Delo markacistov v visokogorju

V Doživetjih narave ste izvedeli, kako zahtevno je delo markacistov v visokogorju, kakšna znanja in opremo premorejo in tudi to, da samo zavarovana in opremljena pot še ne pomeni nujno varnega sestopa v dolino. Naš gost je bil markacist Boštjan Gortnar, ki skrbi za vzdrževanje zahtevnih in zelo zahtevnih poti v naših gorah.

Razvoj dojenčka

V našem studiu je bila fizioterapevtka Špela Gorenc Jazbec, govorili pa smo o razvoju dojenčka in o tem, kaj morajo starši vedeti, da bo razvoj čim bolje potekal. Kateri so možni zapleti in kako odpravljamo različne nepravilnosti pri gibanju.

Dekle na vrtu je rožice plela

V tokratni oddaji o ljudski glasbi so nastopili ljudski pevci Bizeljsko, ljudske pevke z Dóbrave pri Slovenskih Konjicah in družina Strmšek z Brinjeve gore nad Zrečami.

Svetnik

Varnost v gorah

Govorili smo o varni hoji v gore. V našem studiu je bil Jani Bele iz Gorske reševalne službe. Dotaknil se je najbolj pogostih težav s katerimi se gorski reševalci srečujejo. Podal je tudi nekaj osnovnih napotkov kako se v gorah vesti ter kako se na obisk gora primerno pripraviti.

Začetek Ljubljana festivala - Grajski večeri v Ribnici - Film Angelov dotik - Unesco nagradil projekt Ljubljanica

V ponedeljek se je začel 67. Ljubljana Festival, ki bo vse do 5. septembra prinašal niz skoraj sto kulturno obarvanih večerov.Ta petek se začenja ribniški poletni festival, ki so ga poimenovali Grajski večeri. Drevi ob 21.30 bo v Piranu projekcija filma Angelov dotik. Unesco je projektu Ljubljanica podelil znak najboljših praks za podvodno kulturno dediščino.

Žetev se začenja, odkupna cena žit v zraku

V oddaji smo se o aktualnem pogledu na odkupno ceno žit pogovarjali s Francem Kučanom, podpredsednikom SKS in članom t.i. žitne verige, Marija Kalan s KGZ Kranj pa je predstavila pogled na pridelavo žit na Gorenjskem.

Sončen konec tedna vabi ...

Nekaj aktualnih naslovov iz tokratne izdaje: Nočni obkolpski pohod, Pohod bosonogih na sv. Vida in begunjska avantura pred praznikom župnijskega zavetnika sv. Urha v Begunjah na Gorenjskem.

Dr. Aleš Maver: Bodi zdrava domovina?

Avtor ob domovinskem prazniku ne skriva razočaranja nad izvoljenimi predstavniki državnih ustanov in premijeja kar naravnost imenuje aroganten nastopač. Žalosti ga tudi dejstvo, da se zdi, da so ljudje kar zadovoljni s trenutnim stanjem.Ne vem, zakaj se me je v dneh pred dnevom državnosti lotilo precejšnje svetobolje. Morda je to še najbolj povezano s strahom pred poletno vročino, ki jo dandanašnji prenašam mnogo teže kot v času osamosvajanja. Morda gre preprosto za refleks tistega višnjanskega modrijarha, ki je, preden je predlagal, naj skupaj s kozlom Liscem obesijo še njegovega gospodarja Lukeža Drnuljo, da bo naslednjič kozla vsaj znal pošteno privezati, nostalgično spregovoril o tem, kako je bilo v časih, ko v Višnji Gori še niso imeli studenca z deskami kritega, vse boljše. Seveda predvsem zaradi tega, ker je sam tedaj bolje videl in bolje slišal.Neprepoznavna domovina Verjetno iz podobnih razlogov se mi je te dni zdelo, da je leta Gospodovega 1991 vse napovedovalo nekaj boljšega, kot se je do danes izcimilo. Do uradnega obleževanja dneva državnosti čutim vsako leto manj naklonjenosti, saj tam v vodilnih vlogah nastopajo posamezniki (in posameznice), ki jih nekako ne znam povezati s tistim, za kar sem kot dvanajstletni mulc mislil, celo verjel, da se dogaja. Tedaj si nisem predstavljal, da bosta tri desetletja pozneje med osrednjimi osebnostmi pravkar nastale države aroganten nastopač v vlogi premierja, ki z aroganco prikriva zlaganost svoje domnevne politične samoniklosti, in predsednik parlamenta, za katerega ni videti, da bi imel o čemer koli zares lastno mnenje. Seveda si nisem predstavljal niti, da se bo vsa državna smetana skupaj z večino državljanov cedila ob vsakem izrazu naklonjenosti kremeljskih aparatčikov, ki so z vsem, kar delajo in predstavljajo, čisto nasprotje idealov s konca osemdesetih in z začetka devetdesetih let. Predvsem pa me jezi, ker ni prav nič videti, da bi se parada instantnih voditeljev brez zveze z mojo idejo slovenske države, ki jih napihnejo kot balon in jih potem skoraj enako hitro objestno dobesedno razblinijo, kakor koli približevala svojemu koncu. In ob tej zase žalostni ugotovitvi bi v prejšnjih časih naredil piko. Letošnje melanholično razpoloženje pa mi je navdihnilo še eno drznejšo misel.Čigava želja? Res je torej, da se moje predstave o tem, kakšna bo Slovenija politično leta 2019, niso uresničile skoraj v ničemer. Ampak navsezadnje v politiki veliko vlogo igrajo simboli, seveda tudi zame. Če ne bi bilo simbolnega nezadovoljstva, ker mojo državo predstavljajo tisti, za katere si tega nisem ne želel ne pričakoval, bi moral namreč zapisati, da v njej živim čisto dobro. Kadar sem dobre volje, se zavedam, da spadam med tiste ljudi, ki so imeli srečo. Če ne bi bilo poletne vročine, bi celo rekel, da je malo okolij na tem svetu, kjer bi se počutil bolje. Tu in tam me prešine kar krivoverska misel, da moje osebno življenje bržkone ne bi bilo boljše niti, če bi se mi izpolnila goreča želja in bi se tudi na simbolni ravni uresničile ideje, ki jih gojim kot dediščino mirne revolucije ob padanju Berlinskega zidu. Seveda pa bi bil vsaj za kakšen dan ali dva še neprimerno bolj zadovoljen.Vseeno se spodobi in je pravično, da si ob dnevu državnosti zastavim vprašanje, ali ni morda Slovenija po meri idealov iz leta 1991 predvsem moja fiksna ideja, pa naj bo še tako lepa. Da je večina mojih rojakov in rojakinj pač zadovoljna s politiki, ki so baloni za enkratno uporabo, se navdušuje nad gretjem v soncu milosti velikega ruskega brata in ob uživanju vseh zahodnih dobrin za zabavo nostalgično pogleduje na jugovzhod. Večina dosedanjih javnih izrekanj kaže, da je tako. Zaradi tega jih lahko zmerjam z različnimi vzdevki (kar ob lagodno pitih kavicah, še eni dobrini, ki jo povezujem s svojo službo in državo, neizmerno rad počnem), ampak ali je moja vizija zares toliko boljša od njihove? Seveda bi se lahko oholo postavil na piedestal kot Daenerys Nevihtnorojena in zatrdil, da je prav moja predstava o Sloveniji najbolj (in edina) prava, ampak tisti, ki ste vzdržali do konca Igre prestolov, veste, kako se stvar konča. (Pa še zmajev nimam pri roki.) Zato bom tudi letošnji dan državnosti sicer pričakal z nelagodjem v grlu, a bom vseeno z nekim veseljem rekel: Na zdravje, domovina. In rojaki.

Razglednica - Krvavec

Krvavec je gora, ki se nahaja v občini Cerklje na Gorenjskem in je del kamniško - savinjskih Alp. Na njenem pobočju je istoimensko zimskošportno središče RTC Krvavec. Gora je od daleč razpoznavna tudi po stometrskem železobetonskem stolpu, oddajniku Nacionalne televizijske in radijske hiše. S tega mesta oddaja tudi Radio Ognjišče svoj program.

Lisca nad Sevnico in nasveti za varno pot v gore

V Doživetjih narave smo predstavili razgledno goro, ki se dviga nad Sevnico, kjer bo v soboto dan planinskih doživetij. Predstavili smo namen Planinske srečke, slišali ste koristne nasvete za gibanje v gorskem svetu poleti, dodali pa smo tudi kakšno planinsko zanimivost.

Z uganko v slovenski svet

V knjigi Z uganko v slovenski svet nas avtorica Alenka Konc Ambrožič popelje na sprehod po slovenskih pokrajinah. Najprej se pomudi v glavnem mestu, nato skoči na Štajersko, v Pomurje in na Notranjsko ter zatem še na Gorenjsko, Primorsko, v Belo Krajino z Notranjsko in končno tudi ob morje. Avtorica nam je v oddaji povedala, kako je knjiga nastala in kaj jo je vodilo pri pisanju ugank. Lepo vabljeni k poslušanju oddaje.

Milena Zupančič nagrada - Muzejsko planinska transverzala - Cerje razstava Oskar Kogoj

Milena Zupančič je na Festivalu jugovzhodnega evropskega filma dobila nagrado za igralko letošnjega leta.Gorenjski muzeji so nadgradili sodelovanje z vzpostavitvijo Gorenjske muzejsko-planinske transverzale.V Pomniku miru na Cerju je na ogled razstava Oskarja Kogoja ob 60-letnici njegovega ustvarjanja.

Oblike nekemične zasvojenosti

O nekemičnih odvisnostih je spregovorila mag. Nataša Ropret. V teh primerih govorimo, da se zasvojenost začne in konča v možganih. Gre za vedenja, s katerimi se posameznik nauči, kako doseže pretirano izločanje nevrotransmiterje v možganih: hazardiranje, igre na srečo preko spleta, zasvojenost s spolnostjo, z odnosi, motnje hranjenja (tudi ortoreksija, bigoreksija), tvegano podjetništvo, zasvojenost z nakupovanjem, športom...

Ameriške Brezje, 20 let Kugyjevih razredov

V Lemontu pri Chicagu v ZDA so t.i. Ameriške Brezje. Kakšni so njihovi začetki, sedanji trenutek in pogled v prihodnost, nam je povedal p. Metod Ogorevc. Slišali ste še o 20-letnici Kugyjevih razredov na Slovenski gimnaziji v Celovcu in druge novice.

Prenos maše iz Kranjske Gore

Na četrto velikonočno nedeljo smo sveto mašo prenašali iz župnijske cerkve Marijinega vnebovzetja v Kranjski Gori. Maševal je župnik Janez Šimenc. Peli so mladinski pevski zbor iz župnije Kranjska Gora in Rateče pod vodstvom Klare Zaletel ter ženski pevski zbor iz župnije Kranjska Gora pod vodstvom in ob orgelski spremljavi Matjaža Megliča.

201. oddaja

V četrtkovem večeru z zimzeleno glasbo smo med drugim predvajali: Ko boš prišla na Bled - Jelka Cvetežar; Butterfly – Danyel Gerard; Its My Party - Lesley Gore; Mandolina in Non Capito – Stane Mancini (danes ima 88. rojstni dan);I Want You Back - Jackson 5; Dormi, Amore Dormi (Ninna Nanna) - Iva Zanicchi; Mini-maxi – Bele vrane; Wenn die beste freundin – Marlene Dietrich; Tri slatke riječi - Krunoslav Kićo Slabinac

Živa mišica - Rado Kočevar

Pred mikrofonom smo gostili vedno iskrivega Rada Kočevarja, ki mu tudi v 91. letu ne zmanjka moči in optimizma. Spregovoril je o tem, kako so ga pred več kot sedmimi desetletji navdušile gore, zakaj se je v skromnih povojnih razmerah lotil plezanja prvenstvenih smeri, kako je opravil prvo gorsko kolesarjenje pri nas in kakšne oblike rekreacije goji še danes.

Gledala sta ga. Nista pa ga videla!

In rekla sta drug drugemu: Ali ni najino srce gorelo v nama, ko nama je po poti govoril in odpiral Pisma? (Lk 24, 32)

Grajska kapela sv. Jurija

Ljubljanski grad ima kapelo, ki je posvečena sv. Juriju. Kot goreča in veri predana svetniška osebnost v simbolnem pomenu bedi nad prestolnico in s tem nad celotnim slovenskim narodom. O grajski kapeli in sv. Juriju smo na godovni dan svetnika govorili z jezuitom p. Jožetom Kokaljem.

Velika noč med rojaki

O pripravah na veliko noč in praznovanju so govorili: p. Darko Žnidaršič iz Sydneyja v Avstraliji, Jože Kamin iz Freyming-Merlebacha v Franciji, Aleš Kalamar iz Stuttgarta v Nemčiji, Drago Gačnik iz Hamiltona v Kanadi, p. Metod Ogorevc iz Lemonta pri Chicagu v ZDA in mladi iz slovenskih domov v Buenos Airesu v Argentini.

Vinko Gorenak zaskrbljeno o napadih na sodnika Zvjezdana Radonjića

Še naprej odmevajo besede sodnika Zvjezdana Radonjića o pritiskih nanj pri sojenju Milku Noviču. Predsednik ljubljanskega okrožnega sodišča Marjan Pogačnik je od Radonjića že zahteval pojasnila. Ta jih je že posredoval, zato je Pogačnik zvečer omilil izjave in dejal, da so očitki o pritiskih manj dramatični. Kljub temu sta pritiske obsodila tako ministrica za pravosodje kot sodni svet. Oglasil se je tudi del politike. Dogajanje po besedah nekdanjega ministra za notranje zadeve Vinka Gorenaka kaže »vso tragiko stanja v našem pravosodju«

Naša Gospa v plamenih – ali je Evropa vendarle krščanska?

Tragedija, ki je zadela Francijo, je velika za Evropo. Ko je zagorela Notre-Dame, se je v trenutku vsa pozornost usmerila v Pariz.

Dnevi knjige v Mariboru - Razstava Hrvoja Marka Peruzovića v Ljubljani - Francoska katedrala Notre Dame pogorela

Z več dogodki se te dni v počastitev svetovnega dneva knjig začenja 22. literarni festival Slovenski dnevi knjige v Mariboru, ki bo sicer uradno potekal od 23. do 27. aprila.Drevi ob 19.h odprtje razstave hrvaškega slikarja Hrvoja Marka Peruzovića v galeriji Družina. Predstavlja se s sakralnim opusom. Več o razstavi pa umetnostna kritičarka Anamirija Stibilj Šajn.Po več urah boja z ognjem v pariški katedrali Notre Dame so gasilci zgodaj zjutraj sporočili, da je požar pod nadzorom.

Razlaga slovenskih postnih pesmi in Stabat Mater, Luigija Boccherinija.

V zadnji letošnji postni oddaji smo poslušali predstavitev treh postnih pemi: Tam na vrtu oljske gore, Večerja zadnja in V ljubezni goreči. V drugem delu pa smo poslušali delo Stabat Mater, Luigija Boccherinija.

Matevž in Slavka Košir - 2. del pričevanja

V oddaji Moja zgodba lahko poslušate drugi del pričevanja Matevža Koširja rojenega leta 1931 na Dolgih njivah pri Lučinah, v občini Gorenja vas. Pridružila se mu je tudi soproga Slavka. Spregovorila sta tudi o njenem očetu, ki je bil kot domobranec po vojni ubit v Škofji Loki.

Ne manj bolnikov, ampak več časa zanje, pravijo družinski zdravniki

Opozorila, da so družinski zdravniki preobremenjeni, se vrstijo že dalj časa. Nov splošni dogovor v zdravstvu za letos njihovega položaja ni izboljšal, prav nasprotno, mnogi poudarjajo, da je so pogoji zdaj še slabši in da je dodatno ogrožena strokovnost. Težave so trenutno največje na Štajerskem in Gorenjskem, v Celju družinski zdravniki grozijo z odpovedmi, v Kranju zaradi več odhodov družinskih zdravnikov v zadnjem času ne vidijo dolgoročne rešitve. Ali grozi razpad sistema? Poklicali smo družinsko zdravnico dr. Neno Kopčavar Guček.

Matevž Košir - pričevanje

Tokrat smo predstavili pričevanje Matevža Koširja rojenega leta 1931 na Dolgih njivah pri Lučinah v občini Gorenja vas. Ob koncu 2. svetovne vojne, leta 1945, so iz hiše njegovega starega ata, kjer je služil kot pastir, od doma odšli trije fantje kot domobranci. Domov se ni vrnil nobeden. V pričevanju ste lahko slišali še njegove spomine na vojaščino in prevzem kmetije po vojni.

50. Primorska poje - Razstava v Gorenjskem muzeju - Knjižni sejem v Parizu - Ob svetovnem dnevu poezije

Revija pevskih zborov Primorska poje je letos že 50. po vrsti povezala ljubitelje zborovskega petja.Gorenjski muzej v Kranju ponuja na ogled kiparsko prostorsko postavitev Milojke Drobne in projekt Kresničke v rudniku.Javna agencija za knjigo se letos prvič udeležuje mednarodnega knjižnega sejma v Parizu.Na pobudo pesnika Dejana Kobana bo na svetovni dan poezije, 21. marca, v Ljubljani potekalo 24-urno branje poezije.

O žlahtni zmesi gorništva in smučanja

Niti tradicionalno planinstvo v kopnih razmerah niti smučanje ob žičnicah ne moreta nuditi tistega prvinskega uživanja, ki ga občutimo, ko si v samoti nedotaknjene beline utiramo smučino, je zapisal avtor Velikega turnosmučarskega vodnika Igor Jenčič. Pogovor z njim prinaša vpogled v nastajanje njegove knjige, v strast, ki jo goji že štiri desetletja in osnovne namige, kako se prvič podati v gore na turnih smučeh.

Nagrada Nika Kureta Nadji Valentinčič Furlan - Poteka tekmovanje TEMSIG - Razstava 100 let Petra Florjančiča

Dan pred začetkom festivala Dnevi etnografskega filma bodo podelili plaketo Nika Kureta. Prejela jo bo Nadja Valentinčič Furlan.Na glasbenih šolah gorenjske regije od včeraj poteka 48. državno tekmovanje mladih glasbenikov Slovenije Temsig.Danes ob 18. uri bodo v Festivalni dvorani na Bledu odprli razstavo o izumitelju Petru Florjančiču ob njegovi 100 letnici.

Jonathan Gregorič je mladi harmonikar iz Kanade

V Begunjah na Gorenjskem so se 9. in 10. februarja 2019 zbrali mladi glasbeniki iz Slovenije in tujine. V diatonični in klavirski harmoniki so se pomerili za nagrado Avsenik 2019. Med 110-imi udeleženci je bil tudi 16-letni Jonathan Gregorič iz okolice Toronta v Kanadi. Dosegel je zlato priznanje. Z očetom Michaelom in 17-letnim bratom Nicolasom so se oglasili v našem studiu. Oče je dejal, da je z rezultatom 97,57 zelo zadovoljen, sploh zato, ker nima fizičnega mentorja, ampak vso pomoč pri učenju dobi preko interneta. Sodeluje s Klemenom Rošarjem, prej pa z Mihom Debevcem. Michael Gregorič je bil član zasedbe Planinski kvintet, vsi štirje otroci so poslušali njega in ženo, ki tudi igra pri enem od narodnozabavnih ansamblov.

Kako živeti uspeh in pri tem ne izgubiti sebe

Mag. Maja Golob, marketinška strokovnjakinja, avtorica uspešne knjige Ne čakaj na vikend, je odkrito spregovorila o izgorelosti ter vnovičnem iskanju ravnovesja. Kako določiti prioritete v življenju, kako usklajevati delo, družino in čas zase, kako prepoznati, kdaj in kje smo šli v rdeče? Spodbudne misli, ki jih lahko iskreno deli le tisti, ki to zgodbo in njene nauke dobro pozna, ker jih je izkusil na lastni koži. Podobna je Majina zgodba, skozi svoja spoznanja lahko zdaj pomaga in svetuje mnogim.

Bigoreksija, ortoreksija

Predstavitev vodnika V zasnežene gore, gost Gorazd Gorišek

Zimske gore so lepe in mogočne, a tudi nevarne. Ob primerni opremi, znanju in izkušnjah pride prav tudi verodostojna informacija ali vsaj namig, kam se odpraviti. Avtor čisto svežega vodnika V zasnežene gore Gorazd Gorišek je bil popoldanski gost in povedal je tudi, kam z otroki med zimskimi počitnicami.

32 svežih filmov za ljubitelje gora in alpinizma

Mednarodni festival gorniškega filma trinajstič odpira zastor in v Ljubljani, Celju, Radovljici ter Domžalah vabi pred platna. Prvič v zgodovini Festivala gorniškega filma bo slovenske gledalce razveselil film, nominiran za oskarja in prejemnik filmske nagrade bafta – Free Solo, ter vrsta najnovejših gorniških filmov. Tudi slovenskih, letos jih bo kar 5. Z Manco Čujež sva poklepetala o filmih in programu festivala.

Domače znanje v razvoju kmetijske mehanizacije

Igor Stare iz podjetja Gorenc je opisal domači razvoj in znanje pri izdelovanju kakovostnih kmetijskih strojev in mehanizacije. Ni lahko biti konkurenčen na velikem trgu, toda vztrajnost in nenehno iskanje izboljšav jim omogoča obstoj.

Dediščina povezuje

Nataša Gorenc, koordinatorica Dnevov evropske kulturne dediščine pri na,s je povabila k razvijanju lokalnih dogodkov na temo izročila in obenem pohvalila množico že obstoječih izvirnih idej posameznikov, organizacij in društev lokalnih območij, pri vključevanju dediščine v ožje okolje.

Kranj, Jesenice, Prevalje, Nova Gorica, Škocjan

V oddaji smo poročali o ambicioznih načrtih na področju zdravstva na Gorenjskem, kopičenju odpadkov na deponiji Mala Mežakla, gradnji čistilne naprave v občini Prevalje, delovanju zavetišča za brezdomce v Novi Gorici in najnovejših odkritjih v Škocjanskih jamah.

Najalpinist leta Luka Stražar in reportaža s tekmovanja mladih planincev

Tokrat smo gostili polovico slovenske naveze, ki je bila za svoj lanski uspeh v pakistanskem visokogorju imenovana za naj alpinista 2018. Luka Stražar nam je s časovne razdalje pol leta opisal vzpon na Latok 1, slišali pa ste tudi nekaj utrinkov iz jubilenjega tekmovanja Mladina in gore v Podnanosu, kjer so prva mesta zasedli idrijski planinci.

Značaj držav Evropske unije in njihovih prebivalcev skozi njihove pravljice

Ljudske pravljice so ogledalo naroda, iz njih vejeta značaj države in mišljenje njenih prebivalcev. Ljudske pravljice bodo v knjižnicah v Poljanah nad Škofjo Loko in v Železnikih ta mesec otroke vabile na poseben potep. Dogodek v obeh krajih pripravljata Informacijska točka Europe Direct Gorenjska, ki deluje znotraj Razvojne agencije Sora, in Knjižnica Ivana Tavčarja Škofja Loka. Starši se bodo tam lahko seznanili s kampanjo Evropskega parlamenta Tokrat grem volit. O tem je spregovorila Jerneja Klemenčič Lotrič iz Razvojne agencije Sora.

Brata Jakob (1926) in Franc (1922) Pazlar pišeta iz Vzhodne fronte

V oddaji Moja zgodba smo spoznali usodo bratov Pazlar iz Poljšice pri Gorjah na Gorenjskem. Franc Pazlar rojen leta 1922 in njegov brat Jakob, letnik 1926, sta bila vpoklicana v nemško vojsko. Domov se nista nikoli vrnila, ohranilo pa se je več kot 200 pisem in dopisnic, ki sta jih poslala svoji družini. V izboru pisem lahko sledimo usodi bratov do njune smrti leta 1944, daleč od domovine.

Rastlinjak pripomore k zgodnje spomladanski pridelavi zelenjave

Zgodnje pridelave zelenjave brez rastlinjaka ni, pravi Ana Ogorelec, svetovalka specialistka s KGZ Ljubljana.

Uporabnost rastlinjaka v zimskem času

Ana Ogorelec, svetovalka specialistka s KGZ Ljubljana je spregovorila o uporabnosti rastlinjaka v zimskem času.

Božični prazniki v Lemontu

O praznovanju božičnih praznikov med rojaki, ki se združujejo v t.i. Ameriških Brezjah, v Lemontu pri Chicagu, smo se pogovarjali s tamkajšnjim slovenskim župnikom, frančiškanom p. Metodom Ogorevcem.

Božič v Lemontu, Buenos Airesu in vzhodni Franciji

Na tretji božični praznik smo se povezali z rojaki v Buenos Airesu, Lemontu pri Chicagu in vzhodno Francijo. Maja Podržaj, p. Metod Ogorevc in Jože Kamin so nam več povedali o pripravah na božič, praznovanju, novem letu in svetih treh krajih. V oddaji tudi o dveh nagrajenih zamejskih novinarjih.

Prazniki in domače viže

Zadnji petkov večer v tem letu je bil namenjen oddaji S harmoniko po domače. Če naštejemo le nekaj naslovov viž, ki smo jih izbrali za ta večer, boste gotovo vedeli o čem bomo peli in govorili. Poskusimo: Zvezde na nebu gore, Božična noč, Polnočni zvon, Silvestrski večer ... Prazniki, kajne? Prav imate. Prazniki in domače viže.

Kolaž najbolj odmevnih oddaj v letu 2018

Povzeli smo nekaj tem, ki so zaznamovale letošnje leto in so bile seveda tudi del naših oddaj. Spomnili smo se prenove Aljaževega stolpa na Triglavu pa obiska astrofizičarke dr. Marije Strojnik ter javnega opazovanja nočnega neba, ki je doživelo lep sprejem širše javnosti. Za konec pa smo, kot vedno prelistali tudi Planinski vestnik.

Prašni delci kot posledica gorenja

V rubriki smo se ustavili ob dejstvu, da prašni delci nastajajo tudi ob gorenju in torej tudi ob ogrevanju na lesna goriva ter povedali, kako zmanjšati njihove izpuste iz kurišč.

Maruš Štibelj nagrajena v Louvru - razstava Žiga Okorn - 180 let prešernoslovca Toma Zupana - Knjižni sejem Nova Gorica

Na slovitem pariškem Salonu lepih umetnosti v muzeju Louvre je mlada slovenska umetnica Maruša Štibelj prejela nagrado žirije v kategoriji slikarstva. Po lanskih nagrajencih Marjanu Mirtu in Branimirju Ritonji ter predlanski nagrajenki Evi Petrič je to četrta nagrada za slovensko umetnost na tem salonu z več kot 150-letno tradicijo. Na salonu podeljujejo še nagrade za kiparstvo, grafiko, ilustracijo, fotografijo in zadnja leta še za instalacijo. Predstavitev slovenske umetnosti na salonu, na katerem se je predstavilo več kot 600 umetnikov, je vodil Igor Orešič iz Maribora. Povabil je umetnike iz štajersko-prekmurskega ter ljubljansko-gorenjskega konca.Danes ob 20.h bodo v galeriji Srečišče v hostlu Celica odprli razstavo akademskega slikarja Žige Okorna z naslovom vest:Žiga Okorn, slikar, konceptualni umetnik in oblikovalec je pričevalec, ki čas in dogodke v njem beleži s podobami, sodobni ikonopisec, mojster akvarela, ki umešča svoja likovne uvide na način, da spregovorijo skozi kontekst prostora. Njegova slikarska izpoved se giblje med ekspresionističnimi morskimi vedutami, na katerih sta odsotna tako človek kot zemlja in človeško figuro naslikano v nekaj potezah z najmanjšo možno uporabo likovnih sredstev in materialov.Žiga Okorn je soavtor prenove hostla Celica iz nekdanjega zapora v odprt prostor srečevanj, prve galerije Srečišče in sooblikovalec likovnega programa od leta 1997 dalje.Kulturno umetniško društvo LIK Naklo, vabi v danes ob 18 .uri v Pavlinovo galerijo kulturnega Doma Janeza Filipiča na odprtje dokumentarno - slikarske razstave o pomembnem Slovencu, velikem prešernoslovcu Tomu Zupanu. Prihodnje leto bo namreč minilo 180 let od njegovega rojstva. V Naklem se ga še posebej spominjajo, ker je upokojenska leta preživel na Okroglem pri Naklem. Pomemben je tudi zato, ker je svoje premoženje po smrti zapustil narodu. Nepremičnine Zvezi slepih Slovenije, knjižnico NUKu in Prešernov muzej Narodnemu muzeju, danes so ti predmeti na ogled v Prešernovi hiši v Kranju. Zupanovo življenje in delo bo predstavil avtor razstave Damijan Janežič. Razstava bo odprta še 23. in 30. decembra od 10. do 12. ure in 26. decembra od 10. do 16. ure. V ogrevanem šotoru pred mestno hišo v Novi Gorici bo jutri vrata ponovno odprl knjižni sejem Knjige pod jelkami. S širokim izborom knjižnih založnikov želi Društvo humanistov Goriške v sodelovanju z Mestno občino Nova Gorica prebivalcem mesta in širše okolice ponuditi kakovostno bero knjig in knjižnih novosti. Letošnji sejem je daleč največji od vseh dosedanjih v zimskem času. Udeležuje se ga 16 založniških hiš. Spremljevalni program sejma bo namenjen vsem generacijam in bo obsegal predstavitve knjig in pogovore z avtorji, glasbeni program ter delavnice za otroke. Prav vsak dan bo tudi svojevrstno kulinarično in glasbeno obarvan. Knjižni sejem Knjige pod jelkami bo potekal do 22. decembra, med 12. in 20. uro.