Is podcast
Jožica Jeromel je članica Društva kmetic Mislinjske doline, ki so ponosne na značilni koroški rženi kruh, pripravljen po stari recepturi z domačim kislim testom, in sodi med najpomembnejša živila koroške košte. Njegova vloga v vsakdanji in praznični prehrani presega okvire običajnega ravnanja s hrano. Pri pripravi testa, postopkih peke kruha in pri uživanju, so še ohranjena številna dejanja blagoslavljanja hrane, ki dajejo kruhu posebno mesto. Ima tudi pomembno vlogo v letnem prazničnem ciklu, kjer je vrhunec doživel kot zakramental, položen na božično mizo. Hleb rženega kruha je veljal za plačilno sredstvo, kos rženega kruha krajc pa je darilo prvemu, ki ga sreča sprevod z novorojencem, ko ga nesejo h krstu. Kislo testo, ki se hrani od peke do peke, se prenaša iz roda v rod, prav tako znanje priprave in peke kruha.
Ministrstvo za kulturo je 27. 3. 2023 na predlog nacionalnega Koordinatorja varstva nesnovne kulturne dediščine vpisalo Pripravo koroškega rženega kruha v Register nesnovne kulturne dediščine. Za vpis so odločilne nosilke nesnovne kulturne dediščine (članice društev kmetic na Koroškem), saj so zagotovilo, da bodo znanja in veščine preživele in se prilagajale izzivom sodobnega časa.
Priprave na peko se začnejo na predvečer, ko si gospodinje pripravijo celotno količino moke, da se ogreje na sobno temperaturo. Posušenemu kislemu testu (kvas) dodajo moko in vodo, sestavine stepejo in pustijo, da se kislo testo čez noč aktivira.
Peko nadaljujejo praviloma naslednje dopoldne. V rženo moko zamešajo kvasni pripravek (razmes) in sol ter zamesijo testo z mlačno vodo. S postopnim dolivanjem dosežejo pravilno čvrstost testa. Ročno mesijo tako dolgo, da je testo gladko in se zlahka loči od rok, nekatere gospodinje pa si pomagajo tudi z električnimi mešalniki. Testo pustijo vzhajati dobro uro, nato ga preložijo v leseno posodo (krnica, krušna skleda), v kateri ga z rahlim metanjem oblikujejo. Testo ponovno vzhaja v pomokani okrogli slamnati posodi (krušnjak, slamica). Vzhajan hleb obrnejo na lopar in ga z nožem zarežejo ter naložijo v peč, kjer ga pečejo približno eno uro.
Po približno dvajsetih minutah preverijo, kako se peče. Ko je kruh pečen, ga vzamejo iz peči, z metlico očistijo odvečno moko, ga obrišejo z vlažno krpo in obrnjenega s spodnjo stranjo navzgor ohladijo v slamnati posodi, v kateri je vzhajal. Rženi kruh ima praviloma obliko hleba in lahko tehta tudi od tri do štiri kilograme.
Koroški rženi kruh je pomemben del lokalne gostinske ponudbe s tradicionalno hrano.
Jožica Jeromel je članica Društva kmetic Mislinjske doline, ki so ponosne na značilni koroški rženi kruh, pripravljen po stari recepturi z domačim kislim testom, in sodi med najpomembnejša živila koroške košte. Njegova vloga v vsakdanji in praznični prehrani presega okvire običajnega ravnanja s hrano. Pri pripravi testa, postopkih peke kruha in pri uživanju, so še ohranjena številna dejanja blagoslavljanja hrane, ki dajejo kruhu posebno mesto. Ima tudi pomembno vlogo v letnem prazničnem ciklu, kjer je vrhunec doživel kot zakramental, položen na božično mizo. Hleb rženega kruha je veljal za plačilno sredstvo, kos rženega kruha krajc pa je darilo prvemu, ki ga sreča sprevod z novorojencem, ko ga nesejo h krstu. Kislo testo, ki se hrani od peke do peke, se prenaša iz roda v rod, prav tako znanje priprave in peke kruha.
Ministrstvo za kulturo je 27. 3. 2023 na predlog nacionalnega Koordinatorja varstva nesnovne kulturne dediščine vpisalo Pripravo koroškega rženega kruha v Register nesnovne kulturne dediščine. Za vpis so odločilne nosilke nesnovne kulturne dediščine (članice društev kmetic na Koroškem), saj so zagotovilo, da bodo znanja in veščine preživele in se prilagajale izzivom sodobnega časa.
Priprave na peko se začnejo na predvečer, ko si gospodinje pripravijo celotno količino moke, da se ogreje na sobno temperaturo. Posušenemu kislemu testu (kvas) dodajo moko in vodo, sestavine stepejo in pustijo, da se kislo testo čez noč aktivira.
Peko nadaljujejo praviloma naslednje dopoldne. V rženo moko zamešajo kvasni pripravek (razmes) in sol ter zamesijo testo z mlačno vodo. S postopnim dolivanjem dosežejo pravilno čvrstost testa. Ročno mesijo tako dolgo, da je testo gladko in se zlahka loči od rok, nekatere gospodinje pa si pomagajo tudi z električnimi mešalniki. Testo pustijo vzhajati dobro uro, nato ga preložijo v leseno posodo (krnica, krušna skleda), v kateri ga z rahlim metanjem oblikujejo. Testo ponovno vzhaja v pomokani okrogli slamnati posodi (krušnjak, slamica). Vzhajan hleb obrnejo na lopar in ga z nožem zarežejo ter naložijo v peč, kjer ga pečejo približno eno uro.
Po približno dvajsetih minutah preverijo, kako se peče. Ko je kruh pečen, ga vzamejo iz peči, z metlico očistijo odvečno moko, ga obrišejo z vlažno krpo in obrnjenega s spodnjo stranjo navzgor ohladijo v slamnati posodi, v kateri je vzhajal. Rženi kruh ima praviloma obliko hleba in lahko tehta tudi od tri do štiri kilograme.
Koroški rženi kruh je pomemben del lokalne gostinske ponudbe s tradicionalno hrano.
Jožica Jeromel je članica Društva kmetic Mislinjske doline, ki so ponosne na značilni koroški rženi kruh, pripravljen po stari recepturi z domačim kislim testom, in sodi med najpomembnejša živila koroške košte. Njegova vloga v vsakdanji in praznični prehrani presega okvire običajnega ravnanja s hrano. Pri pripravi testa, postopkih peke kruha in pri uživanju, so še ohranjena številna dejanja blagoslavljanja hrane, ki dajejo kruhu posebno mesto. Ima tudi pomembno vlogo v letnem prazničnem ciklu, kjer je vrhunec doživel kot zakramental, položen na božično mizo. Hleb rženega kruha je veljal za plačilno sredstvo, kos rženega kruha krajc pa je darilo prvemu, ki ga sreča sprevod z novorojencem, ko ga nesejo h krstu. Kislo testo, ki se hrani od peke do peke, se prenaša iz roda v rod, prav tako znanje priprave in peke kruha.
Ministrstvo za kulturo je 27. 3. 2023 na predlog nacionalnega Koordinatorja varstva nesnovne kulturne dediščine vpisalo Pripravo koroškega rženega kruha v Register nesnovne kulturne dediščine. Za vpis so odločilne nosilke nesnovne kulturne dediščine (članice društev kmetic na Koroškem), saj so zagotovilo, da bodo znanja in veščine preživele in se prilagajale izzivom sodobnega časa.
Priprave na peko se začnejo na predvečer, ko si gospodinje pripravijo celotno količino moke, da se ogreje na sobno temperaturo. Posušenemu kislemu testu (kvas) dodajo moko in vodo, sestavine stepejo in pustijo, da se kislo testo čez noč aktivira.
Peko nadaljujejo praviloma naslednje dopoldne. V rženo moko zamešajo kvasni pripravek (razmes) in sol ter zamesijo testo z mlačno vodo. S postopnim dolivanjem dosežejo pravilno čvrstost testa. Ročno mesijo tako dolgo, da je testo gladko in se zlahka loči od rok, nekatere gospodinje pa si pomagajo tudi z električnimi mešalniki. Testo pustijo vzhajati dobro uro, nato ga preložijo v leseno posodo (krnica, krušna skleda), v kateri ga z rahlim metanjem oblikujejo. Testo ponovno vzhaja v pomokani okrogli slamnati posodi (krušnjak, slamica). Vzhajan hleb obrnejo na lopar in ga z nožem zarežejo ter naložijo v peč, kjer ga pečejo približno eno uro.
Po približno dvajsetih minutah preverijo, kako se peče. Ko je kruh pečen, ga vzamejo iz peči, z metlico očistijo odvečno moko, ga obrišejo z vlažno krpo in obrnjenega s spodnjo stranjo navzgor ohladijo v slamnati posodi, v kateri je vzhajal. Rženi kruh ima praviloma obliko hleba in lahko tehta tudi od tri do štiri kilograme.
Koroški rženi kruh je pomemben del lokalne gostinske ponudbe s tradicionalno hrano.
Zakladi naše dediščine
Dediščina je pomembna za obstoj naroda, je vrednota, ki pomaga ne samo preživeti, tudi živeti bolje, gradi osnovne temelje družbi. Vendar se odnos do dediščine v različnih narodih razlikuje. Kako izoblikovati izhodišče za razumevanje skupnih korenin širše v Evropi, je med cilji Poletne šole, ki je bila prvi teden julija v Narodnem muzeju v Ljubljani. Pogovarjali smo se z dr. Vereno Perko.
Zakladi naše dediščine
Dediščina je pomembna za obstoj naroda, je vrednota, ki pomaga ne samo preživeti, tudi živeti bolje, gradi osnovne temelje družbi. Vendar se odnos do dediščine v različnih narodih razlikuje. Kako izoblikovati izhodišče za razumevanje skupnih korenin širše v Evropi, je med cilji Poletne šole, ki je bila prvi teden julija v Narodnem muzeju v Ljubljani. Pogovarjali smo se z dr. Vereno Perko.
Zakladi naše dediščine
Na Bohinjski Beli so pripravili tradicionalni v letu 2024 že 29. Marjetin sejem. Po maši je bil v vaškem jedru kulturno zabavni program z razstavo fotografij kulturne dediščine kraja in ponudbo domačih dobrot. Dogajanje je opisala Francka Gregorc, predsednica Turističnega društva Bohinjska Bela. Povabili pa smo tudi v Bohinj na prav tako tradicionalni prikaz kmečke ohceti.
Zakladi naše dediščine
Na Bohinjski Beli so pripravili tradicionalni v letu 2024 že 29. Marjetin sejem. Po maši je bil v vaškem jedru kulturno zabavni program z razstavo fotografij kulturne dediščine kraja in ponudbo domačih dobrot. Dogajanje je opisala Francka Gregorc, predsednica Turističnega društva Bohinjska Bela. Povabili pa smo tudi v Bohinj na prav tako tradicionalni prikaz kmečke ohceti.
Zakladi naše dediščine
Gručasto naselje Čemšenik se prislanja ob prisojno južno pobočje razgledne in zavetne Čemšeniške planine, o starosti naselja pričajo bližnje Trojane. Cerkev ima veliko povezovalno vlogo, za ljudi je to tudi pomembno središče zbiranja, srečevanja ob številnih verskih, družabnih in kulturnih dejavnostih. O obnovi in vlogi cerkve v kraju so povedali več Marinka Pirnat ter Marinka in Stane Kovač.
Zakladi naše dediščine
Gručasto naselje Čemšenik se prislanja ob prisojno južno pobočje razgledne in zavetne Čemšeniške planine, o starosti naselja pričajo bližnje Trojane. Cerkev ima veliko povezovalno vlogo, za ljudi je to tudi pomembno središče zbiranja, srečevanja ob številnih verskih, družabnih in kulturnih dejavnostih. O obnovi in vlogi cerkve v kraju so povedali več Marinka Pirnat ter Marinka in Stane Kovač.
Zakladi naše dediščine
En zauber mest, u kterga se pride glih po cest, rečejo domačini za Kropo, kjer drugega julija praznujejo kovaški šmaren. Začelo se je s tristo let staro zgodbo, ko so našli Marijino podobico. Opisal jo je Slavko Mežek.
Zakladi naše dediščine
En zauber mest, u kterga se pride glih po cest, rečejo domačini za Kropo, kjer drugega julija praznujejo kovaški šmaren. Začelo se je s tristo let staro zgodbo, ko so našli Marijino podobico. Opisal jo je Slavko Mežek.
Zakladi naše dediščine
V devetdnevnici pred praznikom Dnevom državnosti smo tudi na radiu vsako jutro s skupino molivcev v radijski kapeli molili za domovino. O pomenu molitve, o vrednotah, ki so stoletja opogumljale prednike in je prav, da jih vzdržujemo ter živimo tudi danes in v prihodnje, smo govorili z Matejo Maček, odvetnico. Verjamemo, da so številne molitve Slovenk in Slovencev izprosile tudi samostojnost naroda.
Zakladi naše dediščine
V devetdnevnici pred praznikom Dnevom državnosti smo tudi na radiu vsako jutro s skupino molivcev v radijski kapeli molili za domovino. O pomenu molitve, o vrednotah, ki so stoletja opogumljale prednike in je prav, da jih vzdržujemo ter živimo tudi danes in v prihodnje, smo govorili z Matejo Maček, odvetnico. Verjamemo, da so številne molitve Slovenk in Slovencev izprosile tudi samostojnost naroda.
Zakladi naše dediščine
Uroš Repnik iz gostilne Repnik je predstavil lokalno razvite jedi, med katerimi je tudi Kloštrska kremšnita, recept, ki so ga v mekinjskem samostanu pred sto leti ustvarile sestre uršulinke.
Zakladi naše dediščine
Uroš Repnik iz gostilne Repnik je predstavil lokalno razvite jedi, med katerimi je tudi Kloštrska kremšnita, recept, ki so ga v mekinjskem samostanu pred sto leti ustvarile sestre uršulinke.
Zakladi naše dediščine
Poletna muzejska noč je skupni projekt slovenskih muzejev, galerij in drugih kulturnih ustanov. To je njihova največja promocijska akcija, s katero privabijo tudi tiste, ki jih morda redkeje obiščejo. Vrata odprejo brezplačno v urah, ko so običajno zaprti in za vse starosti pripravljajo bogat izbor dejavnosti. Pogovarjali smo se z Alenko Černelič Krošelj iz Skupnosti muzejev Slovenije.
Zakladi naše dediščine
Poletna muzejska noč je skupni projekt slovenskih muzejev, galerij in drugih kulturnih ustanov. To je njihova največja promocijska akcija, s katero privabijo tudi tiste, ki jih morda redkeje obiščejo. Vrata odprejo brezplačno v urah, ko so običajno zaprti in za vse starosti pripravljajo bogat izbor dejavnosti. Pogovarjali smo se z Alenko Černelič Krošelj iz Skupnosti muzejev Slovenije.
Zakladi naše dediščine
V Sloveniji smo leta 2023 dobili Zakon o ohranjanju in razvoju rokodelstva. Na Brdu pri Kranju se je prvo junijsko nedeljo 2024 odvil drugi Slovenski rokodelski festival, na katerem se je predstavilo več kot šestdeset rokodelk in rokodelcev. O obojem smo govorili s Kati Sekirnik z Razvojne agencije Sora, v imenu Konzorcija rokodelskih centrov Slovenije.
Zakladi naše dediščine
V Sloveniji smo leta 2023 dobili Zakon o ohranjanju in razvoju rokodelstva. Na Brdu pri Kranju se je prvo junijsko nedeljo 2024 odvil drugi Slovenski rokodelski festival, na katerem se je predstavilo več kot šestdeset rokodelk in rokodelcev. O obojem smo govorili s Kati Sekirnik z Razvojne agencije Sora, v imenu Konzorcija rokodelskih centrov Slovenije.
Naša domovina je v izročilu bogata in raznolika. Odkrivamo ga v kratkih, nekaj minutnih rubrikah "Zakladi naše dediščine". V strnjenih pogovorih predstavljamo mojstre domačih in umetnostnih obrti, govorimo s strokovnjaki posameznih etnoloških področjih. Včasih gostimo tudi pevce ali skupine, ki ohranjajo ljudsko pesem. Pogosto se udeležujemo dogodkov z etnološko vsebino, na katerih v prepletanju znanja in veščin iz preteklosti, odkrivamo sodobnejše prikaze slovenske dediščine.
Moja zgodba
Poslušate lahko nadaljevanje pričevanja Miklavža Kavčiča, rojenega leta 1932 v Šentjoštu nad Horjulom. V prejšnji oddaji je spregovoril o nasilni partizanski propagandi za OF, o nastanku VŠ v Šentjoštu in o prvem partizanskem napadu. Tokrat nadaljujemo s pripovedjo o neuspešnem partizanskem napadu na Šentjošt in o revolucionarnem maščevanju, ki je temu sledilo. Partizani so se kruto znesli nad civilisti, nedolžnimi domačini.
Pogovor o
Spregovorili smo o boju Evropske centralne banke z inflacijo prek spreminjanja ključnih obrestnih mer in vplivu omenjenega na prebivalce in podjetja. V ospredju pogovora je bila tudi vloga Banke Slovenije pri zagotavljanju stabilnosti bančnega sistema, rekordni poslovni rezultati komercialnih bank, pa tudi gospodarska napoved za Slovenijo. Gost je bil guverner Banke Slovenije Boštjan Vasle, s katerim smo se dotaknili tudi delovanja plačilnih sistemov, krepitve digitalnega poslovanja in s tem povezanih izzivov.
Glasbeni medgeneracijski večer
Tokrat smo gostili kitaristko in pevko zabavne glasbe Evo Hren. Izvrstno se znajde ob orkestru, etno zasedbah, s kitaro, pa tudi na festivalih. Na letošnji Popevki je s skladbo Žige Pirnata Kako zveni pomlad prepričala strokovno žirijo. Eva Hren je bila z nami v oddaji, ki se je začela ob dvajsetih.
Naš pogled
Počitniško pozdravljeni!
Ne glede na to, kje ste in s kom, so vaši dopustniški trenutki že mimo ali ste ravno sredi njih, morda pa odštevate do začetka letošnjih, upam, da ste te sreče mož in žena, ko v vsakem dnevu poskrbite za trenutek sprostitve, oddiha in odmika. Ne čakate vse leto na nekaj prostih tednov, ko že z vsem vrh glave obteženi komaj čakate izstopa iz predvidljive vsakdanjosti.
V pehanju za prepogosto neulovljivim, kar prepozno spoznamo, nam v času življenja spolzi mimo množica hipnih, a zelo pomembnih, čeprav kratkih utrinkov, ki bi do-dali žlahtnejši priokus, vnesli (več) smisla in vedrine, tudi za naprej.
Če smo skozi vsakdanji ritem ponavljajočega zaporedja vendarle pozorni na majhna odstopanja, na detajle, ali se potrudimo sami in igrivo vnašamo komaj opazne spremembe v vsak nov dan, svoj in ostalih sobivajočih, kar je veliko vredno, se naš čas gotovo vrti v globlji zavesti. Že samo ponavljanje stavka, ko zjutraj odpremo oči in si rečemo, da danes nič ne bo samo po sebi umevno, in seveda potem to tudi živimo, slej ali prej prinese spremembo.
Vrsto let že me bolj zanimata razpoloženje in vzdušje, v kakršnih bom preživela dopust, kot to, kam grem in kje bom. Zato običajno ne načrtujem vnaprej, vsaj ne nekaj mesecev prej. Težko se januarja vživljam v poletno soparo ali poleti v misli na silvestrovo. Ljubše mi je in veliko večji izziv nekaj dni prej, ali ko pač nastopi dopustniški dan D, razmišljati, kaj bi mi dobro delo, je bilo česa preveč, kaj pogrešam, si želim miru in tišine, ubega pred vrvežem ali prav nasprotno, pogrešam družbo, ljudi, velemesto, dogajanje, si želim aktivnosti, brez posedanja. Pa tudi vreme ne igra zanemarljive vloge.
Če mi uspe uskladiti idejo in potrebo srca, me počitniška doživetja pomirijo in sem hvaležna, ko me ob njih preplavi občutek, da sem, kjer je tisti trenutek odmerjen prostor tudi zame. Pa naj bo to kilometre daleč, na gori, ki je mojemu domu najbližja, ob natrpanem jezeru z le nekaj pol metra prostora zame ali na domačem dvorišču. Lokacija postane drugotnega pomena. Pomembno je le, kakšno je moje razpoloženje in počitniško vzdušje.
Spominjam se let, ko smo zaradi gradnje doma premišljeno vlagali in je bilo treba temu primerno iskati tudi možnosti letovanja. Kako nepozabno je vse do danes ostalo takratno preprosto, a vsebinsko pestro, pohajkovanje ob bližnjih jezerih ali do slapov, kakšnih prav veličastnih, čeprav skritih ob brezpotjih, pa izvirnost popotniških malic.
V pogovoru mi je ne dolgo tega starejša hči priznala, da so se ji ti naši posebni družinski počitniški tedni zdeli čudni. Takrat je misel seveda obdržala zase, jo je pa nosila v sebi, kako čudna starša sva. Zakaj ne hodimo, kot vsi normalni, na morje? Zakaj odkrivamo kotičke, ki niso obljudeni, zakaj moramo na pot, ne da bi imeli vnaprej določeno, kje bomo spali in če bo za nas sploh prenočišče? To je bil namreč kar klasičen scenarij. No, danes, ko se odrasli pogovarjava o tem, pa je nasmejana do ušes in z največ ohranjenimi spomini svojevrstnih počitniških prigod. Zabava nas s pripovedovanji marsikatero poletno popoldne.
Izkazali so se za dobro, z leti, drobci robinzonske zaupljivosti in spontanosti, zato jima ostajam zvesta in sta del mojega ne samo poletnega utripa, ampak življenja sploh.
Še bolj verjamem v to, ko vidim, da svet ne postaja, ampak je globalna vas, v kateri izgubljamo pristnost drugačnih. Še naprej bom torej lovila domače posebnosti, kolikor jih še je.
Morda se pa srečamo kje na razpotju za vogalom.
Pa lepe počitnice!
Sol in luč
»Vse, kar sem videl, je bil čudež. Da živim. Da lahko govorim, hodim. Topla postelja po napornem dnevu. Tako sem začel pisati dnevnik vsakodnevnih hvaležnosti.«
Tako je v predgovor zapisal avtor knjige z naslovom Življenje je darilo, Stefanos Ksenakis. Tokrat smo za vas izbrali dve njegovi zgodbi, ki sta kot nalašč za poletne dni, kakršna je tudi knjiga.
Zgodbe za otroke
Davida zelo mori misel, da nekod po svetu divjajo vojne, zato je razmišljal o miru in molil zanj.
Ritem srca
Družili smo se ob izvrstni glasbi gospel legende in ene najbolj uspešnih gospel pevk vseh časov CeCe Winans. Letos spomladi je izšel njen album More Than This, ki je bil v Nashville-u posnet v živo, ob prepevanju več kot 1.200 zbranih, s čimer je želela CeCe Winans še poudariti vidik gospel in slavilne glasbe … da je to glasba, ki zares svoj namen dobi in zaživi, ko skupnost skupaj zapoje Bogu v čast in hvalo!
Petkov večer
Petkov večer je skušal prinesti osvežitev. Tokrat ne glasbene, ampak besedno. Slišali ste tri kratke humoreske duhovnika Karla Gržana, ki jih je izdal v knjigi založbe Ognjišče Jaz, Čarli Čeplin.
Slovenska oddaja Radia Vatikan
Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.
Doživetja narave
S ciklom Gozdovi naši mest tokrat smo tokrat odšli v Novo mesto, ki je precej zeleno mesto. Klasični mestni park sicer pogrešajo, a v samem mestu je gozda kar precej - približno 250 ha je že razglašenih mestnih gozdov. Vodja območne enote Toni Turk in vodja gozdnogospodarskega načrtovanja mag. Andrej Kotnik sta nas pospremila skozi mestna gozda Ragov Log in Portoval.