Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|21. 4. 2019
Velika noč med rojaki

O pripravah na veliko noč in praznovanju so govorili: p. Darko Žnidaršič iz Sydneyja v Avstraliji, Jože Kamin iz Freyming-Merlebacha v Franciji, Aleš Kalamar iz Stuttgarta v Nemčiji, Drago Gačnik iz Hamiltona v Kanadi, p. Metod Ogorevc iz Lemonta pri Chicagu v ZDA in mladi iz slovenskih domov v Buenos Airesu v Argentini.

Velika noč med rojaki

O pripravah na veliko noč in praznovanju so govorili: p. Darko Žnidaršič iz Sydneyja v Avstraliji, Jože Kamin iz Freyming-Merlebacha v Franciji, Aleš Kalamar iz Stuttgarta v Nemčiji, Drago Gačnik iz Hamiltona v Kanadi, p. Metod Ogorevc iz Lemonta pri Chicagu v ZDA in mladi iz slovenskih domov v Buenos Airesu v Argentini.

rojakiinfoprazniki

Slovencem po svetu in domovini

Velika noč med rojaki
O pripravah na veliko noč in praznovanju so govorili: p. Darko Žnidaršič iz Sydneyja v Avstraliji, Jože Kamin iz Freyming-Merlebacha v Franciji, Aleš Kalamar iz Stuttgarta v Nemčiji, Drago Gačnik iz Hamiltona v Kanadi, p. Metod Ogorevc iz Lemonta pri Chicagu v ZDA in mladi iz slovenskih domov v Buenos Airesu v Argentini.
VEČ ...|21. 4. 2019
Velika noč med rojaki
O pripravah na veliko noč in praznovanju so govorili: p. Darko Žnidaršič iz Sydneyja v Avstraliji, Jože Kamin iz Freyming-Merlebacha v Franciji, Aleš Kalamar iz Stuttgarta v Nemčiji, Drago Gačnik iz Hamiltona v Kanadi, p. Metod Ogorevc iz Lemonta pri Chicagu v ZDA in mladi iz slovenskih domov v Buenos Airesu v Argentini.

Matjaž Merljak

rojakiinfoprazniki

Informativni prispevki

VEČ ...|18. 4. 2019
Vinko Gorenak zaskrbljeno o napadih na sodnika Zvjezdana Radonjića

Še naprej odmevajo besede sodnika Zvjezdana Radonjića o pritiskih nanj pri sojenju Milku Noviču. Predsednik ljubljanskega okrožnega sodišča Marjan Pogačnik je od Radonjića že zahteval pojasnila. Ta jih je že posredoval, zato je Pogačnik zvečer omilil izjave in dejal, da so očitki o pritiskih manj dramatični. Kljub temu sta pritiske obsodila tako ministrica za pravosodje kot sodni svet. Oglasil se je tudi del politike. Dogajanje po besedah nekdanjega ministra za notranje zadeve Vinka Gorenaka kaže »vso tragiko stanja v našem pravosodju«

Vinko Gorenak zaskrbljeno o napadih na sodnika Zvjezdana Radonjića

Še naprej odmevajo besede sodnika Zvjezdana Radonjića o pritiskih nanj pri sojenju Milku Noviču. Predsednik ljubljanskega okrožnega sodišča Marjan Pogačnik je od Radonjića že zahteval pojasnila. Ta jih je že posredoval, zato je Pogačnik zvečer omilil izjave in dejal, da so očitki o pritiskih manj dramatični. Kljub temu sta pritiske obsodila tako ministrica za pravosodje kot sodni svet. Oglasil se je tudi del politike. Dogajanje po besedah nekdanjega ministra za notranje zadeve Vinka Gorenaka kaže »vso tragiko stanja v našem pravosodju«

infogorenakradonjićnovičsodišče

Informativni prispevki

Vinko Gorenak zaskrbljeno o napadih na sodnika Zvjezdana Radonjića
Še naprej odmevajo besede sodnika Zvjezdana Radonjića o pritiskih nanj pri sojenju Milku Noviču. Predsednik ljubljanskega okrožnega sodišča Marjan Pogačnik je od Radonjića že zahteval pojasnila. Ta jih je že posredoval, zato je Pogačnik zvečer omilil izjave in dejal, da so očitki o pritiskih manj dramatični. Kljub temu sta pritiske obsodila tako ministrica za pravosodje kot sodni svet. Oglasil se je tudi del politike. Dogajanje po besedah nekdanjega ministra za notranje zadeve Vinka Gorenaka kaže »vso tragiko stanja v našem pravosodju«
VEČ ...|18. 4. 2019
Vinko Gorenak zaskrbljeno o napadih na sodnika Zvjezdana Radonjića
Še naprej odmevajo besede sodnika Zvjezdana Radonjića o pritiskih nanj pri sojenju Milku Noviču. Predsednik ljubljanskega okrožnega sodišča Marjan Pogačnik je od Radonjića že zahteval pojasnila. Ta jih je že posredoval, zato je Pogačnik zvečer omilil izjave in dejal, da so očitki o pritiskih manj dramatični. Kljub temu sta pritiske obsodila tako ministrica za pravosodje kot sodni svet. Oglasil se je tudi del politike. Dogajanje po besedah nekdanjega ministra za notranje zadeve Vinka Gorenaka kaže »vso tragiko stanja v našem pravosodju«

Alen Salihović

infogorenakradonjićnovičsodišče

Komentar Časnik.si

VEČ ...|17. 4. 2019
Naša Gospa v plamenih – ali je Evropa vendarle krščanska?

Tragedija, ki je zadela Francijo, je velika za Evropo. Ko je zagorela Notre-Dame, se je v trenutku vsa pozornost usmerila v Pariz.

Naša Gospa v plamenih – ali je Evropa vendarle krščanska?

Tragedija, ki je zadela Francijo, je velika za Evropo. Ko je zagorela Notre-Dame, se je v trenutku vsa pozornost usmerila v Pariz.

komentar

Komentar Časnik.si

Naša Gospa v plamenih – ali je Evropa vendarle krščanska?
Tragedija, ki je zadela Francijo, je velika za Evropo. Ko je zagorela Notre-Dame, se je v trenutku vsa pozornost usmerila v Pariz.
VEČ ...|17. 4. 2019
Naša Gospa v plamenih – ali je Evropa vendarle krščanska?
Tragedija, ki je zadela Francijo, je velika za Evropo. Ko je zagorela Notre-Dame, se je v trenutku vsa pozornost usmerila v Pariz.

Matevž Vidmar

komentar

Kulturni utrinki

VEČ ...|16. 4. 2019
Dnevi knjige v Mariboru - Razstava Hrvoja Marka Peruzovića v Ljubljani - Francoska katedrala Notre Dame pogorela

Z več dogodki se te dni v počastitev svetovnega dneva knjig začenja 22. literarni festival Slovenski dnevi knjige v Mariboru, ki bo sicer uradno potekal od 23. do 27. aprila.Drevi ob 19.h odprtje razstave hrvaškega slikarja Hrvoja Marka Peruzovića v galeriji Družina. Predstavlja se s sakralnim opusom. Več o razstavi pa umetnostna kritičarka Anamirija Stibilj Šajn.Po več urah boja z ognjem v pariški katedrali Notre Dame so gasilci zgodaj zjutraj sporočili, da je požar pod nadzorom.

Dnevi knjige v Mariboru - Razstava Hrvoja Marka Peruzovića v Ljubljani - Francoska katedrala Notre Dame pogorela

Z več dogodki se te dni v počastitev svetovnega dneva knjig začenja 22. literarni festival Slovenski dnevi knjige v Mariboru, ki bo sicer uradno potekal od 23. do 27. aprila.Drevi ob 19.h odprtje razstave hrvaškega slikarja Hrvoja Marka Peruzovića v galeriji Družina. Predstavlja se s sakralnim opusom. Več o razstavi pa umetnostna kritičarka Anamirija Stibilj Šajn.Po več urah boja z ognjem v pariški katedrali Notre Dame so gasilci zgodaj zjutraj sporočili, da je požar pod nadzorom.

Hrvoje Marko PeruzovićAnamarija Stibilj Šajn

Kulturni utrinki

Dnevi knjige v Mariboru - Razstava Hrvoja Marka Peruzovića v Ljubljani - Francoska katedrala Notre Dame pogorela
Z več dogodki se te dni v počastitev svetovnega dneva knjig začenja 22. literarni festival Slovenski dnevi knjige v Mariboru, ki bo sicer uradno potekal od 23. do 27. aprila.Drevi ob 19.h odprtje razstave hrvaškega slikarja Hrvoja Marka Peruzovića v galeriji Družina. Predstavlja se s sakralnim opusom. Več o razstavi pa umetnostna kritičarka Anamirija Stibilj Šajn.Po več urah boja z ognjem v pariški katedrali Notre Dame so gasilci zgodaj zjutraj sporočili, da je požar pod nadzorom.
VEČ ...|16. 4. 2019
Dnevi knjige v Mariboru - Razstava Hrvoja Marka Peruzovića v Ljubljani - Francoska katedrala Notre Dame pogorela
Z več dogodki se te dni v počastitev svetovnega dneva knjig začenja 22. literarni festival Slovenski dnevi knjige v Mariboru, ki bo sicer uradno potekal od 23. do 27. aprila.Drevi ob 19.h odprtje razstave hrvaškega slikarja Hrvoja Marka Peruzovića v galeriji Družina. Predstavlja se s sakralnim opusom. Več o razstavi pa umetnostna kritičarka Anamirija Stibilj Šajn.Po več urah boja z ognjem v pariški katedrali Notre Dame so gasilci zgodaj zjutraj sporočili, da je požar pod nadzorom.

Jože Bartolj

Hrvoje Marko PeruzovićAnamarija Stibilj Šajn

O klasiki drugače

VEČ ...|14. 4. 2019
Razlaga slovenskih postnih pesmi in Stabat Mater, Luigija Boccherinija.

V zadnji letošnji postni oddaji smo poslušali predstavitev treh postnih pemi: Tam na vrtu oljske gore, Večerja zadnja in V ljubezni goreči. V drugem delu pa smo poslušali delo Stabat Mater, Luigija Boccherinija.

Razlaga slovenskih postnih pesmi in Stabat Mater, Luigija Boccherinija.

V zadnji letošnji postni oddaji smo poslušali predstavitev treh postnih pemi: Tam na vrtu oljske gore, Večerja zadnja in V ljubezni goreči. V drugem delu pa smo poslušali delo Stabat Mater, Luigija Boccherinija.

duhovnostglasbakultura

O klasiki drugače

Razlaga slovenskih postnih pesmi in Stabat Mater, Luigija Boccherinija.
V zadnji letošnji postni oddaji smo poslušali predstavitev treh postnih pemi: Tam na vrtu oljske gore, Večerja zadnja in V ljubezni goreči. V drugem delu pa smo poslušali delo Stabat Mater, Luigija Boccherinija.
VEČ ...|14. 4. 2019
Razlaga slovenskih postnih pesmi in Stabat Mater, Luigija Boccherinija.
V zadnji letošnji postni oddaji smo poslušali predstavitev treh postnih pemi: Tam na vrtu oljske gore, Večerja zadnja in V ljubezni goreči. V drugem delu pa smo poslušali delo Stabat Mater, Luigija Boccherinija.

Tadej Sadardr. Tadej Jakopič

duhovnostglasbakultura

Moja zgodba

VEČ ...|24. 3. 2019
Matevž in Slavka Košir - 2. del pričevanja

V oddaji Moja zgodba lahko poslušate drugi del pričevanja Matevža Koširja rojenega leta 1931 na Dolgih njivah pri Lučinah, v občini Gorenja vas. Pridružila se mu je tudi soproga Slavka. Spregovorila sta tudi o njenem očetu, ki je bil kot domobranec po vojni ubit v Škofji Loki.

Matevž in Slavka Košir - 2. del pričevanja

V oddaji Moja zgodba lahko poslušate drugi del pričevanja Matevža Koširja rojenega leta 1931 na Dolgih njivah pri Lučinah, v občini Gorenja vas. Pridružila se mu je tudi soproga Slavka. Spregovorila sta tudi o njenem očetu, ki je bil kot domobranec po vojni ubit v Škofji Loki.

Matevž KoširSlavka Košir

Moja zgodba

Matevž in Slavka Košir - 2. del pričevanja
V oddaji Moja zgodba lahko poslušate drugi del pričevanja Matevža Koširja rojenega leta 1931 na Dolgih njivah pri Lučinah, v občini Gorenja vas. Pridružila se mu je tudi soproga Slavka. Spregovorila sta tudi o njenem očetu, ki je bil kot domobranec po vojni ubit v Škofji Loki.
VEČ ...|24. 3. 2019
Matevž in Slavka Košir - 2. del pričevanja
V oddaji Moja zgodba lahko poslušate drugi del pričevanja Matevža Koširja rojenega leta 1931 na Dolgih njivah pri Lučinah, v občini Gorenja vas. Pridružila se mu je tudi soproga Slavka. Spregovorila sta tudi o njenem očetu, ki je bil kot domobranec po vojni ubit v Škofji Loki.

Jože Bartolj

Matevž KoširSlavka Košir

Informativni prispevki

VEČ ...|22. 3. 2019
Ne manj bolnikov, ampak več časa zanje, pravijo družinski zdravniki

Opozorila, da so družinski zdravniki preobremenjeni, se vrstijo že dalj časa. Nov splošni dogovor v zdravstvu za letos njihovega položaja ni izboljšal, prav nasprotno, mnogi poudarjajo, da je so pogoji zdaj še slabši in da je dodatno ogrožena strokovnost. Težave so trenutno največje na Štajerskem in Gorenjskem, v Celju družinski zdravniki grozijo z odpovedmi, v Kranju zaradi več odhodov družinskih zdravnikov v zadnjem času ne vidijo dolgoročne rešitve. Ali grozi razpad sistema? Poklicali smo družinsko zdravnico dr. Neno Kopčavar Guček.

Ne manj bolnikov, ampak več časa zanje, pravijo družinski zdravniki

Opozorila, da so družinski zdravniki preobremenjeni, se vrstijo že dalj časa. Nov splošni dogovor v zdravstvu za letos njihovega položaja ni izboljšal, prav nasprotno, mnogi poudarjajo, da je so pogoji zdaj še slabši in da je dodatno ogrožena strokovnost. Težave so trenutno največje na Štajerskem in Gorenjskem, v Celju družinski zdravniki grozijo z odpovedmi, v Kranju zaradi več odhodov družinskih zdravnikov v zadnjem času ne vidijo dolgoročne rešitve. Ali grozi razpad sistema? Poklicali smo družinsko zdravnico dr. Neno Kopčavar Guček.

infopogovorpolitikazdravstvo

Informativni prispevki

Ne manj bolnikov, ampak več časa zanje, pravijo družinski zdravniki
Opozorila, da so družinski zdravniki preobremenjeni, se vrstijo že dalj časa. Nov splošni dogovor v zdravstvu za letos njihovega položaja ni izboljšal, prav nasprotno, mnogi poudarjajo, da je so pogoji zdaj še slabši in da je dodatno ogrožena strokovnost. Težave so trenutno največje na Štajerskem in Gorenjskem, v Celju družinski zdravniki grozijo z odpovedmi, v Kranju zaradi več odhodov družinskih zdravnikov v zadnjem času ne vidijo dolgoročne rešitve. Ali grozi razpad sistema? Poklicali smo družinsko zdravnico dr. Neno Kopčavar Guček.
VEČ ...|22. 3. 2019
Ne manj bolnikov, ampak več časa zanje, pravijo družinski zdravniki
Opozorila, da so družinski zdravniki preobremenjeni, se vrstijo že dalj časa. Nov splošni dogovor v zdravstvu za letos njihovega položaja ni izboljšal, prav nasprotno, mnogi poudarjajo, da je so pogoji zdaj še slabši in da je dodatno ogrožena strokovnost. Težave so trenutno največje na Štajerskem in Gorenjskem, v Celju družinski zdravniki grozijo z odpovedmi, v Kranju zaradi več odhodov družinskih zdravnikov v zadnjem času ne vidijo dolgoročne rešitve. Ali grozi razpad sistema? Poklicali smo družinsko zdravnico dr. Neno Kopčavar Guček.

Helena Škrlec

infopogovorpolitikazdravstvo

Moja zgodba

VEČ ...|17. 3. 2019
Matevž Košir - pričevanje

Tokrat smo predstavili pričevanje Matevža Koširja rojenega leta 1931 na Dolgih njivah pri Lučinah v občini Gorenja vas. Ob koncu 2. svetovne vojne, leta 1945, so iz hiše njegovega starega ata, kjer je služil kot pastir, od doma odšli trije fantje kot domobranci. Domov se ni vrnil nobeden. V pričevanju ste lahko slišali še njegove spomine na vojaščino in prevzem kmetije po vojni.

Matevž Košir - pričevanje

Tokrat smo predstavili pričevanje Matevža Koširja rojenega leta 1931 na Dolgih njivah pri Lučinah v občini Gorenja vas. Ob koncu 2. svetovne vojne, leta 1945, so iz hiše njegovega starega ata, kjer je služil kot pastir, od doma odšli trije fantje kot domobranci. Domov se ni vrnil nobeden. V pričevanju ste lahko slišali še njegove spomine na vojaščino in prevzem kmetije po vojni.

Matevž Košir

Moja zgodba

Matevž Košir - pričevanje
Tokrat smo predstavili pričevanje Matevža Koširja rojenega leta 1931 na Dolgih njivah pri Lučinah v občini Gorenja vas. Ob koncu 2. svetovne vojne, leta 1945, so iz hiše njegovega starega ata, kjer je služil kot pastir, od doma odšli trije fantje kot domobranci. Domov se ni vrnil nobeden. V pričevanju ste lahko slišali še njegove spomine na vojaščino in prevzem kmetije po vojni.
VEČ ...|17. 3. 2019
Matevž Košir - pričevanje
Tokrat smo predstavili pričevanje Matevža Koširja rojenega leta 1931 na Dolgih njivah pri Lučinah v občini Gorenja vas. Ob koncu 2. svetovne vojne, leta 1945, so iz hiše njegovega starega ata, kjer je služil kot pastir, od doma odšli trije fantje kot domobranci. Domov se ni vrnil nobeden. V pričevanju ste lahko slišali še njegove spomine na vojaščino in prevzem kmetije po vojni.

Jože Bartolj

Matevž Košir

Kulturni utrinki

VEČ ...|15. 3. 2019
50. Primorska poje - Razstava v Gorenjskem muzeju - Knjižni sejem v Parizu - Ob svetovnem dnevu poezije

Revija pevskih zborov Primorska poje je letos že 50. po vrsti povezala ljubitelje zborovskega petja.Gorenjski muzej v Kranju ponuja na ogled kiparsko prostorsko postavitev Milojke Drobne in projekt Kresničke v rudniku.Javna agencija za knjigo se letos prvič udeležuje mednarodnega knjižnega sejma v Parizu.Na pobudo pesnika Dejana Kobana bo na svetovni dan poezije, 21. marca, v Ljubljani potekalo 24-urno branje poezije.

50. Primorska poje - Razstava v Gorenjskem muzeju - Knjižni sejem v Parizu - Ob svetovnem dnevu poezije

Revija pevskih zborov Primorska poje je letos že 50. po vrsti povezala ljubitelje zborovskega petja.Gorenjski muzej v Kranju ponuja na ogled kiparsko prostorsko postavitev Milojke Drobne in projekt Kresničke v rudniku.Javna agencija za knjigo se letos prvič udeležuje mednarodnega knjižnega sejma v Parizu.Na pobudo pesnika Dejana Kobana bo na svetovni dan poezije, 21. marca, v Ljubljani potekalo 24-urno branje poezije.

primorska pojeDejan Koban

Kulturni utrinki

50. Primorska poje - Razstava v Gorenjskem muzeju - Knjižni sejem v Parizu - Ob svetovnem dnevu poezije
Revija pevskih zborov Primorska poje je letos že 50. po vrsti povezala ljubitelje zborovskega petja.Gorenjski muzej v Kranju ponuja na ogled kiparsko prostorsko postavitev Milojke Drobne in projekt Kresničke v rudniku.Javna agencija za knjigo se letos prvič udeležuje mednarodnega knjižnega sejma v Parizu.Na pobudo pesnika Dejana Kobana bo na svetovni dan poezije, 21. marca, v Ljubljani potekalo 24-urno branje poezije.
VEČ ...|15. 3. 2019
50. Primorska poje - Razstava v Gorenjskem muzeju - Knjižni sejem v Parizu - Ob svetovnem dnevu poezije
Revija pevskih zborov Primorska poje je letos že 50. po vrsti povezala ljubitelje zborovskega petja.Gorenjski muzej v Kranju ponuja na ogled kiparsko prostorsko postavitev Milojke Drobne in projekt Kresničke v rudniku.Javna agencija za knjigo se letos prvič udeležuje mednarodnega knjižnega sejma v Parizu.Na pobudo pesnika Dejana Kobana bo na svetovni dan poezije, 21. marca, v Ljubljani potekalo 24-urno branje poezije.

Jože Bartolj

primorska pojeDejan Koban

Doživetja narave

VEČ ...|15. 3. 2019
O žlahtni zmesi gorništva in smučanja

Niti tradicionalno planinstvo v kopnih razmerah niti smučanje ob žičnicah ne moreta nuditi tistega prvinskega uživanja, ki ga občutimo, ko si v samoti nedotaknjene beline utiramo smučino, je zapisal avtor Velikega turnosmučarskega vodnika Igor Jenčič. Pogovor z njim prinaša vpogled v nastajanje njegove knjige, v strast, ki jo goji že štiri desetletja in osnovne namige, kako se prvič podati v gore na turnih smučeh.

O žlahtni zmesi gorništva in smučanja

Niti tradicionalno planinstvo v kopnih razmerah niti smučanje ob žičnicah ne moreta nuditi tistega prvinskega uživanja, ki ga občutimo, ko si v samoti nedotaknjene beline utiramo smučino, je zapisal avtor Velikega turnosmučarskega vodnika Igor Jenčič. Pogovor z njim prinaša vpogled v nastajanje njegove knjige, v strast, ki jo goji že štiri desetletja in osnovne namige, kako se prvič podati v gore na turnih smučeh.

naravaturno smučanjezimagorništvo

Doživetja narave

O žlahtni zmesi gorništva in smučanja
Niti tradicionalno planinstvo v kopnih razmerah niti smučanje ob žičnicah ne moreta nuditi tistega prvinskega uživanja, ki ga občutimo, ko si v samoti nedotaknjene beline utiramo smučino, je zapisal avtor Velikega turnosmučarskega vodnika Igor Jenčič. Pogovor z njim prinaša vpogled v nastajanje njegove knjige, v strast, ki jo goji že štiri desetletja in osnovne namige, kako se prvič podati v gore na turnih smučeh.
VEČ ...|15. 3. 2019
O žlahtni zmesi gorništva in smučanja
Niti tradicionalno planinstvo v kopnih razmerah niti smučanje ob žičnicah ne moreta nuditi tistega prvinskega uživanja, ki ga občutimo, ko si v samoti nedotaknjene beline utiramo smučino, je zapisal avtor Velikega turnosmučarskega vodnika Igor Jenčič. Pogovor z njim prinaša vpogled v nastajanje njegove knjige, v strast, ki jo goji že štiri desetletja in osnovne namige, kako se prvič podati v gore na turnih smučeh.

Blaž Lesnik

naravaturno smučanjezimagorništvo

Kulturni utrinki

VEČ ...|5. 3. 2019
Nagrada Nika Kureta Nadji Valentinčič Furlan - Poteka tekmovanje TEMSIG - Razstava 100 let Petra Florjančiča

Dan pred začetkom festivala Dnevi etnografskega filma bodo podelili plaketo Nika Kureta. Prejela jo bo Nadja Valentinčič Furlan.Na glasbenih šolah gorenjske regije od včeraj poteka 48. državno tekmovanje mladih glasbenikov Slovenije Temsig.Danes ob 18. uri bodo v Festivalni dvorani na Bledu odprli razstavo o izumitelju Petru Florjančiču ob njegovi 100 letnici.

Nagrada Nika Kureta Nadji Valentinčič Furlan - Poteka tekmovanje TEMSIG - Razstava 100 let Petra Florjančiča

Dan pred začetkom festivala Dnevi etnografskega filma bodo podelili plaketo Nika Kureta. Prejela jo bo Nadja Valentinčič Furlan.Na glasbenih šolah gorenjske regije od včeraj poteka 48. državno tekmovanje mladih glasbenikov Slovenije Temsig.Danes ob 18. uri bodo v Festivalni dvorani na Bledu odprli razstavo o izumitelju Petru Florjančiču ob njegovi 100 letnici.

Nadja Valentinčič FurlanPeter Florjančičtemsig

Kulturni utrinki

Nagrada Nika Kureta Nadji Valentinčič Furlan - Poteka tekmovanje TEMSIG - Razstava 100 let Petra Florjančiča
Dan pred začetkom festivala Dnevi etnografskega filma bodo podelili plaketo Nika Kureta. Prejela jo bo Nadja Valentinčič Furlan.Na glasbenih šolah gorenjske regije od včeraj poteka 48. državno tekmovanje mladih glasbenikov Slovenije Temsig.Danes ob 18. uri bodo v Festivalni dvorani na Bledu odprli razstavo o izumitelju Petru Florjančiču ob njegovi 100 letnici.
VEČ ...|5. 3. 2019
Nagrada Nika Kureta Nadji Valentinčič Furlan - Poteka tekmovanje TEMSIG - Razstava 100 let Petra Florjančiča
Dan pred začetkom festivala Dnevi etnografskega filma bodo podelili plaketo Nika Kureta. Prejela jo bo Nadja Valentinčič Furlan.Na glasbenih šolah gorenjske regije od včeraj poteka 48. državno tekmovanje mladih glasbenikov Slovenije Temsig.Danes ob 18. uri bodo v Festivalni dvorani na Bledu odprli razstavo o izumitelju Petru Florjančiču ob njegovi 100 letnici.

Jože Bartolj

Nadja Valentinčič FurlanPeter Florjančičtemsig

Informativni prispevki

VEČ ...|5. 3. 2019
Jonathan Gregorič je mladi harmonikar iz Kanade

V Begunjah na Gorenjskem so se 9. in 10. februarja 2019 zbrali mladi glasbeniki iz Slovenije in tujine. V diatonični in klavirski harmoniki so se pomerili za nagrado Avsenik 2019. Med 110-imi udeleženci je bil tudi 16-letni Jonathan Gregorič iz okolice Toronta v Kanadi. Dosegel je zlato priznanje. Z očetom Michaelom in 17-letnim bratom Nicolasom so se oglasili v našem studiu. Oče je dejal, da je z rezultatom 97,57 zelo zadovoljen, sploh zato, ker nima fizičnega mentorja, ampak vso pomoč pri učenju dobi preko interneta. Sodeluje s Klemenom Rošarjem, prej pa z Mihom Debevcem. Michael Gregorič je bil član zasedbe Planinski kvintet, vsi štirje otroci so poslušali njega in ženo, ki tudi igra pri enem od narodnozabavnih ansamblov.

Jonathan Gregorič je mladi harmonikar iz Kanade

V Begunjah na Gorenjskem so se 9. in 10. februarja 2019 zbrali mladi glasbeniki iz Slovenije in tujine. V diatonični in klavirski harmoniki so se pomerili za nagrado Avsenik 2019. Med 110-imi udeleženci je bil tudi 16-letni Jonathan Gregorič iz okolice Toronta v Kanadi. Dosegel je zlato priznanje. Z očetom Michaelom in 17-letnim bratom Nicolasom so se oglasili v našem studiu. Oče je dejal, da je z rezultatom 97,57 zelo zadovoljen, sploh zato, ker nima fizičnega mentorja, ampak vso pomoč pri učenju dobi preko interneta. Sodeluje s Klemenom Rošarjem, prej pa z Mihom Debevcem. Michael Gregorič je bil član zasedbe Planinski kvintet, vsi štirje otroci so poslušali njega in ženo, ki tudi igra pri enem od narodnozabavnih ansamblov.

info

Informativni prispevki

Jonathan Gregorič je mladi harmonikar iz Kanade
V Begunjah na Gorenjskem so se 9. in 10. februarja 2019 zbrali mladi glasbeniki iz Slovenije in tujine. V diatonični in klavirski harmoniki so se pomerili za nagrado Avsenik 2019. Med 110-imi udeleženci je bil tudi 16-letni Jonathan Gregorič iz okolice Toronta v Kanadi. Dosegel je zlato priznanje. Z očetom Michaelom in 17-letnim bratom Nicolasom so se oglasili v našem studiu. Oče je dejal, da je z rezultatom 97,57 zelo zadovoljen, sploh zato, ker nima fizičnega mentorja, ampak vso pomoč pri učenju dobi preko interneta. Sodeluje s Klemenom Rošarjem, prej pa z Mihom Debevcem. Michael Gregorič je bil član zasedbe Planinski kvintet, vsi štirje otroci so poslušali njega in ženo, ki tudi igra pri enem od narodnozabavnih ansamblov.
VEČ ...|5. 3. 2019
Jonathan Gregorič je mladi harmonikar iz Kanade
V Begunjah na Gorenjskem so se 9. in 10. februarja 2019 zbrali mladi glasbeniki iz Slovenije in tujine. V diatonični in klavirski harmoniki so se pomerili za nagrado Avsenik 2019. Med 110-imi udeleženci je bil tudi 16-letni Jonathan Gregorič iz okolice Toronta v Kanadi. Dosegel je zlato priznanje. Z očetom Michaelom in 17-letnim bratom Nicolasom so se oglasili v našem studiu. Oče je dejal, da je z rezultatom 97,57 zelo zadovoljen, sploh zato, ker nima fizičnega mentorja, ampak vso pomoč pri učenju dobi preko interneta. Sodeluje s Klemenom Rošarjem, prej pa z Mihom Debevcem. Michael Gregorič je bil član zasedbe Planinski kvintet, vsi štirje otroci so poslušali njega in ženo, ki tudi igra pri enem od narodnozabavnih ansamblov.

Matjaž Merljak

info

Via positiva

VEČ ...|28. 2. 2019
Kako živeti uspeh in pri tem ne izgubiti sebe

Mag. Maja Golob, marketinška strokovnjakinja, avtorica uspešne knjige Ne čakaj na vikend, je odkrito spregovorila o izgorelosti ter vnovičnem iskanju ravnovesja. Kako določiti prioritete v življenju, kako usklajevati delo, družino in čas zase, kako prepoznati, kdaj in kje smo šli v rdeče? Spodbudne misli, ki jih lahko iskreno deli le tisti, ki to zgodbo in njene nauke dobro pozna, ker jih je izkusil na lastni koži. Podobna je Majina zgodba, skozi svoja spoznanja lahko zdaj pomaga in svetuje mnogim.

Kako živeti uspeh in pri tem ne izgubiti sebe

Mag. Maja Golob, marketinška strokovnjakinja, avtorica uspešne knjige Ne čakaj na vikend, je odkrito spregovorila o izgorelosti ter vnovičnem iskanju ravnovesja. Kako določiti prioritete v življenju, kako usklajevati delo, družino in čas zase, kako prepoznati, kdaj in kje smo šli v rdeče? Spodbudne misli, ki jih lahko iskreno deli le tisti, ki to zgodbo in njene nauke dobro pozna, ker jih je izkusil na lastni koži. Podobna je Majina zgodba, skozi svoja spoznanja lahko zdaj pomaga in svetuje mnogim.

izobraževanjepogovorodnosiinovativnostpodjetništvokulturavzgoja

Via positiva

Kako živeti uspeh in pri tem ne izgubiti sebe
Mag. Maja Golob, marketinška strokovnjakinja, avtorica uspešne knjige Ne čakaj na vikend, je odkrito spregovorila o izgorelosti ter vnovičnem iskanju ravnovesja. Kako določiti prioritete v življenju, kako usklajevati delo, družino in čas zase, kako prepoznati, kdaj in kje smo šli v rdeče? Spodbudne misli, ki jih lahko iskreno deli le tisti, ki to zgodbo in njene nauke dobro pozna, ker jih je izkusil na lastni koži. Podobna je Majina zgodba, skozi svoja spoznanja lahko zdaj pomaga in svetuje mnogim.
VEČ ...|28. 2. 2019
Kako živeti uspeh in pri tem ne izgubiti sebe
Mag. Maja Golob, marketinška strokovnjakinja, avtorica uspešne knjige Ne čakaj na vikend, je odkrito spregovorila o izgorelosti ter vnovičnem iskanju ravnovesja. Kako določiti prioritete v življenju, kako usklajevati delo, družino in čas zase, kako prepoznati, kdaj in kje smo šli v rdeče? Spodbudne misli, ki jih lahko iskreno deli le tisti, ki to zgodbo in njene nauke dobro pozna, ker jih je izkusil na lastni koži. Podobna je Majina zgodba, skozi svoja spoznanja lahko zdaj pomaga in svetuje mnogim.

Nataša Ličen

izobraževanjepogovorodnosiinovativnostpodjetništvokulturavzgoja

Iz Betanije

VEČ ...|27. 2. 2019
Bigoreksija, ortoreksija

Iz Betanije

Bigoreksija, ortoreksija
VEČ ...|27. 2. 2019

Doživetja narave

VEČ ...|22. 2. 2019
Predstavitev vodnika V zasnežene gore, gost Gorazd Gorišek

Zimske gore so lepe in mogočne, a tudi nevarne. Ob primerni opremi, znanju in izkušnjah pride prav tudi verodostojna informacija ali vsaj namig, kam se odpraviti. Avtor čisto svežega vodnika V zasnežene gore Gorazd Gorišek je bil popoldanski gost in povedal je tudi, kam z otroki med zimskimi počitnicami.

Predstavitev vodnika V zasnežene gore, gost Gorazd Gorišek

Zimske gore so lepe in mogočne, a tudi nevarne. Ob primerni opremi, znanju in izkušnjah pride prav tudi verodostojna informacija ali vsaj namig, kam se odpraviti. Avtor čisto svežega vodnika V zasnežene gore Gorazd Gorišek je bil popoldanski gost in povedal je tudi, kam z otroki med zimskimi počitnicami.

naravašportizobraževanjeinfo

Doživetja narave

Predstavitev vodnika V zasnežene gore, gost Gorazd Gorišek
Zimske gore so lepe in mogočne, a tudi nevarne. Ob primerni opremi, znanju in izkušnjah pride prav tudi verodostojna informacija ali vsaj namig, kam se odpraviti. Avtor čisto svežega vodnika V zasnežene gore Gorazd Gorišek je bil popoldanski gost in povedal je tudi, kam z otroki med zimskimi počitnicami.
VEČ ...|22. 2. 2019
Predstavitev vodnika V zasnežene gore, gost Gorazd Gorišek
Zimske gore so lepe in mogočne, a tudi nevarne. Ob primerni opremi, znanju in izkušnjah pride prav tudi verodostojna informacija ali vsaj namig, kam se odpraviti. Avtor čisto svežega vodnika V zasnežene gore Gorazd Gorišek je bil popoldanski gost in povedal je tudi, kam z otroki med zimskimi počitnicami.

Blaž Lesnik

naravašportizobraževanjeinfo

Doživetja narave

VEČ ...|15. 2. 2019
32 svežih filmov za ljubitelje gora in alpinizma

Mednarodni festival gorniškega filma trinajstič odpira zastor in v Ljubljani, Celju, Radovljici ter Domžalah vabi pred platna. Prvič v zgodovini Festivala gorniškega filma bo slovenske gledalce razveselil film, nominiran za oskarja in prejemnik filmske nagrade bafta – Free Solo, ter vrsta najnovejših gorniških filmov. Tudi slovenskih, letos jih bo kar 5. Z Manco Čujež sva poklepetala o filmih in programu festivala.

32 svežih filmov za ljubitelje gora in alpinizma

Mednarodni festival gorniškega filma trinajstič odpira zastor in v Ljubljani, Celju, Radovljici ter Domžalah vabi pred platna. Prvič v zgodovini Festivala gorniškega filma bo slovenske gledalce razveselil film, nominiran za oskarja in prejemnik filmske nagrade bafta – Free Solo, ter vrsta najnovejših gorniških filmov. Tudi slovenskih, letos jih bo kar 5. Z Manco Čujež sva poklepetala o filmih in programu festivala.

gorefilmalpinizemplezanjefestival

Doživetja narave

32 svežih filmov za ljubitelje gora in alpinizma
Mednarodni festival gorniškega filma trinajstič odpira zastor in v Ljubljani, Celju, Radovljici ter Domžalah vabi pred platna. Prvič v zgodovini Festivala gorniškega filma bo slovenske gledalce razveselil film, nominiran za oskarja in prejemnik filmske nagrade bafta – Free Solo, ter vrsta najnovejših gorniških filmov. Tudi slovenskih, letos jih bo kar 5. Z Manco Čujež sva poklepetala o filmih in programu festivala.
VEČ ...|15. 2. 2019
32 svežih filmov za ljubitelje gora in alpinizma
Mednarodni festival gorniškega filma trinajstič odpira zastor in v Ljubljani, Celju, Radovljici ter Domžalah vabi pred platna. Prvič v zgodovini Festivala gorniškega filma bo slovenske gledalce razveselil film, nominiran za oskarja in prejemnik filmske nagrade bafta – Free Solo, ter vrsta najnovejših gorniških filmov. Tudi slovenskih, letos jih bo kar 5. Z Manco Čujež sva poklepetala o filmih in programu festivala.

Blaž Lesnik

gorefilmalpinizemplezanjefestival

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|14. 2. 2019
Domače znanje v razvoju kmetijske mehanizacije

Igor Stare iz podjetja Gorenc je opisal domači razvoj in znanje pri izdelovanju kakovostnih kmetijskih strojev in mehanizacije. Ni lahko biti konkurenčen na velikem trgu, toda vztrajnost in nenehno iskanje izboljšav jim omogoča obstoj.

Domače znanje v razvoju kmetijske mehanizacije

Igor Stare iz podjetja Gorenc je opisal domači razvoj in znanje pri izdelovanju kakovostnih kmetijskih strojev in mehanizacije. Ni lahko biti konkurenčen na velikem trgu, toda vztrajnost in nenehno iskanje izboljšav jim omogoča obstoj.

inovativnostrazvoj

Ni meje za dobre ideje

Domače znanje v razvoju kmetijske mehanizacije
Igor Stare iz podjetja Gorenc je opisal domači razvoj in znanje pri izdelovanju kakovostnih kmetijskih strojev in mehanizacije. Ni lahko biti konkurenčen na velikem trgu, toda vztrajnost in nenehno iskanje izboljšav jim omogoča obstoj.
VEČ ...|14. 2. 2019
Domače znanje v razvoju kmetijske mehanizacije
Igor Stare iz podjetja Gorenc je opisal domači razvoj in znanje pri izdelovanju kakovostnih kmetijskih strojev in mehanizacije. Ni lahko biti konkurenčen na velikem trgu, toda vztrajnost in nenehno iskanje izboljšav jim omogoča obstoj.

Nataša Ličen

inovativnostrazvoj

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|12. 2. 2019
Dediščina povezuje

Nataša Gorenc, koordinatorica Dnevov evropske kulturne dediščine pri na,s je povabila k razvijanju lokalnih dogodkov na temo izročila in obenem pohvalila množico že obstoječih izvirnih idej posameznikov, organizacij in društev lokalnih območij, pri vključevanju dediščine v ožje okolje.

Dediščina povezuje

Nataša Gorenc, koordinatorica Dnevov evropske kulturne dediščine pri na,s je povabila k razvijanju lokalnih dogodkov na temo izročila in obenem pohvalila množico že obstoječih izvirnih idej posameznikov, organizacij in društev lokalnih območij, pri vključevanju dediščine v ožje okolje.

dediščinaizročilokulturadružba

Zakladi naše dediščine

Dediščina povezuje
Nataša Gorenc, koordinatorica Dnevov evropske kulturne dediščine pri na,s je povabila k razvijanju lokalnih dogodkov na temo izročila in obenem pohvalila množico že obstoječih izvirnih idej posameznikov, organizacij in društev lokalnih območij, pri vključevanju dediščine v ožje okolje.
VEČ ...|12. 2. 2019
Dediščina povezuje
Nataša Gorenc, koordinatorica Dnevov evropske kulturne dediščine pri na,s je povabila k razvijanju lokalnih dogodkov na temo izročila in obenem pohvalila množico že obstoječih izvirnih idej posameznikov, organizacij in društev lokalnih območij, pri vključevanju dediščine v ožje okolje.

Nataša Ličen

dediščinaizročilokulturadružba

Iz naših krajev

VEČ ...|9. 2. 2019
Kranj, Jesenice, Prevalje, Nova Gorica, Škocjan

V oddaji smo poročali o ambicioznih načrtih na področju zdravstva na Gorenjskem, kopičenju odpadkov na deponiji Mala Mežakla, gradnji čistilne naprave v občini Prevalje, delovanju zavetišča za brezdomce v Novi Gorici in najnovejših odkritjih v Škocjanskih jamah.

Kranj, Jesenice, Prevalje, Nova Gorica, Škocjan

V oddaji smo poročali o ambicioznih načrtih na področju zdravstva na Gorenjskem, kopičenju odpadkov na deponiji Mala Mežakla, gradnji čistilne naprave v občini Prevalje, delovanju zavetišča za brezdomce v Novi Gorici in najnovejših odkritjih v Škocjanskih jamah.

infodružba

Iz naših krajev

Kranj, Jesenice, Prevalje, Nova Gorica, Škocjan
V oddaji smo poročali o ambicioznih načrtih na področju zdravstva na Gorenjskem, kopičenju odpadkov na deponiji Mala Mežakla, gradnji čistilne naprave v občini Prevalje, delovanju zavetišča za brezdomce v Novi Gorici in najnovejših odkritjih v Škocjanskih jamah.
VEČ ...|9. 2. 2019
Kranj, Jesenice, Prevalje, Nova Gorica, Škocjan
V oddaji smo poročali o ambicioznih načrtih na področju zdravstva na Gorenjskem, kopičenju odpadkov na deponiji Mala Mežakla, gradnji čistilne naprave v občini Prevalje, delovanju zavetišča za brezdomce v Novi Gorici in najnovejših odkritjih v Škocjanskih jamah.

Andrej Šinko

infodružba

Doživetja narave

VEČ ...|8. 2. 2019
Najalpinist leta Luka Stražar in reportaža s tekmovanja mladih planincev

Tokrat smo gostili polovico slovenske naveze, ki je bila za svoj lanski uspeh v pakistanskem visokogorju imenovana za naj alpinista 2018. Luka Stražar nam je s časovne razdalje pol leta opisal vzpon na Latok 1, slišali pa ste tudi nekaj utrinkov iz jubilenjega tekmovanja Mladina in gore v Podnanosu, kjer so prva mesta zasedli idrijski planinci.

Najalpinist leta Luka Stražar in reportaža s tekmovanja mladih planincev

Tokrat smo gostili polovico slovenske naveze, ki je bila za svoj lanski uspeh v pakistanskem visokogorju imenovana za naj alpinista 2018. Luka Stražar nam je s časovne razdalje pol leta opisal vzpon na Latok 1, slišali pa ste tudi nekaj utrinkov iz jubilenjega tekmovanja Mladina in gore v Podnanosu, kjer so prva mesta zasedli idrijski planinci.

alpinizemLatokmladina in gorePodnanosmladi

Doživetja narave

Najalpinist leta Luka Stražar in reportaža s tekmovanja mladih planincev
Tokrat smo gostili polovico slovenske naveze, ki je bila za svoj lanski uspeh v pakistanskem visokogorju imenovana za naj alpinista 2018. Luka Stražar nam je s časovne razdalje pol leta opisal vzpon na Latok 1, slišali pa ste tudi nekaj utrinkov iz jubilenjega tekmovanja Mladina in gore v Podnanosu, kjer so prva mesta zasedli idrijski planinci.
VEČ ...|8. 2. 2019
Najalpinist leta Luka Stražar in reportaža s tekmovanja mladih planincev
Tokrat smo gostili polovico slovenske naveze, ki je bila za svoj lanski uspeh v pakistanskem visokogorju imenovana za naj alpinista 2018. Luka Stražar nam je s časovne razdalje pol leta opisal vzpon na Latok 1, slišali pa ste tudi nekaj utrinkov iz jubilenjega tekmovanja Mladina in gore v Podnanosu, kjer so prva mesta zasedli idrijski planinci.

Blaž Lesnik

alpinizemLatokmladina in gorePodnanosmladi

Informativni prispevki

VEČ ...|1. 2. 2019
Značaj držav Evropske unije in njihovih prebivalcev skozi njihove pravljice

Ljudske pravljice so ogledalo naroda, iz njih vejeta značaj države in mišljenje njenih prebivalcev. Ljudske pravljice bodo v knjižnicah v Poljanah nad Škofjo Loko in v Železnikih ta mesec otroke vabile na poseben potep. Dogodek v obeh krajih pripravljata Informacijska točka Europe Direct Gorenjska, ki deluje znotraj Razvojne agencije Sora, in Knjižnica Ivana Tavčarja Škofja Loka. Starši se bodo tam lahko seznanili s kampanjo Evropskega parlamenta Tokrat grem volit. O tem je spregovorila Jerneja Klemenčič Lotrič iz Razvojne agencije Sora.

Značaj držav Evropske unije in njihovih prebivalcev skozi njihove pravljice

Ljudske pravljice so ogledalo naroda, iz njih vejeta značaj države in mišljenje njenih prebivalcev. Ljudske pravljice bodo v knjižnicah v Poljanah nad Škofjo Loko in v Železnikih ta mesec otroke vabile na poseben potep. Dogodek v obeh krajih pripravljata Informacijska točka Europe Direct Gorenjska, ki deluje znotraj Razvojne agencije Sora, in Knjižnica Ivana Tavčarja Škofja Loka. Starši se bodo tam lahko seznanili s kampanjo Evropskega parlamenta Tokrat grem volit. O tem je spregovorila Jerneja Klemenčič Lotrič iz Razvojne agencije Sora.

infopogovor

Informativni prispevki

Značaj držav Evropske unije in njihovih prebivalcev skozi njihove pravljice
Ljudske pravljice so ogledalo naroda, iz njih vejeta značaj države in mišljenje njenih prebivalcev. Ljudske pravljice bodo v knjižnicah v Poljanah nad Škofjo Loko in v Železnikih ta mesec otroke vabile na poseben potep. Dogodek v obeh krajih pripravljata Informacijska točka Europe Direct Gorenjska, ki deluje znotraj Razvojne agencije Sora, in Knjižnica Ivana Tavčarja Škofja Loka. Starši se bodo tam lahko seznanili s kampanjo Evropskega parlamenta Tokrat grem volit. O tem je spregovorila Jerneja Klemenčič Lotrič iz Razvojne agencije Sora.
VEČ ...|1. 2. 2019
Značaj držav Evropske unije in njihovih prebivalcev skozi njihove pravljice
Ljudske pravljice so ogledalo naroda, iz njih vejeta značaj države in mišljenje njenih prebivalcev. Ljudske pravljice bodo v knjižnicah v Poljanah nad Škofjo Loko in v Železnikih ta mesec otroke vabile na poseben potep. Dogodek v obeh krajih pripravljata Informacijska točka Europe Direct Gorenjska, ki deluje znotraj Razvojne agencije Sora, in Knjižnica Ivana Tavčarja Škofja Loka. Starši se bodo tam lahko seznanili s kampanjo Evropskega parlamenta Tokrat grem volit. O tem je spregovorila Jerneja Klemenčič Lotrič iz Razvojne agencije Sora.

Helena Škrlec

infopogovor

Moja zgodba

VEČ ...|13. 1. 2019
Brata Jakob (1926) in Franc (1922) Pazlar pišeta iz Vzhodne fronte

V oddaji Moja zgodba smo spoznali usodo bratov Pazlar iz Poljšice pri Gorjah na Gorenjskem. Franc Pazlar rojen leta 1922 in njegov brat Jakob, letnik 1926, sta bila vpoklicana v nemško vojsko. Domov se nista nikoli vrnila, ohranilo pa se je več kot 200 pisem in dopisnic, ki sta jih poslala svoji družini. V izboru pisem lahko sledimo usodi bratov do njune smrti leta 1944, daleč od domovine.

Brata Jakob (1926) in Franc (1922) Pazlar pišeta iz Vzhodne fronte

V oddaji Moja zgodba smo spoznali usodo bratov Pazlar iz Poljšice pri Gorjah na Gorenjskem. Franc Pazlar rojen leta 1922 in njegov brat Jakob, letnik 1926, sta bila vpoklicana v nemško vojsko. Domov se nista nikoli vrnila, ohranilo pa se je več kot 200 pisem in dopisnic, ki sta jih poslala svoji družini. V izboru pisem lahko sledimo usodi bratov do njune smrti leta 1944, daleč od domovine.

jakob pazlar (1926)franc pazlar (1922)

Moja zgodba

Brata Jakob (1926) in Franc (1922) Pazlar pišeta iz Vzhodne fronte
V oddaji Moja zgodba smo spoznali usodo bratov Pazlar iz Poljšice pri Gorjah na Gorenjskem. Franc Pazlar rojen leta 1922 in njegov brat Jakob, letnik 1926, sta bila vpoklicana v nemško vojsko. Domov se nista nikoli vrnila, ohranilo pa se je več kot 200 pisem in dopisnic, ki sta jih poslala svoji družini. V izboru pisem lahko sledimo usodi bratov do njune smrti leta 1944, daleč od domovine.
VEČ ...|13. 1. 2019
Brata Jakob (1926) in Franc (1922) Pazlar pišeta iz Vzhodne fronte
V oddaji Moja zgodba smo spoznali usodo bratov Pazlar iz Poljšice pri Gorjah na Gorenjskem. Franc Pazlar rojen leta 1922 in njegov brat Jakob, letnik 1926, sta bila vpoklicana v nemško vojsko. Domov se nista nikoli vrnila, ohranilo pa se je več kot 200 pisem in dopisnic, ki sta jih poslala svoji družini. V izboru pisem lahko sledimo usodi bratov do njune smrti leta 1944, daleč od domovine.

Jože Bartolj

jakob pazlar (1926)franc pazlar (1922)

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|11. 1. 2019
Rastlinjak pripomore k zgodnje spomladanski pridelavi zelenjave

Zgodnje pridelave zelenjave brez rastlinjaka ni, pravi Ana Ogorelec, svetovalka specialistka s KGZ Ljubljana.

Rastlinjak pripomore k zgodnje spomladanski pridelavi zelenjave

Zgodnje pridelave zelenjave brez rastlinjaka ni, pravi Ana Ogorelec, svetovalka specialistka s KGZ Ljubljana.

kmetijstvoizobraževanje

Minute za kmetijstvo in podeželje

Rastlinjak pripomore k zgodnje spomladanski pridelavi zelenjave
Zgodnje pridelave zelenjave brez rastlinjaka ni, pravi Ana Ogorelec, svetovalka specialistka s KGZ Ljubljana.
VEČ ...|11. 1. 2019
Rastlinjak pripomore k zgodnje spomladanski pridelavi zelenjave
Zgodnje pridelave zelenjave brez rastlinjaka ni, pravi Ana Ogorelec, svetovalka specialistka s KGZ Ljubljana.

Robert Božič

kmetijstvoizobraževanje

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|10. 1. 2019
Uporabnost rastlinjaka v zimskem času

Ana Ogorelec, svetovalka specialistka s KGZ Ljubljana je spregovorila o uporabnosti rastlinjaka v zimskem času.

Uporabnost rastlinjaka v zimskem času

Ana Ogorelec, svetovalka specialistka s KGZ Ljubljana je spregovorila o uporabnosti rastlinjaka v zimskem času.

kmetijstvosvetovanje

Minute za kmetijstvo in podeželje

Uporabnost rastlinjaka v zimskem času
Ana Ogorelec, svetovalka specialistka s KGZ Ljubljana je spregovorila o uporabnosti rastlinjaka v zimskem času.
VEČ ...|10. 1. 2019
Uporabnost rastlinjaka v zimskem času
Ana Ogorelec, svetovalka specialistka s KGZ Ljubljana je spregovorila o uporabnosti rastlinjaka v zimskem času.

Robert Božič

kmetijstvosvetovanje

Informativni prispevki

VEČ ...|9. 1. 2019
Božični prazniki v Lemontu

O praznovanju božičnih praznikov med rojaki, ki se združujejo v t.i. Ameriških Brezjah, v Lemontu pri Chicagu, smo se pogovarjali s tamkajšnjim slovenskim župnikom, frančiškanom p. Metodom Ogorevcem.

Božični prazniki v Lemontu

O praznovanju božičnih praznikov med rojaki, ki se združujejo v t.i. Ameriških Brezjah, v Lemontu pri Chicagu, smo se pogovarjali s tamkajšnjim slovenskim župnikom, frančiškanom p. Metodom Ogorevcem.

rojakibožičinfo

Informativni prispevki

Božični prazniki v Lemontu
O praznovanju božičnih praznikov med rojaki, ki se združujejo v t.i. Ameriških Brezjah, v Lemontu pri Chicagu, smo se pogovarjali s tamkajšnjim slovenskim župnikom, frančiškanom p. Metodom Ogorevcem.
VEČ ...|9. 1. 2019
Božični prazniki v Lemontu
O praznovanju božičnih praznikov med rojaki, ki se združujejo v t.i. Ameriških Brezjah, v Lemontu pri Chicagu, smo se pogovarjali s tamkajšnjim slovenskim župnikom, frančiškanom p. Metodom Ogorevcem.

Matjaž Merljak

rojakibožičinfo

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|6. 1. 2019
Božič v Lemontu, Buenos Airesu in vzhodni Franciji

Na tretji božični praznik smo se povezali z rojaki v Buenos Airesu, Lemontu pri Chicagu in vzhodno Francijo. Maja Podržaj, p. Metod Ogorevc in Jože Kamin so nam več povedali o pripravah na božič, praznovanju, novem letu in svetih treh krajih. V oddaji tudi o dveh nagrajenih zamejskih novinarjih.

Božič v Lemontu, Buenos Airesu in vzhodni Franciji

Na tretji božični praznik smo se povezali z rojaki v Buenos Airesu, Lemontu pri Chicagu in vzhodno Francijo. Maja Podržaj, p. Metod Ogorevc in Jože Kamin so nam več povedali o pripravah na božič, praznovanju, novem letu in svetih treh krajih. V oddaji tudi o dveh nagrajenih zamejskih novinarjih.

rojakibožičinfo

Slovencem po svetu in domovini

Božič v Lemontu, Buenos Airesu in vzhodni Franciji
Na tretji božični praznik smo se povezali z rojaki v Buenos Airesu, Lemontu pri Chicagu in vzhodno Francijo. Maja Podržaj, p. Metod Ogorevc in Jože Kamin so nam več povedali o pripravah na božič, praznovanju, novem letu in svetih treh krajih. V oddaji tudi o dveh nagrajenih zamejskih novinarjih.
VEČ ...|6. 1. 2019
Božič v Lemontu, Buenos Airesu in vzhodni Franciji
Na tretji božični praznik smo se povezali z rojaki v Buenos Airesu, Lemontu pri Chicagu in vzhodno Francijo. Maja Podržaj, p. Metod Ogorevc in Jože Kamin so nam več povedali o pripravah na božič, praznovanju, novem letu in svetih treh krajih. V oddaji tudi o dveh nagrajenih zamejskih novinarjih.

Matjaž Merljak

rojakibožičinfo

Petkov večer

VEČ ...|28. 12. 2018
Prazniki in domače viže

Zadnji petkov večer v tem letu je bil namenjen oddaji S harmoniko po domače. Če naštejemo le nekaj naslovov viž, ki smo jih izbrali za ta večer, boste gotovo vedeli o čem bomo peli in govorili. Poskusimo: Zvezde na nebu gore, Božična noč, Polnočni zvon, Silvestrski večer ... Prazniki, kajne? Prav imate. Prazniki in domače viže.

Prazniki in domače viže

Zadnji petkov večer v tem letu je bil namenjen oddaji S harmoniko po domače. Če naštejemo le nekaj naslovov viž, ki smo jih izbrali za ta večer, boste gotovo vedeli o čem bomo peli in govorili. Poskusimo: Zvezde na nebu gore, Božična noč, Polnočni zvon, Silvestrski večer ... Prazniki, kajne? Prav imate. Prazniki in domače viže.

glasbabožič

Petkov večer

Prazniki in domače viže
Zadnji petkov večer v tem letu je bil namenjen oddaji S harmoniko po domače. Če naštejemo le nekaj naslovov viž, ki smo jih izbrali za ta večer, boste gotovo vedeli o čem bomo peli in govorili. Poskusimo: Zvezde na nebu gore, Božična noč, Polnočni zvon, Silvestrski večer ... Prazniki, kajne? Prav imate. Prazniki in domače viže.
VEČ ...|28. 12. 2018
Prazniki in domače viže
Zadnji petkov večer v tem letu je bil namenjen oddaji S harmoniko po domače. Če naštejemo le nekaj naslovov viž, ki smo jih izbrali za ta večer, boste gotovo vedeli o čem bomo peli in govorili. Poskusimo: Zvezde na nebu gore, Božična noč, Polnočni zvon, Silvestrski večer ... Prazniki, kajne? Prav imate. Prazniki in domače viže.

Jure Sešek

glasbabožič

Doživetja narave

VEČ ...|28. 12. 2018
Kolaž najbolj odmevnih oddaj v letu 2018

Povzeli smo nekaj tem, ki so zaznamovale letošnje leto in so bile seveda tudi del naših oddaj. Spomnili smo se prenove Aljaževega stolpa na Triglavu pa obiska astrofizičarke dr. Marije Strojnik ter javnega opazovanja nočnega neba, ki je doživelo lep sprejem širše javnosti. Za konec pa smo, kot vedno prelistali tudi Planinski vestnik.

Kolaž najbolj odmevnih oddaj v letu 2018

Povzeli smo nekaj tem, ki so zaznamovale letošnje leto in so bile seveda tudi del naših oddaj. Spomnili smo se prenove Aljaževega stolpa na Triglavu pa obiska astrofizičarke dr. Marije Strojnik ter javnega opazovanja nočnega neba, ki je doživelo lep sprejem širše javnosti. Za konec pa smo, kot vedno prelistali tudi Planinski vestnik.

naravagoreastrofizikaspomin

Doživetja narave

Kolaž najbolj odmevnih oddaj v letu 2018
Povzeli smo nekaj tem, ki so zaznamovale letošnje leto in so bile seveda tudi del naših oddaj. Spomnili smo se prenove Aljaževega stolpa na Triglavu pa obiska astrofizičarke dr. Marije Strojnik ter javnega opazovanja nočnega neba, ki je doživelo lep sprejem širše javnosti. Za konec pa smo, kot vedno prelistali tudi Planinski vestnik.
VEČ ...|28. 12. 2018
Kolaž najbolj odmevnih oddaj v letu 2018
Povzeli smo nekaj tem, ki so zaznamovale letošnje leto in so bile seveda tudi del naših oddaj. Spomnili smo se prenove Aljaževega stolpa na Triglavu pa obiska astrofizičarke dr. Marije Strojnik ter javnega opazovanja nočnega neba, ki je doživelo lep sprejem širše javnosti. Za konec pa smo, kot vedno prelistali tudi Planinski vestnik.

Blaž Lesnik

naravagoreastrofizikaspomin

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|19. 12. 2018
Prašni delci kot posledica gorenja

V rubriki smo se ustavili ob dejstvu, da prašni delci nastajajo tudi ob gorenju in torej tudi ob ogrevanju na lesna goriva ter povedali, kako zmanjšati njihove izpuste iz kurišč.

Prašni delci kot posledica gorenja

V rubriki smo se ustavili ob dejstvu, da prašni delci nastajajo tudi ob gorenju in torej tudi ob ogrevanju na lesna goriva ter povedali, kako zmanjšati njihove izpuste iz kurišč.

izobraževanjekmetijstvosvetovanje

Minute za kmetijstvo in podeželje

Prašni delci kot posledica gorenja
V rubriki smo se ustavili ob dejstvu, da prašni delci nastajajo tudi ob gorenju in torej tudi ob ogrevanju na lesna goriva ter povedali, kako zmanjšati njihove izpuste iz kurišč.
VEČ ...|19. 12. 2018
Prašni delci kot posledica gorenja
V rubriki smo se ustavili ob dejstvu, da prašni delci nastajajo tudi ob gorenju in torej tudi ob ogrevanju na lesna goriva ter povedali, kako zmanjšati njihove izpuste iz kurišč.

Robert Božič

izobraževanjekmetijstvosvetovanje

Kulturni utrinki

VEČ ...|18. 12. 2018
Maruš Štibelj nagrajena v Louvru - razstava Žiga Okorn - 180 let prešernoslovca Toma Zupana - Knjižni sejem Nova Gorica

Na slovitem pariškem Salonu lepih umetnosti v muzeju Louvre je mlada slovenska umetnica Maruša Štibelj prejela nagrado žirije v kategoriji slikarstva. Po lanskih nagrajencih Marjanu Mirtu in Branimirju Ritonji ter predlanski nagrajenki Evi Petrič je to četrta nagrada za slovensko umetnost na tem salonu z več kot 150-letno tradicijo. Na salonu podeljujejo še nagrade za kiparstvo, grafiko, ilustracijo, fotografijo in zadnja leta še za instalacijo. Predstavitev slovenske umetnosti na salonu, na katerem se je predstavilo več kot 600 umetnikov, je vodil Igor Orešič iz Maribora. Povabil je umetnike iz štajersko-prekmurskega ter ljubljansko-gorenjskega konca.Danes ob 20.h bodo v galeriji Srečišče v hostlu Celica odprli razstavo akademskega slikarja Žige Okorna z naslovom vest:Žiga Okorn, slikar, konceptualni umetnik in oblikovalec je pričevalec, ki čas in dogodke v njem beleži s podobami, sodobni ikonopisec, mojster akvarela, ki umešča svoja likovne uvide na način, da spregovorijo skozi kontekst prostora. Njegova slikarska izpoved se giblje med ekspresionističnimi morskimi vedutami, na katerih sta odsotna tako človek kot zemlja in človeško figuro naslikano v nekaj potezah z najmanjšo možno uporabo likovnih sredstev in materialov.Žiga Okorn je soavtor prenove hostla Celica iz nekdanjega zapora v odprt prostor srečevanj, prve galerije Srečišče in sooblikovalec likovnega programa od leta 1997 dalje.Kulturno umetniško društvo LIK Naklo, vabi v danes ob 18 .uri v Pavlinovo galerijo kulturnega Doma Janeza Filipiča na odprtje dokumentarno - slikarske razstave o pomembnem Slovencu, velikem prešernoslovcu Tomu Zupanu. Prihodnje leto bo namreč minilo 180 let od njegovega rojstva. V Naklem se ga še posebej spominjajo, ker je upokojenska leta preživel na Okroglem pri Naklem. Pomemben je tudi zato, ker je svoje premoženje po smrti zapustil narodu. Nepremičnine Zvezi slepih Slovenije, knjižnico NUKu in Prešernov muzej Narodnemu muzeju, danes so ti predmeti na ogled v Prešernovi hiši v Kranju. Zupanovo življenje in delo bo predstavil avtor razstave Damijan Janežič. Razstava bo odprta še 23. in 30. decembra od 10. do 12. ure in 26. decembra od 10. do 16. ure. V ogrevanem šotoru pred mestno hišo v Novi Gorici bo jutri vrata ponovno odprl knjižni sejem Knjige pod jelkami. S širokim izborom knjižnih založnikov želi Društvo humanistov Goriške v sodelovanju z Mestno občino Nova Gorica prebivalcem mesta in širše okolice ponuditi kakovostno bero knjig in knjižnih novosti. Letošnji sejem je daleč največji od vseh dosedanjih v zimskem času. Udeležuje se ga 16 založniških hiš. Spremljevalni program sejma bo namenjen vsem generacijam in bo obsegal predstavitve knjig in pogovore z avtorji, glasbeni program ter delavnice za otroke. Prav vsak dan bo tudi svojevrstno kulinarično in glasbeno obarvan. Knjižni sejem Knjige pod jelkami bo potekal do 22. decembra, med 12. in 20. uro.

Maruš Štibelj nagrajena v Louvru - razstava Žiga Okorn - 180 let prešernoslovca Toma Zupana - Knjižni sejem Nova Gorica

Na slovitem pariškem Salonu lepih umetnosti v muzeju Louvre je mlada slovenska umetnica Maruša Štibelj prejela nagrado žirije v kategoriji slikarstva. Po lanskih nagrajencih Marjanu Mirtu in Branimirju Ritonji ter predlanski nagrajenki Evi Petrič je to četrta nagrada za slovensko umetnost na tem salonu z več kot 150-letno tradicijo. Na salonu podeljujejo še nagrade za kiparstvo, grafiko, ilustracijo, fotografijo in zadnja leta še za instalacijo. Predstavitev slovenske umetnosti na salonu, na katerem se je predstavilo več kot 600 umetnikov, je vodil Igor Orešič iz Maribora. Povabil je umetnike iz štajersko-prekmurskega ter ljubljansko-gorenjskega konca.Danes ob 20.h bodo v galeriji Srečišče v hostlu Celica odprli razstavo akademskega slikarja Žige Okorna z naslovom vest:Žiga Okorn, slikar, konceptualni umetnik in oblikovalec je pričevalec, ki čas in dogodke v njem beleži s podobami, sodobni ikonopisec, mojster akvarela, ki umešča svoja likovne uvide na način, da spregovorijo skozi kontekst prostora. Njegova slikarska izpoved se giblje med ekspresionističnimi morskimi vedutami, na katerih sta odsotna tako človek kot zemlja in človeško figuro naslikano v nekaj potezah z najmanjšo možno uporabo likovnih sredstev in materialov.Žiga Okorn je soavtor prenove hostla Celica iz nekdanjega zapora v odprt prostor srečevanj, prve galerije Srečišče in sooblikovalec likovnega programa od leta 1997 dalje.Kulturno umetniško društvo LIK Naklo, vabi v danes ob 18 .uri v Pavlinovo galerijo kulturnega Doma Janeza Filipiča na odprtje dokumentarno - slikarske razstave o pomembnem Slovencu, velikem prešernoslovcu Tomu Zupanu. Prihodnje leto bo namreč minilo 180 let od njegovega rojstva. V Naklem se ga še posebej spominjajo, ker je upokojenska leta preživel na Okroglem pri Naklem. Pomemben je tudi zato, ker je svoje premoženje po smrti zapustil narodu. Nepremičnine Zvezi slepih Slovenije, knjižnico NUKu in Prešernov muzej Narodnemu muzeju, danes so ti predmeti na ogled v Prešernovi hiši v Kranju. Zupanovo življenje in delo bo predstavil avtor razstave Damijan Janežič. Razstava bo odprta še 23. in 30. decembra od 10. do 12. ure in 26. decembra od 10. do 16. ure. V ogrevanem šotoru pred mestno hišo v Novi Gorici bo jutri vrata ponovno odprl knjižni sejem Knjige pod jelkami. S širokim izborom knjižnih založnikov želi Društvo humanistov Goriške v sodelovanju z Mestno občino Nova Gorica prebivalcem mesta in širše okolice ponuditi kakovostno bero knjig in knjižnih novosti. Letošnji sejem je daleč največji od vseh dosedanjih v zimskem času. Udeležuje se ga 16 založniških hiš. Spremljevalni program sejma bo namenjen vsem generacijam in bo obsegal predstavitve knjig in pogovore z avtorji, glasbeni program ter delavnice za otroke. Prav vsak dan bo tudi svojevrstno kulinarično in glasbeno obarvan. Knjižni sejem Knjige pod jelkami bo potekal do 22. decembra, med 12. in 20. uro.

kulturarazstava žiga okorn

Kulturni utrinki

Maruš Štibelj nagrajena v Louvru - razstava Žiga Okorn - 180 let prešernoslovca Toma Zupana - Knjižni sejem Nova Gorica
Na slovitem pariškem Salonu lepih umetnosti v muzeju Louvre je mlada slovenska umetnica Maruša Štibelj prejela nagrado žirije v kategoriji slikarstva. Po lanskih nagrajencih Marjanu Mirtu in Branimirju Ritonji ter predlanski nagrajenki Evi Petrič je to četrta nagrada za slovensko umetnost na tem salonu z več kot 150-letno tradicijo. Na salonu podeljujejo še nagrade za kiparstvo, grafiko, ilustracijo, fotografijo in zadnja leta še za instalacijo. Predstavitev slovenske umetnosti na salonu, na katerem se je predstavilo več kot 600 umetnikov, je vodil Igor Orešič iz Maribora. Povabil je umetnike iz štajersko-prekmurskega ter ljubljansko-gorenjskega konca.Danes ob 20.h bodo v galeriji Srečišče v hostlu Celica odprli razstavo akademskega slikarja Žige Okorna z naslovom vest:Žiga Okorn, slikar, konceptualni umetnik in oblikovalec je pričevalec, ki čas in dogodke v njem beleži s podobami, sodobni ikonopisec, mojster akvarela, ki umešča svoja likovne uvide na način, da spregovorijo skozi kontekst prostora. Njegova slikarska izpoved se giblje med ekspresionističnimi morskimi vedutami, na katerih sta odsotna tako človek kot zemlja in človeško figuro naslikano v nekaj potezah z najmanjšo možno uporabo likovnih sredstev in materialov.Žiga Okorn je soavtor prenove hostla Celica iz nekdanjega zapora v odprt prostor srečevanj, prve galerije Srečišče in sooblikovalec likovnega programa od leta 1997 dalje.Kulturno umetniško društvo LIK Naklo, vabi v danes ob 18 .uri v Pavlinovo galerijo kulturnega Doma Janeza Filipiča na odprtje dokumentarno - slikarske razstave o pomembnem Slovencu, velikem prešernoslovcu Tomu Zupanu. Prihodnje leto bo namreč minilo 180 let od njegovega rojstva. V Naklem se ga še posebej spominjajo, ker je upokojenska leta preživel na Okroglem pri Naklem. Pomemben je tudi zato, ker je svoje premoženje po smrti zapustil narodu. Nepremičnine Zvezi slepih Slovenije, knjižnico NUKu in Prešernov muzej Narodnemu muzeju, danes so ti predmeti na ogled v Prešernovi hiši v Kranju. Zupanovo življenje in delo bo predstavil avtor razstave Damijan Janežič. Razstava bo odprta še 23. in 30. decembra od 10. do 12. ure in 26. decembra od 10. do 16. ure. V ogrevanem šotoru pred mestno hišo v Novi Gorici bo jutri vrata ponovno odprl knjižni sejem Knjige pod jelkami. S širokim izborom knjižnih založnikov želi Društvo humanistov Goriške v sodelovanju z Mestno občino Nova Gorica prebivalcem mesta in širše okolice ponuditi kakovostno bero knjig in knjižnih novosti. Letošnji sejem je daleč največji od vseh dosedanjih v zimskem času. Udeležuje se ga 16 založniških hiš. Spremljevalni program sejma bo namenjen vsem generacijam in bo obsegal predstavitve knjig in pogovore z avtorji, glasbeni program ter delavnice za otroke. Prav vsak dan bo tudi svojevrstno kulinarično in glasbeno obarvan. Knjižni sejem Knjige pod jelkami bo potekal do 22. decembra, med 12. in 20. uro.
VEČ ...|18. 12. 2018
Maruš Štibelj nagrajena v Louvru - razstava Žiga Okorn - 180 let prešernoslovca Toma Zupana - Knjižni sejem Nova Gorica
Na slovitem pariškem Salonu lepih umetnosti v muzeju Louvre je mlada slovenska umetnica Maruša Štibelj prejela nagrado žirije v kategoriji slikarstva. Po lanskih nagrajencih Marjanu Mirtu in Branimirju Ritonji ter predlanski nagrajenki Evi Petrič je to četrta nagrada za slovensko umetnost na tem salonu z več kot 150-letno tradicijo. Na salonu podeljujejo še nagrade za kiparstvo, grafiko, ilustracijo, fotografijo in zadnja leta še za instalacijo. Predstavitev slovenske umetnosti na salonu, na katerem se je predstavilo več kot 600 umetnikov, je vodil Igor Orešič iz Maribora. Povabil je umetnike iz štajersko-prekmurskega ter ljubljansko-gorenjskega konca.Danes ob 20.h bodo v galeriji Srečišče v hostlu Celica odprli razstavo akademskega slikarja Žige Okorna z naslovom vest:Žiga Okorn, slikar, konceptualni umetnik in oblikovalec je pričevalec, ki čas in dogodke v njem beleži s podobami, sodobni ikonopisec, mojster akvarela, ki umešča svoja likovne uvide na način, da spregovorijo skozi kontekst prostora. Njegova slikarska izpoved se giblje med ekspresionističnimi morskimi vedutami, na katerih sta odsotna tako človek kot zemlja in človeško figuro naslikano v nekaj potezah z najmanjšo možno uporabo likovnih sredstev in materialov.Žiga Okorn je soavtor prenove hostla Celica iz nekdanjega zapora v odprt prostor srečevanj, prve galerije Srečišče in sooblikovalec likovnega programa od leta 1997 dalje.Kulturno umetniško društvo LIK Naklo, vabi v danes ob 18 .uri v Pavlinovo galerijo kulturnega Doma Janeza Filipiča na odprtje dokumentarno - slikarske razstave o pomembnem Slovencu, velikem prešernoslovcu Tomu Zupanu. Prihodnje leto bo namreč minilo 180 let od njegovega rojstva. V Naklem se ga še posebej spominjajo, ker je upokojenska leta preživel na Okroglem pri Naklem. Pomemben je tudi zato, ker je svoje premoženje po smrti zapustil narodu. Nepremičnine Zvezi slepih Slovenije, knjižnico NUKu in Prešernov muzej Narodnemu muzeju, danes so ti predmeti na ogled v Prešernovi hiši v Kranju. Zupanovo življenje in delo bo predstavil avtor razstave Damijan Janežič. Razstava bo odprta še 23. in 30. decembra od 10. do 12. ure in 26. decembra od 10. do 16. ure. V ogrevanem šotoru pred mestno hišo v Novi Gorici bo jutri vrata ponovno odprl knjižni sejem Knjige pod jelkami. S širokim izborom knjižnih založnikov želi Društvo humanistov Goriške v sodelovanju z Mestno občino Nova Gorica prebivalcem mesta in širše okolice ponuditi kakovostno bero knjig in knjižnih novosti. Letošnji sejem je daleč največji od vseh dosedanjih v zimskem času. Udeležuje se ga 16 založniških hiš. Spremljevalni program sejma bo namenjen vsem generacijam in bo obsegal predstavitve knjig in pogovore z avtorji, glasbeni program ter delavnice za otroke. Prav vsak dan bo tudi svojevrstno kulinarično in glasbeno obarvan. Knjižni sejem Knjige pod jelkami bo potekal do 22. decembra, med 12. in 20. uro.

Jože Bartolj

kulturarazstava žiga okorn

Pevci zapojte, godci zagodte

VEČ ...|26. 11. 2018
Le zapojmo, zaigrajmo, s pesmijo si lušta dajmo

Oddaja iz cikla Pevci zapojte, godci zagodteje prinesla odlomke z regijskega srečanja pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih viž Gorenjske, ki je bilo 21. oktobra v Komendi.

Le zapojmo, zaigrajmo, s pesmijo si lušta dajmo

Oddaja iz cikla Pevci zapojte, godci zagodteje prinesla odlomke z regijskega srečanja pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih viž Gorenjske, ki je bilo 21. oktobra v Komendi.

glasbakultura

Pevci zapojte, godci zagodte

Le zapojmo, zaigrajmo, s pesmijo si lušta dajmo
Oddaja iz cikla Pevci zapojte, godci zagodteje prinesla odlomke z regijskega srečanja pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih viž Gorenjske, ki je bilo 21. oktobra v Komendi.
VEČ ...|26. 11. 2018
Le zapojmo, zaigrajmo, s pesmijo si lušta dajmo
Oddaja iz cikla Pevci zapojte, godci zagodteje prinesla odlomke z regijskega srečanja pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih viž Gorenjske, ki je bilo 21. oktobra v Komendi.

Vesna Sever Borovnik

glasbakultura

Moja zgodba

VEČ ...|25. 11. 2018
Incident hladne vojne na bohinjskem nebu

V muzeju Tomaža Godca v Bohinjski Bistrici je na ogled razstava Incident hladne vojne na bohinjskem nebu, ki predstavlja sestrelitev ameriškega letala nad Gorjušami 19. avgusta 1946. Transportno letalo Douglas C-47 je čez slovensko ozemlje nedovoljeno letelo v Italijo. Jugoslovanski lovski letali za prestrezanje, ki sta vzleteli z letališča Lesce, sta zato zavezniško letalo sestrelili. O tem sta spregovorila kustosa Gorensjkega muzeja, soavtorja razstave dr. Jože Dežman in vodja muzeja Tomaža Godca v Bohinju Anja Poštrak.

Incident hladne vojne na bohinjskem nebu

V muzeju Tomaža Godca v Bohinjski Bistrici je na ogled razstava Incident hladne vojne na bohinjskem nebu, ki predstavlja sestrelitev ameriškega letala nad Gorjušami 19. avgusta 1946. Transportno letalo Douglas C-47 je čez slovensko ozemlje nedovoljeno letelo v Italijo. Jugoslovanski lovski letali za prestrezanje, ki sta vzleteli z letališča Lesce, sta zato zavezniško letalo sestrelili. O tem sta spregovorila kustosa Gorensjkega muzeja, soavtorja razstave dr. Jože Dežman in vodja muzeja Tomaža Godca v Bohinju Anja Poštrak.

anja poštrakjože dežmanincident hladne vojne na bohinjskem nebu

Moja zgodba

Incident hladne vojne na bohinjskem nebu
V muzeju Tomaža Godca v Bohinjski Bistrici je na ogled razstava Incident hladne vojne na bohinjskem nebu, ki predstavlja sestrelitev ameriškega letala nad Gorjušami 19. avgusta 1946. Transportno letalo Douglas C-47 je čez slovensko ozemlje nedovoljeno letelo v Italijo. Jugoslovanski lovski letali za prestrezanje, ki sta vzleteli z letališča Lesce, sta zato zavezniško letalo sestrelili. O tem sta spregovorila kustosa Gorensjkega muzeja, soavtorja razstave dr. Jože Dežman in vodja muzeja Tomaža Godca v Bohinju Anja Poštrak.
VEČ ...|25. 11. 2018
Incident hladne vojne na bohinjskem nebu
V muzeju Tomaža Godca v Bohinjski Bistrici je na ogled razstava Incident hladne vojne na bohinjskem nebu, ki predstavlja sestrelitev ameriškega letala nad Gorjušami 19. avgusta 1946. Transportno letalo Douglas C-47 je čez slovensko ozemlje nedovoljeno letelo v Italijo. Jugoslovanski lovski letali za prestrezanje, ki sta vzleteli z letališča Lesce, sta zato zavezniško letalo sestrelili. O tem sta spregovorila kustosa Gorensjkega muzeja, soavtorja razstave dr. Jože Dežman in vodja muzeja Tomaža Godca v Bohinju Anja Poštrak.

Jože Bartolj

anja poštrakjože dežmanincident hladne vojne na bohinjskem nebu

Kulturni utrinki

VEČ ...|16. 11. 2018
Sušnikovi dnevi Prevalje - 33 dni SHS v Gorenjskem muzeju - Čufarjevi dnevi na Jesenicah - 24-ur branja Ivana Cankraja

Sušnikovi dnevi Prevalje - 33 dni SHS v Gorenjskem muzeju - Čufarjevi dnevi na Jesenicah - 24-ur branja Ivana Cankraja

kultura

Kulturni utrinki

Sušnikovi dnevi Prevalje - 33 dni SHS v Gorenjskem muzeju - Čufarjevi dnevi na Jesenicah - 24-ur branja Ivana Cankraja
VEČ ...|16. 11. 2018
Sušnikovi dnevi Prevalje - 33 dni SHS v Gorenjskem muzeju - Čufarjevi dnevi na Jesenicah - 24-ur branja Ivana Cankraja

Jože Bartolj

kultura

Svetovalnica

VEČ ...|29. 10. 2018
O motnjah hranjenja

V Svetovalnici je beseda tekla o motnjah hranjenja. S strokovnjakinjo dr. Karin Sernec z enote za motnje hranjenja na Psihiatrični kliniki smo v junijski oddaji že spregovorili o bulimiji in anoreksiji, tokrat pa smo se pogovarjali o prisilnem prenajedanju in o sodobni obliki motenj, kot je bigoreksija, ki pomeni obsedenost z mišičastim telesom.

O motnjah hranjenja

V Svetovalnici je beseda tekla o motnjah hranjenja. S strokovnjakinjo dr. Karin Sernec z enote za motnje hranjenja na Psihiatrični kliniki smo v junijski oddaji že spregovorili o bulimiji in anoreksiji, tokrat pa smo se pogovarjali o prisilnem prenajedanju in o sodobni obliki motenj, kot je bigoreksija, ki pomeni obsedenost z mišičastim telesom.

svetovanjezdravstvo

Svetovalnica

O motnjah hranjenja
V Svetovalnici je beseda tekla o motnjah hranjenja. S strokovnjakinjo dr. Karin Sernec z enote za motnje hranjenja na Psihiatrični kliniki smo v junijski oddaji že spregovorili o bulimiji in anoreksiji, tokrat pa smo se pogovarjali o prisilnem prenajedanju in o sodobni obliki motenj, kot je bigoreksija, ki pomeni obsedenost z mišičastim telesom.
VEČ ...|29. 10. 2018
O motnjah hranjenja
V Svetovalnici je beseda tekla o motnjah hranjenja. S strokovnjakinjo dr. Karin Sernec z enote za motnje hranjenja na Psihiatrični kliniki smo v junijski oddaji že spregovorili o bulimiji in anoreksiji, tokrat pa smo se pogovarjali o prisilnem prenajedanju in o sodobni obliki motenj, kot je bigoreksija, ki pomeni obsedenost z mišičastim telesom.

Tanja Dominko

svetovanjezdravstvo

Iz Betanije

VEČ ...|29. 10. 2018
Pokopališča

Ob prazniku vseh svetih pokopališča oživijo. Lepo je, da se spominjamo naših dragih s tako gorečnostjo, je pa vendarle to lahko tudi past. Kakšna, bo povedal jezuit p. Mio Kekič

Pokopališča

Ob prazniku vseh svetih pokopališča oživijo. Lepo je, da se spominjamo naših dragih s tako gorečnostjo, je pa vendarle to lahko tudi past. Kakšna, bo povedal jezuit p. Mio Kekič

duhovnostdružba

Iz Betanije

Pokopališča
Ob prazniku vseh svetih pokopališča oživijo. Lepo je, da se spominjamo naših dragih s tako gorečnostjo, je pa vendarle to lahko tudi past. Kakšna, bo povedal jezuit p. Mio Kekič
VEČ ...|29. 10. 2018
Pokopališča
Ob prazniku vseh svetih pokopališča oživijo. Lepo je, da se spominjamo naših dragih s tako gorečnostjo, je pa vendarle to lahko tudi past. Kakšna, bo povedal jezuit p. Mio Kekič

Mateja Subotičanec

duhovnostdružba

Melodije s harmoniko

VEČ ...|23. 10. 2018
Lojze Ogorevc

Tokrat je bil z nami Lojze Ogorevc, ki nam je povedal nekaj o sebi, svojih skladbah, domačem kraju, ter o načrtih za prihodno ustvarjanje.

Lojze Ogorevc

Tokrat je bil z nami Lojze Ogorevc, ki nam je povedal nekaj o sebi, svojih skladbah, domačem kraju, ter o načrtih za prihodno ustvarjanje.

glasba

Melodije s harmoniko

Lojze Ogorevc
Tokrat je bil z nami Lojze Ogorevc, ki nam je povedal nekaj o sebi, svojih skladbah, domačem kraju, ter o načrtih za prihodno ustvarjanje.
VEČ ...|23. 10. 2018
Lojze Ogorevc
Tokrat je bil z nami Lojze Ogorevc, ki nam je povedal nekaj o sebi, svojih skladbah, domačem kraju, ter o načrtih za prihodno ustvarjanje.

Ivan Hudnik

glasba

Moja zgodba

VEČ ...|21. 10. 2018
Štiri usode umrlih slovenskih fantov med in po drugi svetovni vojni

Oddaja Moja zgodba je bila posvečena štirim umrlim med in po dvrugi svetovni vojni, katerih usode so bile predstavljene tudi na razstavi Pretrgane niti Gorenjskega muzeja Kranj. To so Albin Žvan iz Krepelj na Krasu, Franc Dolenc iz Stare vasi pri Postojni, Ivan Jurjavčič iz Idrije in Franc Rebec iz Parij pri Pivki. Izhodišče je bilo opozorilo na dejstvo, da se za vrsto slovenskih rojakov še vedno ne ve, kje imajo kraj zadnjega počitka in kako so jih njihove družine še dolgo časa po vojni čakale in upale na njihovo vrnitev.

Štiri usode umrlih slovenskih fantov med in po drugi svetovni vojni

Oddaja Moja zgodba je bila posvečena štirim umrlim med in po dvrugi svetovni vojni, katerih usode so bile predstavljene tudi na razstavi Pretrgane niti Gorenjskega muzeja Kranj. To so Albin Žvan iz Krepelj na Krasu, Franc Dolenc iz Stare vasi pri Postojni, Ivan Jurjavčič iz Idrije in Franc Rebec iz Parij pri Pivki. Izhodišče je bilo opozorilo na dejstvo, da se za vrsto slovenskih rojakov še vedno ne ve, kje imajo kraj zadnjega počitka in kako so jih njihove družine še dolgo časa po vojni čakale in upale na njihovo vrnitev.

Albin Žvan iz Krepelj na KrasuFranc Dolenc iz Stare vasi pri PostojniIvan Jurjavčič iz IdrijeFranc Rebec iz Parij pri Pivki.

Moja zgodba

Štiri usode umrlih slovenskih fantov med in po drugi svetovni vojni
Oddaja Moja zgodba je bila posvečena štirim umrlim med in po dvrugi svetovni vojni, katerih usode so bile predstavljene tudi na razstavi Pretrgane niti Gorenjskega muzeja Kranj. To so Albin Žvan iz Krepelj na Krasu, Franc Dolenc iz Stare vasi pri Postojni, Ivan Jurjavčič iz Idrije in Franc Rebec iz Parij pri Pivki. Izhodišče je bilo opozorilo na dejstvo, da se za vrsto slovenskih rojakov še vedno ne ve, kje imajo kraj zadnjega počitka in kako so jih njihove družine še dolgo časa po vojni čakale in upale na njihovo vrnitev.
VEČ ...|21. 10. 2018
Štiri usode umrlih slovenskih fantov med in po drugi svetovni vojni
Oddaja Moja zgodba je bila posvečena štirim umrlim med in po dvrugi svetovni vojni, katerih usode so bile predstavljene tudi na razstavi Pretrgane niti Gorenjskega muzeja Kranj. To so Albin Žvan iz Krepelj na Krasu, Franc Dolenc iz Stare vasi pri Postojni, Ivan Jurjavčič iz Idrije in Franc Rebec iz Parij pri Pivki. Izhodišče je bilo opozorilo na dejstvo, da se za vrsto slovenskih rojakov še vedno ne ve, kje imajo kraj zadnjega počitka in kako so jih njihove družine še dolgo časa po vojni čakale in upale na njihovo vrnitev.

Jože Bartolj

Albin Žvan iz Krepelj na KrasuFranc Dolenc iz Stare vasi pri PostojniIvan Jurjavčič iz IdrijeFranc Rebec iz Parij pri Pivki.

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|2. 10. 2018
Dnevi evropske kulturne dediščine 2018

Dnevi evropske kulturne dediščine in Teden kulturne dediščine se letos odvijajo pod naslovom Kjer preteklost sreča prihodnost. S koordinatorica iz Zavoda za varstvo kulturne dediščine Natašo Gorenc smo govorili o veliki odzivnosti lokalnih skupnosti in organizacij vseh generacijskih skupin.

Dnevi evropske kulturne dediščine 2018

Dnevi evropske kulturne dediščine in Teden kulturne dediščine se letos odvijajo pod naslovom Kjer preteklost sreča prihodnost. S koordinatorica iz Zavoda za varstvo kulturne dediščine Natašo Gorenc smo govorili o veliki odzivnosti lokalnih skupnosti in organizacij vseh generacijskih skupin.

kulturaizobraževanje

Zakladi naše dediščine

Dnevi evropske kulturne dediščine 2018
Dnevi evropske kulturne dediščine in Teden kulturne dediščine se letos odvijajo pod naslovom Kjer preteklost sreča prihodnost. S koordinatorica iz Zavoda za varstvo kulturne dediščine Natašo Gorenc smo govorili o veliki odzivnosti lokalnih skupnosti in organizacij vseh generacijskih skupin.
VEČ ...|2. 10. 2018
Dnevi evropske kulturne dediščine 2018
Dnevi evropske kulturne dediščine in Teden kulturne dediščine se letos odvijajo pod naslovom Kjer preteklost sreča prihodnost. S koordinatorica iz Zavoda za varstvo kulturne dediščine Natašo Gorenc smo govorili o veliki odzivnosti lokalnih skupnosti in organizacij vseh generacijskih skupin.

Nataša Ličen

kulturaizobraževanje

Informativni prispevki

VEČ ...|25. 9. 2018
Vinko Gorenak o vse vecjem stevilu migrantov

Vinko Gorenak o vse vecjem stevilu migrantov

Informativni prispevki

Vinko Gorenak o vse vecjem stevilu migrantov
VEČ ...|25. 9. 2018
Vinko Gorenak o vse vecjem stevilu migrantov

Radio Ognjišče

Kmetijska oddaja

VEČ ...|16. 9. 2018
Katalog bikov 2019 in spravilo zelja za kisanje

Mag. Janez Kunc, vodja Osemenjevalnega centra Preska je predstavil Katalog bikov 2019, Ana Ogorelec, svetovalka specialistka zapridelavo vrtnin na KGZ Ljubljana pa je opozorila na zakonitsti spravila zelja za kisanje in skladiščenje. Aleš Volčič pa je predstavil ponudbo žit Semenarne Ljubljana.

Katalog bikov 2019 in spravilo zelja za kisanje

Mag. Janez Kunc, vodja Osemenjevalnega centra Preska je predstavil Katalog bikov 2019, Ana Ogorelec, svetovalka specialistka zapridelavo vrtnin na KGZ Ljubljana pa je opozorila na zakonitsti spravila zelja za kisanje in skladiščenje. Aleš Volčič pa je predstavil ponudbo žit Semenarne Ljubljana.

izobraževanjeinfonaravapogovorsvetovanjevrtkmetijstvo

Kmetijska oddaja

Katalog bikov 2019 in spravilo zelja za kisanje
Mag. Janez Kunc, vodja Osemenjevalnega centra Preska je predstavil Katalog bikov 2019, Ana Ogorelec, svetovalka specialistka zapridelavo vrtnin na KGZ Ljubljana pa je opozorila na zakonitsti spravila zelja za kisanje in skladiščenje. Aleš Volčič pa je predstavil ponudbo žit Semenarne Ljubljana.
VEČ ...|16. 9. 2018
Katalog bikov 2019 in spravilo zelja za kisanje
Mag. Janez Kunc, vodja Osemenjevalnega centra Preska je predstavil Katalog bikov 2019, Ana Ogorelec, svetovalka specialistka zapridelavo vrtnin na KGZ Ljubljana pa je opozorila na zakonitsti spravila zelja za kisanje in skladiščenje. Aleš Volčič pa je predstavil ponudbo žit Semenarne Ljubljana.

Robert Božič

izobraževanjeinfonaravapogovorsvetovanjevrtkmetijstvo

Dogodki

VEČ ...|7. 9. 2018
9. radijsko kolesarjenje od Marije k Mariji

Matjaz Merljak se je javil iz Mokronoga. Njegov gost je bil župnik Klavdio Peterca, govorila sta o znamenitostih Žalostne Gore.

9. radijsko kolesarjenje od Marije k Mariji

Matjaz Merljak se je javil iz Mokronoga. Njegov gost je bil župnik Klavdio Peterca, govorila sta o znamenitostih Žalostne Gore.

Kolesarjenje 2018

Dogodki

9. radijsko kolesarjenje od Marije k Mariji
Matjaz Merljak se je javil iz Mokronoga. Njegov gost je bil župnik Klavdio Peterca, govorila sta o znamenitostih Žalostne Gore.
VEČ ...|7. 9. 2018
9. radijsko kolesarjenje od Marije k Mariji
Matjaz Merljak se je javil iz Mokronoga. Njegov gost je bil župnik Klavdio Peterca, govorila sta o znamenitostih Žalostne Gore.

Radio Ognjišče

Kolesarjenje 2018

Svetovalnica

VEČ ...|22. 8. 2018
Zelenjava in vročina

Naša gostja je bila Ana Ogorelec, svetovalka specialistka za pridelavo vrtnin na Kmetijsko gozdarskem zavodu Ljubljana.

Zelenjava in vročina

Naša gostja je bila Ana Ogorelec, svetovalka specialistka za pridelavo vrtnin na Kmetijsko gozdarskem zavodu Ljubljana.

kmetijstvovrt

Svetovalnica

Zelenjava in vročina
Naša gostja je bila Ana Ogorelec, svetovalka specialistka za pridelavo vrtnin na Kmetijsko gozdarskem zavodu Ljubljana.
VEČ ...|22. 8. 2018
Zelenjava in vročina
Naša gostja je bila Ana Ogorelec, svetovalka specialistka za pridelavo vrtnin na Kmetijsko gozdarskem zavodu Ljubljana.

Robert Božič

kmetijstvovrt

Svetovalnica

VEČ ...|21. 8. 2018
Izgorelost

Vedno pogostejši izgorelosti na delovnem mestu se je mogoče preventivno izogniti s pravim oddihom oziroma počitnicami. Seveda če se znamo res odklopiti in pustiti službene skrbi pri miru. Lahko pa se zgodi, da tak odklop ne zadustuje oziroma da dela ne znamo odložiti. O tem, kako lahko to vodi do izgorelosti in kaj storiti, če se znajdemo v takšni situaciji, je spregovorila novinarka Damjana Bakarić, ki je o svoji izkušnji napisala zelo odmevno knjigo.

Izgorelost

Vedno pogostejši izgorelosti na delovnem mestu se je mogoče preventivno izogniti s pravim oddihom oziroma počitnicami. Seveda če se znamo res odklopiti in pustiti službene skrbi pri miru. Lahko pa se zgodi, da tak odklop ne zadustuje oziroma da dela ne znamo odložiti. O tem, kako lahko to vodi do izgorelosti in kaj storiti, če se znajdemo v takšni situaciji, je spregovorila novinarka Damjana Bakarić, ki je o svoji izkušnji napisala zelo odmevno knjigo.

svetovanjezdravstvo

Svetovalnica

Izgorelost
Vedno pogostejši izgorelosti na delovnem mestu se je mogoče preventivno izogniti s pravim oddihom oziroma počitnicami. Seveda če se znamo res odklopiti in pustiti službene skrbi pri miru. Lahko pa se zgodi, da tak odklop ne zadustuje oziroma da dela ne znamo odložiti. O tem, kako lahko to vodi do izgorelosti in kaj storiti, če se znajdemo v takšni situaciji, je spregovorila novinarka Damjana Bakarić, ki je o svoji izkušnji napisala zelo odmevno knjigo.
VEČ ...|21. 8. 2018
Izgorelost
Vedno pogostejši izgorelosti na delovnem mestu se je mogoče preventivno izogniti s pravim oddihom oziroma počitnicami. Seveda če se znamo res odklopiti in pustiti službene skrbi pri miru. Lahko pa se zgodi, da tak odklop ne zadustuje oziroma da dela ne znamo odložiti. O tem, kako lahko to vodi do izgorelosti in kaj storiti, če se znajdemo v takšni situaciji, je spregovorila novinarka Damjana Bakarić, ki je o svoji izkušnji napisala zelo odmevno knjigo.

Blaž Lesnik

svetovanjezdravstvo

Svetovalnica

VEČ ...|14. 8. 2018
Varnost na gorskih poteh

Planinska sezona se bliža vrhu, zato smo spregovorili o tem, kako pravočasno poskrbeti za varnost na gorskih poteh. Naš gost bo gorski reševalec in strokovni sodelavec Planinske zveze Slovenije Matjaž Šerkezi.

Varnost na gorskih poteh

Planinska sezona se bliža vrhu, zato smo spregovorili o tem, kako pravočasno poskrbeti za varnost na gorskih poteh. Naš gost bo gorski reševalec in strokovni sodelavec Planinske zveze Slovenije Matjaž Šerkezi.

naravagorevarnost

Svetovalnica

Varnost na gorskih poteh
Planinska sezona se bliža vrhu, zato smo spregovorili o tem, kako pravočasno poskrbeti za varnost na gorskih poteh. Naš gost bo gorski reševalec in strokovni sodelavec Planinske zveze Slovenije Matjaž Šerkezi.
VEČ ...|14. 8. 2018
Varnost na gorskih poteh
Planinska sezona se bliža vrhu, zato smo spregovorili o tem, kako pravočasno poskrbeti za varnost na gorskih poteh. Naš gost bo gorski reševalec in strokovni sodelavec Planinske zveze Slovenije Matjaž Šerkezi.

Blaž Lesnik

naravagorevarnost

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|6. 8. 2018
Požarna ogroženost južno primorskih gozdov

Boštjan Košiček je spregovoril o pogledu na minula leta in prizadevanjih, da bi pogorelo čimmanj površine.

Požarna ogroženost južno primorskih gozdov

Boštjan Košiček je spregovoril o pogledu na minula leta in prizadevanjih, da bi pogorelo čimmanj površine.

Minute za kmetijstvo in podeželje

Požarna ogroženost južno primorskih gozdov
Boštjan Košiček je spregovoril o pogledu na minula leta in prizadevanjih, da bi pogorelo čimmanj površine.
VEČ ...|6. 8. 2018
Požarna ogroženost južno primorskih gozdov
Boštjan Košiček je spregovoril o pogledu na minula leta in prizadevanjih, da bi pogorelo čimmanj površine.

Robert Božič

Utrip Cerkve v Sloveniji

VEČ ...|31. 7. 2018
O prihodnosti naših župnij

V oddaji smo predvajali posnetke s spomladanskega srečanja članov župnijskih pastoralnih svetov nadškofije Ljubljana, na katerem so razmišljali o prihodnosti naših župnij in si skušali odgovoriti na izziv: “Kako pa lahko jaz pomagam”. Objavili smo razmišljanje ljubljanskega nadškofa metropolita Stanislava Zoreta in pričevanje predstavnikov župnije Trboje na Gorenjskem, ki se je v lanskem letu soočila z nenadno in nepričakovano izgubo župnika, Marinke Stare in župnika župnije Šenčur ter dekana dekanije Šenčur, kamor spada župnija Trboje, Urbana Kokalja.

O prihodnosti naših župnij

V oddaji smo predvajali posnetke s spomladanskega srečanja članov župnijskih pastoralnih svetov nadškofije Ljubljana, na katerem so razmišljali o prihodnosti naših župnij in si skušali odgovoriti na izziv: “Kako pa lahko jaz pomagam”. Objavili smo razmišljanje ljubljanskega nadškofa metropolita Stanislava Zoreta in pričevanje predstavnikov župnije Trboje na Gorenjskem, ki se je v lanskem letu soočila z nenadno in nepričakovano izgubo župnika, Marinke Stare in župnika župnije Šenčur ter dekana dekanije Šenčur, kamor spada župnija Trboje, Urbana Kokalja.

infocerkev

Utrip Cerkve v Sloveniji

O prihodnosti naših župnij
V oddaji smo predvajali posnetke s spomladanskega srečanja članov župnijskih pastoralnih svetov nadškofije Ljubljana, na katerem so razmišljali o prihodnosti naših župnij in si skušali odgovoriti na izziv: “Kako pa lahko jaz pomagam”. Objavili smo razmišljanje ljubljanskega nadškofa metropolita Stanislava Zoreta in pričevanje predstavnikov župnije Trboje na Gorenjskem, ki se je v lanskem letu soočila z nenadno in nepričakovano izgubo župnika, Marinke Stare in župnika župnije Šenčur ter dekana dekanije Šenčur, kamor spada župnija Trboje, Urbana Kokalja.
VEČ ...|31. 7. 2018
O prihodnosti naših župnij
V oddaji smo predvajali posnetke s spomladanskega srečanja članov župnijskih pastoralnih svetov nadškofije Ljubljana, na katerem so razmišljali o prihodnosti naših župnij in si skušali odgovoriti na izziv: “Kako pa lahko jaz pomagam”. Objavili smo razmišljanje ljubljanskega nadškofa metropolita Stanislava Zoreta in pričevanje predstavnikov župnije Trboje na Gorenjskem, ki se je v lanskem letu soočila z nenadno in nepričakovano izgubo župnika, Marinke Stare in župnika župnije Šenčur ter dekana dekanije Šenčur, kamor spada župnija Trboje, Urbana Kokalja.

Matjaž Merljak

infocerkev

Naš gost Žarko Trušnovec

VEČ ...|28. 7. 2018
Gorski reševalec in psiholog, ki pomaga svojcem v stiski

Pred mikrofon smo povabili človeka, ki svoje bogate izkušnje, energijo in strokovnost nesebično posveča soljudem. Klici na pomoč so najpogostejši prav v poletnih mesecih, tolminska gorsko-reševalna postaja pa je ena najbolj obremenjenih. Naš gost je bil načelnik te postaje, gorski reševalec in psiholog Žarko Trušnovec, prejemnik mednarodne nagrade za solidarnost.

Gorski reševalec in psiholog, ki pomaga svojcem v stiski

Pred mikrofon smo povabili človeka, ki svoje bogate izkušnje, energijo in strokovnost nesebično posveča soljudem. Klici na pomoč so najpogostejši prav v poletnih mesecih, tolminska gorsko-reševalna postaja pa je ena najbolj obremenjenih. Naš gost je bil načelnik te postaje, gorski reševalec in psiholog Žarko Trušnovec, prejemnik mednarodne nagrade za solidarnost.

gorereševanjepsihologijanesreča

Naš gost Žarko Trušnovec

Gorski reševalec in psiholog, ki pomaga svojcem v stiski
Pred mikrofon smo povabili človeka, ki svoje bogate izkušnje, energijo in strokovnost nesebično posveča soljudem. Klici na pomoč so najpogostejši prav v poletnih mesecih, tolminska gorsko-reševalna postaja pa je ena najbolj obremenjenih. Naš gost je bil načelnik te postaje, gorski reševalec in psiholog Žarko Trušnovec, prejemnik mednarodne nagrade za solidarnost.
VEČ ...|28. 7. 2018
Gorski reševalec in psiholog, ki pomaga svojcem v stiski
Pred mikrofon smo povabili človeka, ki svoje bogate izkušnje, energijo in strokovnost nesebično posveča soljudem. Klici na pomoč so najpogostejši prav v poletnih mesecih, tolminska gorsko-reševalna postaja pa je ena najbolj obremenjenih. Naš gost je bil načelnik te postaje, gorski reševalec in psiholog Žarko Trušnovec, prejemnik mednarodne nagrade za solidarnost.

Blaž Lesnik

gorereševanjepsihologijanesreča

Doživetja narave

VEČ ...|27. 7. 2018
Invalidi v gore? Meje so samo v glavah...

Osebe s posebnimi potrebami zmorejo veliko in pogosto vsem dokazujejo, da so prepreke samo v glavah. Spregovorili smo o delovni skupini Planinske zveze Slovenije, kjer so se lotili tudi popisa in ustvarjanja novih planinskih poti za invalide planince in invalide na vozičkih. Naš gost je bil Jurček Nowakk, ki je slepe in gluhe peljal že na najvišje vrhove

Invalidi v gore? Meje so samo v glavah...

Osebe s posebnimi potrebami zmorejo veliko in pogosto vsem dokazujejo, da so prepreke samo v glavah. Spregovorili smo o delovni skupini Planinske zveze Slovenije, kjer so se lotili tudi popisa in ustvarjanja novih planinskih poti za invalide planince in invalide na vozičkih. Naš gost je bil Jurček Nowakk, ki je slepe in gluhe peljal že na najvišje vrhove

naravadružbainvalidiplaninstvo

Doživetja narave

Invalidi v gore? Meje so samo v glavah...
Osebe s posebnimi potrebami zmorejo veliko in pogosto vsem dokazujejo, da so prepreke samo v glavah. Spregovorili smo o delovni skupini Planinske zveze Slovenije, kjer so se lotili tudi popisa in ustvarjanja novih planinskih poti za invalide planince in invalide na vozičkih. Naš gost je bil Jurček Nowakk, ki je slepe in gluhe peljal že na najvišje vrhove
VEČ ...|27. 7. 2018
Invalidi v gore? Meje so samo v glavah...
Osebe s posebnimi potrebami zmorejo veliko in pogosto vsem dokazujejo, da so prepreke samo v glavah. Spregovorili smo o delovni skupini Planinske zveze Slovenije, kjer so se lotili tudi popisa in ustvarjanja novih planinskih poti za invalide planince in invalide na vozičkih. Naš gost je bil Jurček Nowakk, ki je slepe in gluhe peljal že na najvišje vrhove

Blaž Lesnik

naravadružbainvalidiplaninstvo

Informativni prispevki

VEČ ...|24. 7. 2018
Matjaz Serkezi varno v hribe in gore

Matjaz Serkezi varno v hribe in gore

Informativni prispevki

Matjaz Serkezi varno v hribe in gore
VEČ ...|24. 7. 2018
Matjaz Serkezi varno v hribe in gore

Radio Ognjišče

Svetovalnica

VEČ ...|20. 7. 2018
Dr. Karin Sernec o motnjah hranjenja

S strokovnjakinjo dr. Karin Sernec z enote za motnje hranjenja na Psihiatrični kliniki smo se tokrat pogovarjali o prisilnem prenajedanju in o sodobni obliki motenj, kot je bigoreksija, ki pomeni obsedenost z mišičastim telesom.

Dr. Karin Sernec o motnjah hranjenja

S strokovnjakinjo dr. Karin Sernec z enote za motnje hranjenja na Psihiatrični kliniki smo se tokrat pogovarjali o prisilnem prenajedanju in o sodobni obliki motenj, kot je bigoreksija, ki pomeni obsedenost z mišičastim telesom.

svetovanjezdravstvopogovorprenajedanjebigoreksija

Svetovalnica

Dr. Karin Sernec o motnjah hranjenja
S strokovnjakinjo dr. Karin Sernec z enote za motnje hranjenja na Psihiatrični kliniki smo se tokrat pogovarjali o prisilnem prenajedanju in o sodobni obliki motenj, kot je bigoreksija, ki pomeni obsedenost z mišičastim telesom.
VEČ ...|20. 7. 2018
Dr. Karin Sernec o motnjah hranjenja
S strokovnjakinjo dr. Karin Sernec z enote za motnje hranjenja na Psihiatrični kliniki smo se tokrat pogovarjali o prisilnem prenajedanju in o sodobni obliki motenj, kot je bigoreksija, ki pomeni obsedenost z mišičastim telesom.

Tanja Dominko

svetovanjezdravstvopogovorprenajedanjebigoreksija

Priporočamo
|
Aktualno

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|21. 4. 2019
Velika noč med rojaki

O pripravah na veliko noč in praznovanju so govorili: p. Darko Žnidaršič iz Sydneyja v Avstraliji, Jože Kamin iz Freyming-Merlebacha v Franciji, Aleš Kalamar iz Stuttgarta v Nemčiji, Drago Gačnik iz Hamiltona v Kanadi, p. Metod Ogorevc iz Lemonta pri Chicagu v ZDA in mladi iz slovenskih domov v Buenos Airesu v Argentini.

Velika noč med rojaki

O pripravah na veliko noč in praznovanju so govorili: p. Darko Žnidaršič iz Sydneyja v Avstraliji, Jože Kamin iz Freyming-Merlebacha v Franciji, Aleš Kalamar iz Stuttgarta v Nemčiji, Drago Gačnik iz Hamiltona v Kanadi, p. Metod Ogorevc iz Lemonta pri Chicagu v ZDA in mladi iz slovenskih domov v Buenos Airesu v Argentini.

Matjaž Merljak

rojakiinfoprazniki

Svetovalnica

VEČ ...|19. 4. 2019
Velikonočni prazniki

Z nami je bil župnik s Police pri Grosupljem Jože Plut. Tema so bili prazniki. Kako se jih spominja iz otroštva in kako jih obhaja danes kot duhovnik.

Velikonočni prazniki

Z nami je bil župnik s Police pri Grosupljem Jože Plut. Tema so bili prazniki. Kako se jih spominja iz otroštva in kako jih obhaja danes kot duhovnik.

Nataša Ličen

pogovorduhovnost

Globine

VEČ ...|12. 3. 2019
O sektah in kultu

Tokratna tema je odprla vpšranja o cerkvenih verskih skupnostih, kultih in sektah. Zakaj je slednjih na tisoče po svetu in kako pravzaprav nastanejo? Kakšna je njihova zgodovina znotraj krščanstva in kakšne kulte goji današnji človek? Z nami bil jezuit p. Damjan Ristić.

O sektah in kultu

Tokratna tema je odprla vpšranja o cerkvenih verskih skupnostih, kultih in sektah. Zakaj je slednjih na tisoče po svetu in kako pravzaprav nastanejo? Kakšna je njihova zgodovina znotraj krščanstva in kakšne kulte goji današnji človek? Z nami bil jezuit p. Damjan Ristić.

Blaž Lesnik

duhovnostizobraževanjesektakult

Kmetijska oddaja

VEČ ...|14. 4. 2019
Bodo poskočile tudi odkupne cene mesa? Vse o pridelavi fižola!

V nedeljski kmetijski oddaji smo se spraševali ali se bodo dvignile tudi odkupne cene mesa, potem ko smo priča izjemnemu skoku borznih cen. Damjana Ilijaš, svetovalka specialistka s KGZ Ljubljana pa je predstavila pridelavo fižola.

Bodo poskočile tudi odkupne cene mesa? Vse o pridelavi fižola!

V nedeljski kmetijski oddaji smo se spraševali ali se bodo dvignile tudi odkupne cene mesa, potem ko smo priča izjemnemu skoku borznih cen. Damjana Ilijaš, svetovalka specialistka s KGZ Ljubljana pa je predstavila pridelavo fižola.

Robert Božič

kmetijstvoizobraževanjenarava

Duhovna misel

VEČ ...|20. 4. 2019
Naj se odpre! Grob. Poln Svetega.

VELIKA SOBOTA, Gospod leži v grobu

Naj se odpre! Grob. Poln Svetega.

VELIKA SOBOTA, Gospod leži v grobu

Gregor Čušin

duhovnost

O klasiki drugače

VEČ ...|21. 4. 2019
Razlaga treh velikonočnih pesmi in del maše Christi resurgentis, Franza Bibra.

Današnji žarki zarje mile, Dan presveti in O, Marija, bodi zdrava, so pesmi, ki same po sebi napovedujejo praznično oddajo O klasiki drugače. V drugem delu oddaje smo poslušali del maše Christi resurgentis, Franza Bibra.

Razlaga treh velikonočnih pesmi in del maše Christi resurgentis, Franza Bibra.

Današnji žarki zarje mile, Dan presveti in O, Marija, bodi zdrava, so pesmi, ki same po sebi napovedujejo praznično oddajo O klasiki drugače. V drugem delu oddaje smo poslušali del maše Christi resurgentis, Franza Bibra.

Tadej Sadar, dr. Tadej Jakopič

duhovnostglasbakultura

Moja zgodba

VEČ ...|21. 4. 2019
Dnevnik Antona Cestnika voja iz Prve svetovne vojne

V oddaji Moja zgodba na Veliko noč ste lahko prisluhnili predstavitvi vojaškega dnevnika Antona Cestnika. Na god sv. Antona Padovanskega 1918 se je po štirih letih vrnil iz prve svetovne vojne. Svojo kalvarijo je popisal v dnevniku, ki so ga njegovi svojci pretipkali, vnukinja Vida Slakan pa nam ga je poslala, ker je poln upanja, vere, tudi obupa, trpljenja, domotožja, ljubezni, ... Dnevnik je predstavil dr. Marko Štepec!

Dnevnik Antona Cestnika voja iz Prve svetovne vojne

V oddaji Moja zgodba na Veliko noč ste lahko prisluhnili predstavitvi vojaškega dnevnika Antona Cestnika. Na god sv. Antona Padovanskega 1918 se je po štirih letih vrnil iz prve svetovne vojne. Svojo kalvarijo je popisal v dnevniku, ki so ga njegovi svojci pretipkali, vnukinja Vida Slakan pa nam ga je poslala, ker je poln upanja, vere, tudi obupa, trpljenja, domotožja, ljubezni, ... Dnevnik je predstavil dr. Marko Štepec!

Jože Bartolj

Anton CestnikVida Slakandnevnik vojaka prve svetovne vojne

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|21. 4. 2019
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 21. 4.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 21. 4.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Graditelji slovenskega doma

VEČ ...|21. 4. 2019
Jaroslav Kikelj

Na Opčinah pri Trstu se je 15. maja 1919 rodil študent medicine, pričevalec za vero Jaroslav Kikelj, ki ga je škof Rožman na pogrebu označil za prvega mučenca Katoliške akcije. Jaroslav Kikelj, umorjen pred tiho nedeljo 1942, je bil ena od premnogih žrtev v drugi svetovni vojni, ki ni padla pod streli okupatorja, ampak pod streli Slovencev.

Jaroslav Kikelj

Na Opčinah pri Trstu se je 15. maja 1919 rodil študent medicine, pričevalec za vero Jaroslav Kikelj, ki ga je škof Rožman na pogrebu označil za prvega mučenca Katoliške akcije. Jaroslav Kikelj, umorjen pred tiho nedeljo 1942, je bil ena od premnogih žrtev v drugi svetovni vojni, ki ni padla pod streli okupatorja, ampak pod streli Slovencev.

Tone Gorjup

družbapolitikaspomin

Pojdite in učite

VEČ ...|21. 4. 2019
Velikonočna pisma in voščila misijonarjev

Oglasili so se naši misijonarji in prek pisem voščili vsem poslušalcem Radia Ognjišče in vsem, ki zanje molijo in jih podpirajo. Slišali smo voščila, zahvale in poročila iz Ugande, Madagaskarja in Venezuele.

Velikonočna pisma in voščila misijonarjev

Oglasili so se naši misijonarji in prek pisem voščili vsem poslušalcem Radia Ognjišče in vsem, ki zanje molijo in jih podpirajo. Slišali smo voščila, zahvale in poročila iz Ugande, Madagaskarja in Venezuele.

Jure Sešek

misijonivoščila