogovarjali smo se z vodjo prof. dr. Matijo Strličem.
Zakladi naše dediščine
Center odličnosti GreenHer je vzpostavljen v sklopu Univerze v Ljubljani, povezuje vrhunske domače in mednarodne raziskovalce z najrazličnejših področij – od arheologije, konservatorstva in restavratorstva do kemije, računalniških znanosti, digitalizacije, družboslovja in upravljanja kulturne dediščine. Razvija interdisciplinarne rešitve za bolj trajnostno razumevanje, ohranjanje in upravljanje kulturne dediščine, kar predstavlja ključno razvojno področje Slovenije in Evropske unije. Pogovarjali smo se z vodjo prof. dr. Matijo Strličem.
Zakladi naše dediščine
Klekljanje je v Sloveniji ena od najbolj razširjenih domačih obrti, pred devetimi leti razglašeno za živo mojstrovino državnega pomena. Od leta 2018 je klekljanje slovenske čipke vpisano tudi na Unescov reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva. Med priznanimi ustvarjalkami iz čipk je tudi Afrodita Hebar Kljun, ki deluje tudi v Združenju slovenskih klekljaric.
Zakladi naše dediščine
Klekljanje je v Sloveniji ena od najbolj razširjenih domačih obrti, pred devetimi leti razglašeno za živo mojstrovino državnega pomena. Od leta 2018 je klekljanje slovenske čipke vpisano tudi na Unescov reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva. Med priznanimi ustvarjalkami iz čipk je tudi Afrodita Hebar Kljun, ki deluje tudi v Združenju slovenskih klekljaric.
Zakladi naše dediščine
Naša domovina je v izročilu bogata in raznolika. Odkrivamo ga v kratkih, nekaj minutnih rubrikah "Zakladi naše dediščine". V strnjenih pogovorih predstavljamo mojstre domačih in umetnostnih obrti, govorimo s strokovnjaki posameznih etnoloških področjih. Včasih gostimo tudi pevce ali skupine, ki ohranjajo ljudsko pesem. Pogosto se udeležujemo dogodkov z etnološko vsebino, na katerih v prepletanju znanja in veščin iz preteklosti, odkrivamo sodobnejše prikaze slovenske dediščine.
Svetovalnica
V sklopu dvodnevnega Festivala slovenskih univerz, na katerem se je predstavila tudi Teološka fakulteta, smo z več sogovorniki v studiu predstavili programe, ki jih Teološka nudi mladim, spregovorili pa tudi širše o vprašanjih smisla, poklicanosti in povezovanja vere in kulture. S prof. Sašo Poljak Lukek ter študenti Evo Pungartnik, Blažem Šporinom in Domnom Vahčičem.
Naš gost
Spoznavali smo delo in del življenjske poti dolgoletnega zunanjega sodelavca na Radiu Ognjišče Marka Juhanta, specialnega pedagoga, avtorja številnih knjig, zapisov ter strokovnih objav o spremljanju otrok in mladostnikov na poti odraščanja. Velja za enega od vidnejših predavateljev na področju vzgoje. Skoraj dvanajst let smo na radiu redno pripravljali oddaje z njim, v katerih smo, predvsem ob vprašanjih poslušalcev, iskali dobre rešitve ob izzivih medsebojnih odnosov, le redko pa smo Marku zastavili vprašanje o njegovi poklicni rasti in dosežkih. Ob sklepu radijskih oddaj z njim, ker se v pokoju zdaj posveča najbolj svoji družini, smo ga spoznali bolj osebno.
Slovencem po svetu in domovini
Pred dnevi je umrl dolgoletni predsednik Krščanske kulturne zveze Janko Zerzer. Bil je dolgoletni profesor na Slovenski gimnaziji in ravnatelj Višje šole v Št. Petru je bil ljubitelj glasbe, pevec, pobudnik številnih novosti, avtor, politik, predsednik raznih društev in ne nazadnje družinski oče in dedi. Od leta 1971 do 1983 je bil podpredsednik, od leta 1983 do 2010 pa predsednik Krščanske kulturne zveze v Celovcu. Leta 2019 je za življenjsko delo na kulturnem, političnem, publicističnem in pedagoškem področju prejel Tischlerjevo nagrado
Naš pogled
Naši škofje se v teh dneh mudijo na uradnem obisku v Vatikanu, ki ga opravijo vsakih nekaj let. Lahko bi rekli, da gre za pretok življenja iz neke lokalne Cerkve v vesoljno Cerkev. Kot so poudarili pred odhodom, si želijo predvsem poglobiti edinost s papežem in med njimi.
Doživetja narave
Druženje prijateljev narave so oblikovali koraki Jakobovih romarjev, ki so lansko leto ob praznovanju 25. obletnice društva izdali knjigo kratkih romarskih zgodb Moja pot. Sveto leto se je sicer zaključilo, a v življenju ostajamo romarji. Goethe je izjavil, da je bila Evropa ustvarjena z romanjem v Kompostelo, Cankarjeve besede pa vabijo: »Tebi romar, je ukazano od nebes, da gledaš, kar drugim ni dano gledati, da poveš, kar drugim ni dano povedati.» Gostji ob 17. uri bosta predsednica Društva prijateljev poti sv. Jakoba Andreja Grahek in romarka Eva Čeč.
Zgodbe za otroke
Dan po božiču, na god sv. Štefana, se kralju Venčeslavu utrne zanimiva, plemenita ideja. Mu bo uspelo potovati skozi snežni metež in presenetiti ubogega kmeta? Prisluhnite!
Adventna spodbuda
Še zadnjič smo odprli Adventni koledar Misijonskega središča Slovenje. Za božični dan je bila v njem zgodba, ki jo je napisalo dekle iz Albanije, poslala pa misijonarka s. Vida Gerkman.
Moja zgodba
Za nami so dnevi, ki vsako leto prinesejo obilje spominskih slovesnosti, kjer se zbere cvet leve nomenklature. Tudi letos je bilo tako na Goreljku na Pokljuki, pa pri Treh žebljih na Pohorju in nenazadnje v Dražgošah. Slavnostna govornika sta bila dva: na Goreljku ministrica iz kvote stranke Levica Asta Vrečko, na Pohorju in v Dražgošah pa premier in predsednik stranke Svoboda Robert Golob. In slišali smo marsikaj, kar je v oddaji Moja zgodba iz vidika zgodovinarja pokomentiral dr. Jože Dežman, predsednik komisije Vlade RS za vprašanja prikritih grobišč.
Slovenska oddaja Radia Vatikan
Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.
Graditelji slovenskega doma
Priljubljena učiteljica, slavistka, pesnica, prevajalka in publicistika Lojzka (Alojzija) Brus je bila doma v hribih nad Hotedršico. V času fašizma jo je mama poslala v Ljubljano, kjer je končala šolanje in diplomirala iz slavistike. Tam je ostala do konca vojne. Po njej je postavljala temelje šempetrski, pozneje novogoriški gimnaziji. Bila je odlična vzgojiteljica in priljubljena profesorica slovenščine. Svoj poklic je opravljala z veliko ljubeznijo in posluhom za mlade, zato so jo mnogi ohanili v svojem srcu. Ko je bila kazensko prestavljena v Ajdovščino, je učila tudi dijake vipavskega semenišča, bodoče duhovnike in zanje molila. Pisala je lirične pesmi, pa tudi strokovne članke ter prevedla družinski roman Henrya Bordeauxa.
Pojdite in učite
Bliža se pustna sobota, priprave na dobro delo, na pomoč otrokom v misijonih so v teku. Prisluhnite vabilu.