Doživetja narave

VEČ ...|19. 7. 2019
Delo markacistov v visokogorju

V Doživetjih narave ste izvedeli, kako zahtevno je delo markacistov v visokogorju, kakšna znanja in opremo premorejo in tudi to, da samo zavarovana in opremljena pot še ne pomeni nujno varnega sestopa v dolino. Naš gost je bil markacist Boštjan Gortnar, ki skrbi za vzdrževanje zahtevnih in zelo zahtevnih poti v naših gorah.

Delo markacistov v visokogorju

V Doživetjih narave ste izvedeli, kako zahtevno je delo markacistov v visokogorju, kakšna znanja in opremo premorejo in tudi to, da samo zavarovana in opremljena pot še ne pomeni nujno varnega sestopa v dolino. Naš gost je bil markacist Boštjan Gortnar, ki skrbi za vzdrževanje zahtevnih in zelo zahtevnih poti v naših gorah.

športpogovorgorenarava

Doživetja narave

Delo markacistov v visokogorju
V Doživetjih narave ste izvedeli, kako zahtevno je delo markacistov v visokogorju, kakšna znanja in opremo premorejo in tudi to, da samo zavarovana in opremljena pot še ne pomeni nujno varnega sestopa v dolino. Naš gost je bil markacist Boštjan Gortnar, ki skrbi za vzdrževanje zahtevnih in zelo zahtevnih poti v naših gorah.
VEČ ...|19. 7. 2019
Delo markacistov v visokogorju
V Doživetjih narave ste izvedeli, kako zahtevno je delo markacistov v visokogorju, kakšna znanja in opremo premorejo in tudi to, da samo zavarovana in opremljena pot še ne pomeni nujno varnega sestopa v dolino. Naš gost je bil markacist Boštjan Gortnar, ki skrbi za vzdrževanje zahtevnih in zelo zahtevnih poti v naših gorah.

Blaž Lesnik

športpogovorgorenarava

Svetovalnica

VEČ ...|8. 7. 2019
Razvoj dojenčka

V našem studiu je bila fizioterapevtka Špela Gorenc Jazbec, govorili pa smo o razvoju dojenčka in o tem, kaj morajo starši vedeti, da bo razvoj čim bolje potekal. Kateri so možni zapleti in kako odpravljamo različne nepravilnosti pri gibanju.

Razvoj dojenčka

V našem studiu je bila fizioterapevtka Špela Gorenc Jazbec, govorili pa smo o razvoju dojenčka in o tem, kaj morajo starši vedeti, da bo razvoj čim bolje potekal. Kateri so možni zapleti in kako odpravljamo različne nepravilnosti pri gibanju.

svetovanjeotroci

Svetovalnica

Razvoj dojenčka
V našem studiu je bila fizioterapevtka Špela Gorenc Jazbec, govorili pa smo o razvoju dojenčka in o tem, kaj morajo starši vedeti, da bo razvoj čim bolje potekal. Kateri so možni zapleti in kako odpravljamo različne nepravilnosti pri gibanju.
VEČ ...|8. 7. 2019
Razvoj dojenčka
V našem studiu je bila fizioterapevtka Špela Gorenc Jazbec, govorili pa smo o razvoju dojenčka in o tem, kaj morajo starši vedeti, da bo razvoj čim bolje potekal. Kateri so možni zapleti in kako odpravljamo različne nepravilnosti pri gibanju.

Tanja Dominko

svetovanjeotroci

Pevci zapojte, godci zagodte

VEČ ...|8. 7. 2019
Dekle na vrtu je rožice plela

V tokratni oddaji o ljudski glasbi so nastopili ljudski pevci Bizeljsko, ljudske pevke z Dóbrave pri Slovenskih Konjicah in družina Strmšek z Brinjeve gore nad Zrečami.

Dekle na vrtu je rožice plela

V tokratni oddaji o ljudski glasbi so nastopili ljudski pevci Bizeljsko, ljudske pevke z Dóbrave pri Slovenskih Konjicah in družina Strmšek z Brinjeve gore nad Zrečami.

glasbakultura

Pevci zapojte, godci zagodte

Dekle na vrtu je rožice plela
V tokratni oddaji o ljudski glasbi so nastopili ljudski pevci Bizeljsko, ljudske pevke z Dóbrave pri Slovenskih Konjicah in družina Strmšek z Brinjeve gore nad Zrečami.
VEČ ...|8. 7. 2019
Dekle na vrtu je rožice plela
V tokratni oddaji o ljudski glasbi so nastopili ljudski pevci Bizeljsko, ljudske pevke z Dóbrave pri Slovenskih Konjicah in družina Strmšek z Brinjeve gore nad Zrečami.

Vesna Sever Borovnik

glasbakultura

Svetnik dneva

VEČ ...|6. 7. 2019
Svetnik

Svetnik dneva

Svetnik
VEČ ...|6. 7. 2019

Svetovalnica

VEČ ...|5. 7. 2019
Varnost v gorah

Govorili smo o varni hoji v gore. V našem studiu je bil Jani Bele iz Gorske reševalne službe. Dotaknil se je najbolj pogostih težav s katerimi se gorski reševalci srečujejo. Podal je tudi nekaj osnovnih napotkov kako se v gorah vesti ter kako se na obisk gora primerno pripraviti.

Varnost v gorah

Govorili smo o varni hoji v gore. V našem studiu je bil Jani Bele iz Gorske reševalne službe. Dotaknil se je najbolj pogostih težav s katerimi se gorski reševalci srečujejo. Podal je tudi nekaj osnovnih napotkov kako se v gorah vesti ter kako se na obisk gora primerno pripraviti.

izobraževanjenaravasvetovanjerekreacijagore

Svetovalnica

Varnost v gorah
Govorili smo o varni hoji v gore. V našem studiu je bil Jani Bele iz Gorske reševalne službe. Dotaknil se je najbolj pogostih težav s katerimi se gorski reševalci srečujejo. Podal je tudi nekaj osnovnih napotkov kako se v gorah vesti ter kako se na obisk gora primerno pripraviti.
VEČ ...|5. 7. 2019
Varnost v gorah
Govorili smo o varni hoji v gore. V našem studiu je bil Jani Bele iz Gorske reševalne službe. Dotaknil se je najbolj pogostih težav s katerimi se gorski reševalci srečujejo. Podal je tudi nekaj osnovnih napotkov kako se v gorah vesti ter kako se na obisk gora primerno pripraviti.

Nataša Ličen

izobraževanjenaravasvetovanjerekreacijagore

Kulturni utrinki

VEČ ...|3. 7. 2019
Začetek Ljubljana festivala - Grajski večeri v Ribnici - Film Angelov dotik - Unesco nagradil projekt Ljubljanica

V ponedeljek se je začel 67. Ljubljana Festival, ki bo vse do 5. septembra prinašal niz skoraj sto kulturno obarvanih večerov.Ta petek se začenja ribniški poletni festival, ki so ga poimenovali Grajski večeri. Drevi ob 21.30 bo v Piranu projekcija filma Angelov dotik. Unesco je projektu Ljubljanica podelil znak najboljših praks za podvodno kulturno dediščino.

Začetek Ljubljana festivala - Grajski večeri v Ribnici - Film Angelov dotik - Unesco nagradil projekt Ljubljanica

V ponedeljek se je začel 67. Ljubljana Festival, ki bo vse do 5. septembra prinašal niz skoraj sto kulturno obarvanih večerov.Ta petek se začenja ribniški poletni festival, ki so ga poimenovali Grajski večeri. Drevi ob 21.30 bo v Piranu projekcija filma Angelov dotik. Unesco je projektu Ljubljanica podelil znak najboljših praks za podvodno kulturno dediščino.

Sašo Pogorelc

Kulturni utrinki

Začetek Ljubljana festivala - Grajski večeri v Ribnici - Film Angelov dotik - Unesco nagradil projekt Ljubljanica
V ponedeljek se je začel 67. Ljubljana Festival, ki bo vse do 5. septembra prinašal niz skoraj sto kulturno obarvanih večerov.Ta petek se začenja ribniški poletni festival, ki so ga poimenovali Grajski večeri. Drevi ob 21.30 bo v Piranu projekcija filma Angelov dotik. Unesco je projektu Ljubljanica podelil znak najboljših praks za podvodno kulturno dediščino.
VEČ ...|3. 7. 2019
Začetek Ljubljana festivala - Grajski večeri v Ribnici - Film Angelov dotik - Unesco nagradil projekt Ljubljanica
V ponedeljek se je začel 67. Ljubljana Festival, ki bo vse do 5. septembra prinašal niz skoraj sto kulturno obarvanih večerov.Ta petek se začenja ribniški poletni festival, ki so ga poimenovali Grajski večeri. Drevi ob 21.30 bo v Piranu projekcija filma Angelov dotik. Unesco je projektu Ljubljanica podelil znak najboljših praks za podvodno kulturno dediščino.

Jože Bartolj

Sašo Pogorelc

Kmetijska oddaja

VEČ ...|30. 6. 2019
Žetev se začenja, odkupna cena žit v zraku

V oddaji smo se o aktualnem pogledu na odkupno ceno žit pogovarjali s Francem Kučanom, podpredsednikom SKS in članom t.i. žitne verige, Marija Kalan s KGZ Kranj pa je predstavila pogled na pridelavo žit na Gorenjskem.

Žetev se začenja, odkupna cena žit v zraku

V oddaji smo se o aktualnem pogledu na odkupno ceno žit pogovarjali s Francem Kučanom, podpredsednikom SKS in članom t.i. žitne verige, Marija Kalan s KGZ Kranj pa je predstavila pogled na pridelavo žit na Gorenjskem.

kmetijstvonaravapogovor

Kmetijska oddaja

Žetev se začenja, odkupna cena žit v zraku
V oddaji smo se o aktualnem pogledu na odkupno ceno žit pogovarjali s Francem Kučanom, podpredsednikom SKS in članom t.i. žitne verige, Marija Kalan s KGZ Kranj pa je predstavila pogled na pridelavo žit na Gorenjskem.
VEČ ...|30. 6. 2019
Žetev se začenja, odkupna cena žit v zraku
V oddaji smo se o aktualnem pogledu na odkupno ceno žit pogovarjali s Francem Kučanom, podpredsednikom SKS in članom t.i. žitne verige, Marija Kalan s KGZ Kranj pa je predstavila pogled na pridelavo žit na Gorenjskem.

Robert Božič

kmetijstvonaravapogovor

Vabilo na pot

VEČ ...|28. 6. 2019
Sončen konec tedna vabi ...

Nekaj aktualnih naslovov iz tokratne izdaje: Nočni obkolpski pohod, Pohod bosonogih na sv. Vida in begunjska avantura pred praznikom župnijskega zavetnika sv. Urha v Begunjah na Gorenjskem.

Sončen konec tedna vabi ...

Nekaj aktualnih naslovov iz tokratne izdaje: Nočni obkolpski pohod, Pohod bosonogih na sv. Vida in begunjska avantura pred praznikom župnijskega zavetnika sv. Urha v Begunjah na Gorenjskem.

naravašportzdravstvo

Vabilo na pot

Sončen konec tedna vabi ...
Nekaj aktualnih naslovov iz tokratne izdaje: Nočni obkolpski pohod, Pohod bosonogih na sv. Vida in begunjska avantura pred praznikom župnijskega zavetnika sv. Urha v Begunjah na Gorenjskem.
VEČ ...|28. 6. 2019
Sončen konec tedna vabi ...
Nekaj aktualnih naslovov iz tokratne izdaje: Nočni obkolpski pohod, Pohod bosonogih na sv. Vida in begunjska avantura pred praznikom župnijskega zavetnika sv. Urha v Begunjah na Gorenjskem.

Blaž Lesnik

naravašportzdravstvo

Komentar Časnik.si

VEČ ...|26. 6. 2019
Dr. Aleš Maver: Bodi zdrava domovina?

Avtor ob domovinskem prazniku ne skriva razočaranja nad izvoljenimi predstavniki državnih ustanov in premijeja kar naravnost imenuje aroganten nastopač. Žalosti ga tudi dejstvo, da se zdi, da so ljudje kar zadovoljni s trenutnim stanjem.Ne vem, zakaj se me je v dneh pred dnevom državnosti lotilo precejšnje svetobolje. Morda je to še najbolj povezano s strahom pred poletno vročino, ki jo dandanašnji prenašam mnogo teže kot v času osamosvajanja. Morda gre preprosto za refleks tistega višnjanskega modrijarha, ki je, preden je predlagal, naj skupaj s kozlom Liscem obesijo še njegovega gospodarja Lukeža Drnuljo, da bo naslednjič kozla vsaj znal pošteno privezati, nostalgično spregovoril o tem, kako je bilo v časih, ko v Višnji Gori še niso imeli studenca z deskami kritega, vse boljše. Seveda predvsem zaradi tega, ker je sam tedaj bolje videl in bolje slišal.Neprepoznavna domovina Verjetno iz podobnih razlogov se mi je te dni zdelo, da je leta Gospodovega 1991 vse napovedovalo nekaj boljšega, kot se je do danes izcimilo. Do uradnega obleževanja dneva državnosti čutim vsako leto manj naklonjenosti, saj tam v vodilnih vlogah nastopajo posamezniki (in posameznice), ki jih nekako ne znam povezati s tistim, za kar sem kot dvanajstletni mulc mislil, celo verjel, da se dogaja. Tedaj si nisem predstavljal, da bosta tri desetletja pozneje med osrednjimi osebnostmi pravkar nastale države aroganten nastopač v vlogi premierja, ki z aroganco prikriva zlaganost svoje domnevne politične samoniklosti, in predsednik parlamenta, za katerega ni videti, da bi imel o čemer koli zares lastno mnenje. Seveda si nisem predstavljal niti, da se bo vsa državna smetana skupaj z večino državljanov cedila ob vsakem izrazu naklonjenosti kremeljskih aparatčikov, ki so z vsem, kar delajo in predstavljajo, čisto nasprotje idealov s konca osemdesetih in z začetka devetdesetih let. Predvsem pa me jezi, ker ni prav nič videti, da bi se parada instantnih voditeljev brez zveze z mojo idejo slovenske države, ki jih napihnejo kot balon in jih potem skoraj enako hitro objestno dobesedno razblinijo, kakor koli približevala svojemu koncu. In ob tej zase žalostni ugotovitvi bi v prejšnjih časih naredil piko. Letošnje melanholično razpoloženje pa mi je navdihnilo še eno drznejšo misel.Čigava želja? Res je torej, da se moje predstave o tem, kakšna bo Slovenija politično leta 2019, niso uresničile skoraj v ničemer. Ampak navsezadnje v politiki veliko vlogo igrajo simboli, seveda tudi zame. Če ne bi bilo simbolnega nezadovoljstva, ker mojo državo predstavljajo tisti, za katere si tega nisem ne želel ne pričakoval, bi moral namreč zapisati, da v njej živim čisto dobro. Kadar sem dobre volje, se zavedam, da spadam med tiste ljudi, ki so imeli srečo. Če ne bi bilo poletne vročine, bi celo rekel, da je malo okolij na tem svetu, kjer bi se počutil bolje. Tu in tam me prešine kar krivoverska misel, da moje osebno življenje bržkone ne bi bilo boljše niti, če bi se mi izpolnila goreča želja in bi se tudi na simbolni ravni uresničile ideje, ki jih gojim kot dediščino mirne revolucije ob padanju Berlinskega zidu. Seveda pa bi bil vsaj za kakšen dan ali dva še neprimerno bolj zadovoljen.Vseeno se spodobi in je pravično, da si ob dnevu državnosti zastavim vprašanje, ali ni morda Slovenija po meri idealov iz leta 1991 predvsem moja fiksna ideja, pa naj bo še tako lepa. Da je večina mojih rojakov in rojakinj pač zadovoljna s politiki, ki so baloni za enkratno uporabo, se navdušuje nad gretjem v soncu milosti velikega ruskega brata in ob uživanju vseh zahodnih dobrin za zabavo nostalgično pogleduje na jugovzhod. Večina dosedanjih javnih izrekanj kaže, da je tako. Zaradi tega jih lahko zmerjam z različnimi vzdevki (kar ob lagodno pitih kavicah, še eni dobrini, ki jo povezujem s svojo službo in državo, neizmerno rad počnem), ampak ali je moja vizija zares toliko boljša od njihove? Seveda bi se lahko oholo postavil na piedestal kot Daenerys Nevihtnorojena in zatrdil, da je prav moja predstava o Sloveniji najbolj (in edina) prava, ampak tisti, ki ste vzdržali do konca Igre prestolov, veste, kako se stvar konča. (Pa še zmajev nimam pri roki.) Zato bom tudi letošnji dan državnosti sicer pričakal z nelagodjem v grlu, a bom vseeno z nekim veseljem rekel: Na zdravje, domovina. In rojaki.

Dr. Aleš Maver: Bodi zdrava domovina?

Avtor ob domovinskem prazniku ne skriva razočaranja nad izvoljenimi predstavniki državnih ustanov in premijeja kar naravnost imenuje aroganten nastopač. Žalosti ga tudi dejstvo, da se zdi, da so ljudje kar zadovoljni s trenutnim stanjem.Ne vem, zakaj se me je v dneh pred dnevom državnosti lotilo precejšnje svetobolje. Morda je to še najbolj povezano s strahom pred poletno vročino, ki jo dandanašnji prenašam mnogo teže kot v času osamosvajanja. Morda gre preprosto za refleks tistega višnjanskega modrijarha, ki je, preden je predlagal, naj skupaj s kozlom Liscem obesijo še njegovega gospodarja Lukeža Drnuljo, da bo naslednjič kozla vsaj znal pošteno privezati, nostalgično spregovoril o tem, kako je bilo v časih, ko v Višnji Gori še niso imeli studenca z deskami kritega, vse boljše. Seveda predvsem zaradi tega, ker je sam tedaj bolje videl in bolje slišal.Neprepoznavna domovina Verjetno iz podobnih razlogov se mi je te dni zdelo, da je leta Gospodovega 1991 vse napovedovalo nekaj boljšega, kot se je do danes izcimilo. Do uradnega obleževanja dneva državnosti čutim vsako leto manj naklonjenosti, saj tam v vodilnih vlogah nastopajo posamezniki (in posameznice), ki jih nekako ne znam povezati s tistim, za kar sem kot dvanajstletni mulc mislil, celo verjel, da se dogaja. Tedaj si nisem predstavljal, da bosta tri desetletja pozneje med osrednjimi osebnostmi pravkar nastale države aroganten nastopač v vlogi premierja, ki z aroganco prikriva zlaganost svoje domnevne politične samoniklosti, in predsednik parlamenta, za katerega ni videti, da bi imel o čemer koli zares lastno mnenje. Seveda si nisem predstavljal niti, da se bo vsa državna smetana skupaj z večino državljanov cedila ob vsakem izrazu naklonjenosti kremeljskih aparatčikov, ki so z vsem, kar delajo in predstavljajo, čisto nasprotje idealov s konca osemdesetih in z začetka devetdesetih let. Predvsem pa me jezi, ker ni prav nič videti, da bi se parada instantnih voditeljev brez zveze z mojo idejo slovenske države, ki jih napihnejo kot balon in jih potem skoraj enako hitro objestno dobesedno razblinijo, kakor koli približevala svojemu koncu. In ob tej zase žalostni ugotovitvi bi v prejšnjih časih naredil piko. Letošnje melanholično razpoloženje pa mi je navdihnilo še eno drznejšo misel.Čigava želja? Res je torej, da se moje predstave o tem, kakšna bo Slovenija politično leta 2019, niso uresničile skoraj v ničemer. Ampak navsezadnje v politiki veliko vlogo igrajo simboli, seveda tudi zame. Če ne bi bilo simbolnega nezadovoljstva, ker mojo državo predstavljajo tisti, za katere si tega nisem ne želel ne pričakoval, bi moral namreč zapisati, da v njej živim čisto dobro. Kadar sem dobre volje, se zavedam, da spadam med tiste ljudi, ki so imeli srečo. Če ne bi bilo poletne vročine, bi celo rekel, da je malo okolij na tem svetu, kjer bi se počutil bolje. Tu in tam me prešine kar krivoverska misel, da moje osebno življenje bržkone ne bi bilo boljše niti, če bi se mi izpolnila goreča želja in bi se tudi na simbolni ravni uresničile ideje, ki jih gojim kot dediščino mirne revolucije ob padanju Berlinskega zidu. Seveda pa bi bil vsaj za kakšen dan ali dva še neprimerno bolj zadovoljen.Vseeno se spodobi in je pravično, da si ob dnevu državnosti zastavim vprašanje, ali ni morda Slovenija po meri idealov iz leta 1991 predvsem moja fiksna ideja, pa naj bo še tako lepa. Da je večina mojih rojakov in rojakinj pač zadovoljna s politiki, ki so baloni za enkratno uporabo, se navdušuje nad gretjem v soncu milosti velikega ruskega brata in ob uživanju vseh zahodnih dobrin za zabavo nostalgično pogleduje na jugovzhod. Večina dosedanjih javnih izrekanj kaže, da je tako. Zaradi tega jih lahko zmerjam z različnimi vzdevki (kar ob lagodno pitih kavicah, še eni dobrini, ki jo povezujem s svojo službo in državo, neizmerno rad počnem), ampak ali je moja vizija zares toliko boljša od njihove? Seveda bi se lahko oholo postavil na piedestal kot Daenerys Nevihtnorojena in zatrdil, da je prav moja predstava o Sloveniji najbolj (in edina) prava, ampak tisti, ki ste vzdržali do konca Igre prestolov, veste, kako se stvar konča. (Pa še zmajev nimam pri roki.) Zato bom tudi letošnji dan državnosti sicer pričakal z nelagodjem v grlu, a bom vseeno z nekim veseljem rekel: Na zdravje, domovina. In rojaki.

družbapolitika

Komentar Časnik.si

Dr. Aleš Maver: Bodi zdrava domovina?
Avtor ob domovinskem prazniku ne skriva razočaranja nad izvoljenimi predstavniki državnih ustanov in premijeja kar naravnost imenuje aroganten nastopač. Žalosti ga tudi dejstvo, da se zdi, da so ljudje kar zadovoljni s trenutnim stanjem.Ne vem, zakaj se me je v dneh pred dnevom državnosti lotilo precejšnje svetobolje. Morda je to še najbolj povezano s strahom pred poletno vročino, ki jo dandanašnji prenašam mnogo teže kot v času osamosvajanja. Morda gre preprosto za refleks tistega višnjanskega modrijarha, ki je, preden je predlagal, naj skupaj s kozlom Liscem obesijo še njegovega gospodarja Lukeža Drnuljo, da bo naslednjič kozla vsaj znal pošteno privezati, nostalgično spregovoril o tem, kako je bilo v časih, ko v Višnji Gori še niso imeli studenca z deskami kritega, vse boljše. Seveda predvsem zaradi tega, ker je sam tedaj bolje videl in bolje slišal.Neprepoznavna domovina Verjetno iz podobnih razlogov se mi je te dni zdelo, da je leta Gospodovega 1991 vse napovedovalo nekaj boljšega, kot se je do danes izcimilo. Do uradnega obleževanja dneva državnosti čutim vsako leto manj naklonjenosti, saj tam v vodilnih vlogah nastopajo posamezniki (in posameznice), ki jih nekako ne znam povezati s tistim, za kar sem kot dvanajstletni mulc mislil, celo verjel, da se dogaja. Tedaj si nisem predstavljal, da bosta tri desetletja pozneje med osrednjimi osebnostmi pravkar nastale države aroganten nastopač v vlogi premierja, ki z aroganco prikriva zlaganost svoje domnevne politične samoniklosti, in predsednik parlamenta, za katerega ni videti, da bi imel o čemer koli zares lastno mnenje. Seveda si nisem predstavljal niti, da se bo vsa državna smetana skupaj z večino državljanov cedila ob vsakem izrazu naklonjenosti kremeljskih aparatčikov, ki so z vsem, kar delajo in predstavljajo, čisto nasprotje idealov s konca osemdesetih in z začetka devetdesetih let. Predvsem pa me jezi, ker ni prav nič videti, da bi se parada instantnih voditeljev brez zveze z mojo idejo slovenske države, ki jih napihnejo kot balon in jih potem skoraj enako hitro objestno dobesedno razblinijo, kakor koli približevala svojemu koncu. In ob tej zase žalostni ugotovitvi bi v prejšnjih časih naredil piko. Letošnje melanholično razpoloženje pa mi je navdihnilo še eno drznejšo misel.Čigava želja? Res je torej, da se moje predstave o tem, kakšna bo Slovenija politično leta 2019, niso uresničile skoraj v ničemer. Ampak navsezadnje v politiki veliko vlogo igrajo simboli, seveda tudi zame. Če ne bi bilo simbolnega nezadovoljstva, ker mojo državo predstavljajo tisti, za katere si tega nisem ne želel ne pričakoval, bi moral namreč zapisati, da v njej živim čisto dobro. Kadar sem dobre volje, se zavedam, da spadam med tiste ljudi, ki so imeli srečo. Če ne bi bilo poletne vročine, bi celo rekel, da je malo okolij na tem svetu, kjer bi se počutil bolje. Tu in tam me prešine kar krivoverska misel, da moje osebno življenje bržkone ne bi bilo boljše niti, če bi se mi izpolnila goreča želja in bi se tudi na simbolni ravni uresničile ideje, ki jih gojim kot dediščino mirne revolucije ob padanju Berlinskega zidu. Seveda pa bi bil vsaj za kakšen dan ali dva še neprimerno bolj zadovoljen.Vseeno se spodobi in je pravično, da si ob dnevu državnosti zastavim vprašanje, ali ni morda Slovenija po meri idealov iz leta 1991 predvsem moja fiksna ideja, pa naj bo še tako lepa. Da je večina mojih rojakov in rojakinj pač zadovoljna s politiki, ki so baloni za enkratno uporabo, se navdušuje nad gretjem v soncu milosti velikega ruskega brata in ob uživanju vseh zahodnih dobrin za zabavo nostalgično pogleduje na jugovzhod. Večina dosedanjih javnih izrekanj kaže, da je tako. Zaradi tega jih lahko zmerjam z različnimi vzdevki (kar ob lagodno pitih kavicah, še eni dobrini, ki jo povezujem s svojo službo in državo, neizmerno rad počnem), ampak ali je moja vizija zares toliko boljša od njihove? Seveda bi se lahko oholo postavil na piedestal kot Daenerys Nevihtnorojena in zatrdil, da je prav moja predstava o Sloveniji najbolj (in edina) prava, ampak tisti, ki ste vzdržali do konca Igre prestolov, veste, kako se stvar konča. (Pa še zmajev nimam pri roki.) Zato bom tudi letošnji dan državnosti sicer pričakal z nelagodjem v grlu, a bom vseeno z nekim veseljem rekel: Na zdravje, domovina. In rojaki.
VEČ ...|26. 6. 2019
Dr. Aleš Maver: Bodi zdrava domovina?
Avtor ob domovinskem prazniku ne skriva razočaranja nad izvoljenimi predstavniki državnih ustanov in premijeja kar naravnost imenuje aroganten nastopač. Žalosti ga tudi dejstvo, da se zdi, da so ljudje kar zadovoljni s trenutnim stanjem.Ne vem, zakaj se me je v dneh pred dnevom državnosti lotilo precejšnje svetobolje. Morda je to še najbolj povezano s strahom pred poletno vročino, ki jo dandanašnji prenašam mnogo teže kot v času osamosvajanja. Morda gre preprosto za refleks tistega višnjanskega modrijarha, ki je, preden je predlagal, naj skupaj s kozlom Liscem obesijo še njegovega gospodarja Lukeža Drnuljo, da bo naslednjič kozla vsaj znal pošteno privezati, nostalgično spregovoril o tem, kako je bilo v časih, ko v Višnji Gori še niso imeli studenca z deskami kritega, vse boljše. Seveda predvsem zaradi tega, ker je sam tedaj bolje videl in bolje slišal.Neprepoznavna domovina Verjetno iz podobnih razlogov se mi je te dni zdelo, da je leta Gospodovega 1991 vse napovedovalo nekaj boljšega, kot se je do danes izcimilo. Do uradnega obleževanja dneva državnosti čutim vsako leto manj naklonjenosti, saj tam v vodilnih vlogah nastopajo posamezniki (in posameznice), ki jih nekako ne znam povezati s tistim, za kar sem kot dvanajstletni mulc mislil, celo verjel, da se dogaja. Tedaj si nisem predstavljal, da bosta tri desetletja pozneje med osrednjimi osebnostmi pravkar nastale države aroganten nastopač v vlogi premierja, ki z aroganco prikriva zlaganost svoje domnevne politične samoniklosti, in predsednik parlamenta, za katerega ni videti, da bi imel o čemer koli zares lastno mnenje. Seveda si nisem predstavljal niti, da se bo vsa državna smetana skupaj z večino državljanov cedila ob vsakem izrazu naklonjenosti kremeljskih aparatčikov, ki so z vsem, kar delajo in predstavljajo, čisto nasprotje idealov s konca osemdesetih in z začetka devetdesetih let. Predvsem pa me jezi, ker ni prav nič videti, da bi se parada instantnih voditeljev brez zveze z mojo idejo slovenske države, ki jih napihnejo kot balon in jih potem skoraj enako hitro objestno dobesedno razblinijo, kakor koli približevala svojemu koncu. In ob tej zase žalostni ugotovitvi bi v prejšnjih časih naredil piko. Letošnje melanholično razpoloženje pa mi je navdihnilo še eno drznejšo misel.Čigava želja? Res je torej, da se moje predstave o tem, kakšna bo Slovenija politično leta 2019, niso uresničile skoraj v ničemer. Ampak navsezadnje v politiki veliko vlogo igrajo simboli, seveda tudi zame. Če ne bi bilo simbolnega nezadovoljstva, ker mojo državo predstavljajo tisti, za katere si tega nisem ne želel ne pričakoval, bi moral namreč zapisati, da v njej živim čisto dobro. Kadar sem dobre volje, se zavedam, da spadam med tiste ljudi, ki so imeli srečo. Če ne bi bilo poletne vročine, bi celo rekel, da je malo okolij na tem svetu, kjer bi se počutil bolje. Tu in tam me prešine kar krivoverska misel, da moje osebno življenje bržkone ne bi bilo boljše niti, če bi se mi izpolnila goreča želja in bi se tudi na simbolni ravni uresničile ideje, ki jih gojim kot dediščino mirne revolucije ob padanju Berlinskega zidu. Seveda pa bi bil vsaj za kakšen dan ali dva še neprimerno bolj zadovoljen.Vseeno se spodobi in je pravično, da si ob dnevu državnosti zastavim vprašanje, ali ni morda Slovenija po meri idealov iz leta 1991 predvsem moja fiksna ideja, pa naj bo še tako lepa. Da je večina mojih rojakov in rojakinj pač zadovoljna s politiki, ki so baloni za enkratno uporabo, se navdušuje nad gretjem v soncu milosti velikega ruskega brata in ob uživanju vseh zahodnih dobrin za zabavo nostalgično pogleduje na jugovzhod. Večina dosedanjih javnih izrekanj kaže, da je tako. Zaradi tega jih lahko zmerjam z različnimi vzdevki (kar ob lagodno pitih kavicah, še eni dobrini, ki jo povezujem s svojo službo in državo, neizmerno rad počnem), ampak ali je moja vizija zares toliko boljša od njihove? Seveda bi se lahko oholo postavil na piedestal kot Daenerys Nevihtnorojena in zatrdil, da je prav moja predstava o Sloveniji najbolj (in edina) prava, ampak tisti, ki ste vzdržali do konca Igre prestolov, veste, kako se stvar konča. (Pa še zmajev nimam pri roki.) Zato bom tudi letošnji dan državnosti sicer pričakal z nelagodjem v grlu, a bom vseeno z nekim veseljem rekel: Na zdravje, domovina. In rojaki.

Aleš Maver

družbapolitika

Dogodki

VEČ ...|25. 6. 2019
Razglednica - Krvavec

Krvavec je gora, ki se nahaja v občini Cerklje na Gorenjskem in je del kamniško - savinjskih Alp. Na njenem pobočju je istoimensko zimskošportno središče RTC Krvavec. Gora je od daleč razpoznavna tudi po stometrskem železobetonskem stolpu, oddajniku Nacionalne televizijske in radijske hiše. S tega mesta oddaja tudi Radio Ognjišče svoj program.

Razglednica - Krvavec

Krvavec je gora, ki se nahaja v občini Cerklje na Gorenjskem in je del kamniško - savinjskih Alp. Na njenem pobočju je istoimensko zimskošportno središče RTC Krvavec. Gora je od daleč razpoznavna tudi po stometrskem železobetonskem stolpu, oddajniku Nacionalne televizijske in radijske hiše. S tega mesta oddaja tudi Radio Ognjišče svoj program.

varno na vrh

Dogodki

Razglednica - Krvavec
Krvavec je gora, ki se nahaja v občini Cerklje na Gorenjskem in je del kamniško - savinjskih Alp. Na njenem pobočju je istoimensko zimskošportno središče RTC Krvavec. Gora je od daleč razpoznavna tudi po stometrskem železobetonskem stolpu, oddajniku Nacionalne televizijske in radijske hiše. S tega mesta oddaja tudi Radio Ognjišče svoj program.
VEČ ...|25. 6. 2019
Razglednica - Krvavec
Krvavec je gora, ki se nahaja v občini Cerklje na Gorenjskem in je del kamniško - savinjskih Alp. Na njenem pobočju je istoimensko zimskošportno središče RTC Krvavec. Gora je od daleč razpoznavna tudi po stometrskem železobetonskem stolpu, oddajniku Nacionalne televizijske in radijske hiše. S tega mesta oddaja tudi Radio Ognjišče svoj program.

Robert Božič

varno na vrh

Doživetja narave

VEČ ...|14. 6. 2019
Lisca nad Sevnico in nasveti za varno pot v gore

V Doživetjih narave smo predstavili razgledno goro, ki se dviga nad Sevnico, kjer bo v soboto dan planinskih doživetij. Predstavili smo namen Planinske srečke, slišali ste koristne nasvete za gibanje v gorskem svetu poleti, dodali pa smo tudi kakšno planinsko zanimivost.

Lisca nad Sevnico in nasveti za varno pot v gore

V Doživetjih narave smo predstavili razgledno goro, ki se dviga nad Sevnico, kjer bo v soboto dan planinskih doživetij. Predstavili smo namen Planinske srečke, slišali ste koristne nasvete za gibanje v gorskem svetu poleti, dodali pa smo tudi kakšno planinsko zanimivost.

naravašportsvetovanje

Doživetja narave

Lisca nad Sevnico in nasveti za varno pot v gore
V Doživetjih narave smo predstavili razgledno goro, ki se dviga nad Sevnico, kjer bo v soboto dan planinskih doživetij. Predstavili smo namen Planinske srečke, slišali ste koristne nasvete za gibanje v gorskem svetu poleti, dodali pa smo tudi kakšno planinsko zanimivost.
VEČ ...|14. 6. 2019
Lisca nad Sevnico in nasveti za varno pot v gore
V Doživetjih narave smo predstavili razgledno goro, ki se dviga nad Sevnico, kjer bo v soboto dan planinskih doživetij. Predstavili smo namen Planinske srečke, slišali ste koristne nasvete za gibanje v gorskem svetu poleti, dodali pa smo tudi kakšno planinsko zanimivost.

Blaž Lesnik

naravašportsvetovanje

Od slike do besede

VEČ ...|11. 6. 2019
Z uganko v slovenski svet

V knjigi Z uganko v slovenski svet nas avtorica Alenka Konc Ambrožič popelje na sprehod po slovenskih pokrajinah. Najprej se pomudi v glavnem mestu, nato skoči na Štajersko, v Pomurje in na Notranjsko ter zatem še na Gorenjsko, Primorsko, v Belo Krajino z Notranjsko in končno tudi ob morje. Avtorica nam je v oddaji povedala, kako je knjiga nastala in kaj jo je vodilo pri pisanju ugank. Lepo vabljeni k poslušanju oddaje.

Z uganko v slovenski svet

V knjigi Z uganko v slovenski svet nas avtorica Alenka Konc Ambrožič popelje na sprehod po slovenskih pokrajinah. Najprej se pomudi v glavnem mestu, nato skoči na Štajersko, v Pomurje in na Notranjsko ter zatem še na Gorenjsko, Primorsko, v Belo Krajino z Notranjsko in končno tudi ob morje. Avtorica nam je v oddaji povedala, kako je knjiga nastala in kaj jo je vodilo pri pisanju ugank. Lepo vabljeni k poslušanju oddaje.

Slovenijaknjiga

Od slike do besede

Z uganko v slovenski svet
V knjigi Z uganko v slovenski svet nas avtorica Alenka Konc Ambrožič popelje na sprehod po slovenskih pokrajinah. Najprej se pomudi v glavnem mestu, nato skoči na Štajersko, v Pomurje in na Notranjsko ter zatem še na Gorenjsko, Primorsko, v Belo Krajino z Notranjsko in končno tudi ob morje. Avtorica nam je v oddaji povedala, kako je knjiga nastala in kaj jo je vodilo pri pisanju ugank. Lepo vabljeni k poslušanju oddaje.
VEČ ...|11. 6. 2019
Z uganko v slovenski svet
V knjigi Z uganko v slovenski svet nas avtorica Alenka Konc Ambrožič popelje na sprehod po slovenskih pokrajinah. Najprej se pomudi v glavnem mestu, nato skoči na Štajersko, v Pomurje in na Notranjsko ter zatem še na Gorenjsko, Primorsko, v Belo Krajino z Notranjsko in končno tudi ob morje. Avtorica nam je v oddaji povedala, kako je knjiga nastala in kaj jo je vodilo pri pisanju ugank. Lepo vabljeni k poslušanju oddaje.

Mateja Subotičanec

Slovenijaknjiga

Kulturni utrinki

VEČ ...|31. 5. 2019
Milena Zupančič nagrada - Muzejsko planinska transverzala - Cerje razstava Oskar Kogoj

Milena Zupančič je na Festivalu jugovzhodnega evropskega filma dobila nagrado za igralko letošnjega leta.Gorenjski muzeji so nadgradili sodelovanje z vzpostavitvijo Gorenjske muzejsko-planinske transverzale.V Pomniku miru na Cerju je na ogled razstava Oskarja Kogoja ob 60-letnici njegovega ustvarjanja.

Milena Zupančič nagrada - Muzejsko planinska transverzala - Cerje razstava Oskar Kogoj

Milena Zupančič je na Festivalu jugovzhodnega evropskega filma dobila nagrado za igralko letošnjega leta.Gorenjski muzeji so nadgradili sodelovanje z vzpostavitvijo Gorenjske muzejsko-planinske transverzale.V Pomniku miru na Cerju je na ogled razstava Oskarja Kogoja ob 60-letnici njegovega ustvarjanja.

Oskar KogojMilena ZupančičIrena Lačen BenedičičJelena Justin

Kulturni utrinki

Milena Zupančič nagrada - Muzejsko planinska transverzala - Cerje razstava Oskar Kogoj
Milena Zupančič je na Festivalu jugovzhodnega evropskega filma dobila nagrado za igralko letošnjega leta.Gorenjski muzeji so nadgradili sodelovanje z vzpostavitvijo Gorenjske muzejsko-planinske transverzale.V Pomniku miru na Cerju je na ogled razstava Oskarja Kogoja ob 60-letnici njegovega ustvarjanja.
VEČ ...|31. 5. 2019
Milena Zupančič nagrada - Muzejsko planinska transverzala - Cerje razstava Oskar Kogoj
Milena Zupančič je na Festivalu jugovzhodnega evropskega filma dobila nagrado za igralko letošnjega leta.Gorenjski muzeji so nadgradili sodelovanje z vzpostavitvijo Gorenjske muzejsko-planinske transverzale.V Pomniku miru na Cerju je na ogled razstava Oskarja Kogoja ob 60-letnici njegovega ustvarjanja.

Jože Bartolj

Oskar KogojMilena ZupančičIrena Lačen BenedičičJelena Justin

Iz Betanije

VEČ ...|27. 5. 2019
Oblike nekemične zasvojenosti

O nekemičnih odvisnostih je spregovorila mag. Nataša Ropret. V teh primerih govorimo, da se zasvojenost začne in konča v možganih. Gre za vedenja, s katerimi se posameznik nauči, kako doseže pretirano izločanje nevrotransmiterje v možganih: hazardiranje, igre na srečo preko spleta, zasvojenost s spolnostjo, z odnosi, motnje hranjenja (tudi ortoreksija, bigoreksija), tvegano podjetništvo, zasvojenost z nakupovanjem, športom...

Oblike nekemične zasvojenosti

O nekemičnih odvisnostih je spregovorila mag. Nataša Ropret. V teh primerih govorimo, da se zasvojenost začne in konča v možganih. Gre za vedenja, s katerimi se posameznik nauči, kako doseže pretirano izločanje nevrotransmiterje v možganih: hazardiranje, igre na srečo preko spleta, zasvojenost s spolnostjo, z odnosi, motnje hranjenja (tudi ortoreksija, bigoreksija), tvegano podjetništvo, zasvojenost z nakupovanjem, športom...

svetovanjeodnosizasvojenostnekemična odvisnost

Iz Betanije

Oblike nekemične zasvojenosti
O nekemičnih odvisnostih je spregovorila mag. Nataša Ropret. V teh primerih govorimo, da se zasvojenost začne in konča v možganih. Gre za vedenja, s katerimi se posameznik nauči, kako doseže pretirano izločanje nevrotransmiterje v možganih: hazardiranje, igre na srečo preko spleta, zasvojenost s spolnostjo, z odnosi, motnje hranjenja (tudi ortoreksija, bigoreksija), tvegano podjetništvo, zasvojenost z nakupovanjem, športom...
VEČ ...|27. 5. 2019
Oblike nekemične zasvojenosti
O nekemičnih odvisnostih je spregovorila mag. Nataša Ropret. V teh primerih govorimo, da se zasvojenost začne in konča v možganih. Gre za vedenja, s katerimi se posameznik nauči, kako doseže pretirano izločanje nevrotransmiterje v možganih: hazardiranje, igre na srečo preko spleta, zasvojenost s spolnostjo, z odnosi, motnje hranjenja (tudi ortoreksija, bigoreksija), tvegano podjetništvo, zasvojenost z nakupovanjem, športom...

Blaž Lesnik

svetovanjeodnosizasvojenostnekemična odvisnost

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|26. 5. 2019
Ameriške Brezje, 20 let Kugyjevih razredov

V Lemontu pri Chicagu v ZDA so t.i. Ameriške Brezje. Kakšni so njihovi začetki, sedanji trenutek in pogled v prihodnost, nam je povedal p. Metod Ogorevc. Slišali ste še o 20-letnici Kugyjevih razredov na Slovenski gimnaziji v Celovcu in druge novice.

Ameriške Brezje, 20 let Kugyjevih razredov

V Lemontu pri Chicagu v ZDA so t.i. Ameriške Brezje. Kakšni so njihovi začetki, sedanji trenutek in pogled v prihodnost, nam je povedal p. Metod Ogorevc. Slišali ste še o 20-letnici Kugyjevih razredov na Slovenski gimnaziji v Celovcu in druge novice.

rojakiinfokoroška

Slovencem po svetu in domovini

Ameriške Brezje, 20 let Kugyjevih razredov
V Lemontu pri Chicagu v ZDA so t.i. Ameriške Brezje. Kakšni so njihovi začetki, sedanji trenutek in pogled v prihodnost, nam je povedal p. Metod Ogorevc. Slišali ste še o 20-letnici Kugyjevih razredov na Slovenski gimnaziji v Celovcu in druge novice.
VEČ ...|26. 5. 2019
Ameriške Brezje, 20 let Kugyjevih razredov
V Lemontu pri Chicagu v ZDA so t.i. Ameriške Brezje. Kakšni so njihovi začetki, sedanji trenutek in pogled v prihodnost, nam je povedal p. Metod Ogorevc. Slišali ste še o 20-letnici Kugyjevih razredov na Slovenski gimnaziji v Celovcu in druge novice.

Matjaž Merljak

rojakiinfokoroška

Sveta maša

VEČ ...|12. 5. 2019
Prenos maše iz Kranjske Gore

Na četrto velikonočno nedeljo smo sveto mašo prenašali iz župnijske cerkve Marijinega vnebovzetja v Kranjski Gori. Maševal je župnik Janez Šimenc. Peli so mladinski pevski zbor iz župnije Kranjska Gora in Rateče pod vodstvom Klare Zaletel ter ženski pevski zbor iz župnije Kranjska Gora pod vodstvom in ob orgelski spremljavi Matjaža Megliča.

Prenos maše iz Kranjske Gore

Na četrto velikonočno nedeljo smo sveto mašo prenašali iz župnijske cerkve Marijinega vnebovzetja v Kranjski Gori. Maševal je župnik Janez Šimenc. Peli so mladinski pevski zbor iz župnije Kranjska Gora in Rateče pod vodstvom Klare Zaletel ter ženski pevski zbor iz župnije Kranjska Gora pod vodstvom in ob orgelski spremljavi Matjaža Megliča.

duhovnost

Sveta maša

Prenos maše iz Kranjske Gore
Na četrto velikonočno nedeljo smo sveto mašo prenašali iz župnijske cerkve Marijinega vnebovzetja v Kranjski Gori. Maševal je župnik Janez Šimenc. Peli so mladinski pevski zbor iz župnije Kranjska Gora in Rateče pod vodstvom Klare Zaletel ter ženski pevski zbor iz župnije Kranjska Gora pod vodstvom in ob orgelski spremljavi Matjaža Megliča.
VEČ ...|12. 5. 2019
Prenos maše iz Kranjske Gore
Na četrto velikonočno nedeljo smo sveto mašo prenašali iz župnijske cerkve Marijinega vnebovzetja v Kranjski Gori. Maševal je župnik Janez Šimenc. Peli so mladinski pevski zbor iz župnije Kranjska Gora in Rateče pod vodstvom Klare Zaletel ter ženski pevski zbor iz župnije Kranjska Gora pod vodstvom in ob orgelski spremljavi Matjaža Megliča.

Janez Šimenc

duhovnost

Ob radijskem ognjišču

VEČ ...|9. 5. 2019
201. oddaja

V četrtkovem večeru z zimzeleno glasbo smo med drugim predvajali: Ko boš prišla na Bled - Jelka Cvetežar; Butterfly – Danyel Gerard; Its My Party - Lesley Gore; Mandolina in Non Capito – Stane Mancini (danes ima 88. rojstni dan);I Want You Back - Jackson 5; Dormi, Amore Dormi (Ninna Nanna) - Iva Zanicchi; Mini-maxi – Bele vrane; Wenn die beste freundin – Marlene Dietrich; Tri slatke riječi - Krunoslav Kićo Slabinac

201. oddaja

V četrtkovem večeru z zimzeleno glasbo smo med drugim predvajali: Ko boš prišla na Bled - Jelka Cvetežar; Butterfly – Danyel Gerard; Its My Party - Lesley Gore; Mandolina in Non Capito – Stane Mancini (danes ima 88. rojstni dan);I Want You Back - Jackson 5; Dormi, Amore Dormi (Ninna Nanna) - Iva Zanicchi; Mini-maxi – Bele vrane; Wenn die beste freundin – Marlene Dietrich; Tri slatke riječi - Krunoslav Kićo Slabinac

glasbaspomin

Ob radijskem ognjišču

201. oddaja
V četrtkovem večeru z zimzeleno glasbo smo med drugim predvajali: Ko boš prišla na Bled - Jelka Cvetežar; Butterfly – Danyel Gerard; Its My Party - Lesley Gore; Mandolina in Non Capito – Stane Mancini (danes ima 88. rojstni dan);I Want You Back - Jackson 5; Dormi, Amore Dormi (Ninna Nanna) - Iva Zanicchi; Mini-maxi – Bele vrane; Wenn die beste freundin – Marlene Dietrich; Tri slatke riječi - Krunoslav Kićo Slabinac
VEČ ...|9. 5. 2019
201. oddaja
V četrtkovem večeru z zimzeleno glasbo smo med drugim predvajali: Ko boš prišla na Bled - Jelka Cvetežar; Butterfly – Danyel Gerard; Its My Party - Lesley Gore; Mandolina in Non Capito – Stane Mancini (danes ima 88. rojstni dan);I Want You Back - Jackson 5; Dormi, Amore Dormi (Ninna Nanna) - Iva Zanicchi; Mini-maxi – Bele vrane; Wenn die beste freundin – Marlene Dietrich; Tri slatke riječi - Krunoslav Kićo Slabinac

Matjaž Merljak

glasbaspomin

Naš gost

VEČ ...|4. 5. 2019
Živa mišica - Rado Kočevar

Pred mikrofonom smo gostili vedno iskrivega Rada Kočevarja, ki mu tudi v 91. letu ne zmanjka moči in optimizma. Spregovoril je o tem, kako so ga pred več kot sedmimi desetletji navdušile gore, zakaj se je v skromnih povojnih razmerah lotil plezanja prvenstvenih smeri, kako je opravil prvo gorsko kolesarjenje pri nas in kakšne oblike rekreacije goji še danes.

Živa mišica - Rado Kočevar

Pred mikrofonom smo gostili vedno iskrivega Rada Kočevarja, ki mu tudi v 91. letu ne zmanjka moči in optimizma. Spregovoril je o tem, kako so ga pred več kot sedmimi desetletji navdušile gore, zakaj se je v skromnih povojnih razmerah lotil plezanja prvenstvenih smeri, kako je opravil prvo gorsko kolesarjenje pri nas in kakšne oblike rekreacije goji še danes.

alpinizemspominplezanjekolesarjenjesmučanje

Naš gost

Živa mišica - Rado Kočevar
Pred mikrofonom smo gostili vedno iskrivega Rada Kočevarja, ki mu tudi v 91. letu ne zmanjka moči in optimizma. Spregovoril je o tem, kako so ga pred več kot sedmimi desetletji navdušile gore, zakaj se je v skromnih povojnih razmerah lotil plezanja prvenstvenih smeri, kako je opravil prvo gorsko kolesarjenje pri nas in kakšne oblike rekreacije goji še danes.
VEČ ...|4. 5. 2019
Živa mišica - Rado Kočevar
Pred mikrofonom smo gostili vedno iskrivega Rada Kočevarja, ki mu tudi v 91. letu ne zmanjka moči in optimizma. Spregovoril je o tem, kako so ga pred več kot sedmimi desetletji navdušile gore, zakaj se je v skromnih povojnih razmerah lotil plezanja prvenstvenih smeri, kako je opravil prvo gorsko kolesarjenje pri nas in kakšne oblike rekreacije goji še danes.

Blaž Lesnik

alpinizemspominplezanjekolesarjenjesmučanje

Duhovna misel

VEČ ...|24. 4. 2019
Gledala sta ga. Nista pa ga videla!

In rekla sta drug drugemu: Ali ni najino srce gorelo v nama, ko nama je po poti govoril in odpiral Pisma? (Lk 24, 32)

Gledala sta ga. Nista pa ga videla!

In rekla sta drug drugemu: Ali ni najino srce gorelo v nama, ko nama je po poti govoril in odpiral Pisma? (Lk 24, 32)

duhovnost

Duhovna misel

Gledala sta ga. Nista pa ga videla!
In rekla sta drug drugemu: Ali ni najino srce gorelo v nama, ko nama je po poti govoril in odpiral Pisma? (Lk 24, 32)
VEČ ...|24. 4. 2019
Gledala sta ga. Nista pa ga videla!
In rekla sta drug drugemu: Ali ni najino srce gorelo v nama, ko nama je po poti govoril in odpiral Pisma? (Lk 24, 32)

Gregor Čušin

duhovnost

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|23. 4. 2019
Grajska kapela sv. Jurija

Ljubljanski grad ima kapelo, ki je posvečena sv. Juriju. Kot goreča in veri predana svetniška osebnost v simbolnem pomenu bedi nad prestolnico in s tem nad celotnim slovenskim narodom. O grajski kapeli in sv. Juriju smo na godovni dan svetnika govorili z jezuitom p. Jožetom Kokaljem.

Grajska kapela sv. Jurija

Ljubljanski grad ima kapelo, ki je posvečena sv. Juriju. Kot goreča in veri predana svetniška osebnost v simbolnem pomenu bedi nad prestolnico in s tem nad celotnim slovenskim narodom. O grajski kapeli in sv. Juriju smo na godovni dan svetnika govorili z jezuitom p. Jožetom Kokaljem.

izročilokulturadediščinaduhovnostumetnost

Zakladi naše dediščine

Grajska kapela sv. Jurija
Ljubljanski grad ima kapelo, ki je posvečena sv. Juriju. Kot goreča in veri predana svetniška osebnost v simbolnem pomenu bedi nad prestolnico in s tem nad celotnim slovenskim narodom. O grajski kapeli in sv. Juriju smo na godovni dan svetnika govorili z jezuitom p. Jožetom Kokaljem.
VEČ ...|23. 4. 2019
Grajska kapela sv. Jurija
Ljubljanski grad ima kapelo, ki je posvečena sv. Juriju. Kot goreča in veri predana svetniška osebnost v simbolnem pomenu bedi nad prestolnico in s tem nad celotnim slovenskim narodom. O grajski kapeli in sv. Juriju smo na godovni dan svetnika govorili z jezuitom p. Jožetom Kokaljem.

Nataša Ličen

izročilokulturadediščinaduhovnostumetnost

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|21. 4. 2019
Velika noč med rojaki

O pripravah na veliko noč in praznovanju so govorili: p. Darko Žnidaršič iz Sydneyja v Avstraliji, Jože Kamin iz Freyming-Merlebacha v Franciji, Aleš Kalamar iz Stuttgarta v Nemčiji, Drago Gačnik iz Hamiltona v Kanadi, p. Metod Ogorevc iz Lemonta pri Chicagu v ZDA in mladi iz slovenskih domov v Buenos Airesu v Argentini.

Velika noč med rojaki

O pripravah na veliko noč in praznovanju so govorili: p. Darko Žnidaršič iz Sydneyja v Avstraliji, Jože Kamin iz Freyming-Merlebacha v Franciji, Aleš Kalamar iz Stuttgarta v Nemčiji, Drago Gačnik iz Hamiltona v Kanadi, p. Metod Ogorevc iz Lemonta pri Chicagu v ZDA in mladi iz slovenskih domov v Buenos Airesu v Argentini.

rojakiinfoprazniki

Slovencem po svetu in domovini

Velika noč med rojaki
O pripravah na veliko noč in praznovanju so govorili: p. Darko Žnidaršič iz Sydneyja v Avstraliji, Jože Kamin iz Freyming-Merlebacha v Franciji, Aleš Kalamar iz Stuttgarta v Nemčiji, Drago Gačnik iz Hamiltona v Kanadi, p. Metod Ogorevc iz Lemonta pri Chicagu v ZDA in mladi iz slovenskih domov v Buenos Airesu v Argentini.
VEČ ...|21. 4. 2019
Velika noč med rojaki
O pripravah na veliko noč in praznovanju so govorili: p. Darko Žnidaršič iz Sydneyja v Avstraliji, Jože Kamin iz Freyming-Merlebacha v Franciji, Aleš Kalamar iz Stuttgarta v Nemčiji, Drago Gačnik iz Hamiltona v Kanadi, p. Metod Ogorevc iz Lemonta pri Chicagu v ZDA in mladi iz slovenskih domov v Buenos Airesu v Argentini.

Matjaž Merljak

rojakiinfoprazniki

Informativni prispevki

VEČ ...|18. 4. 2019
Vinko Gorenak zaskrbljeno o napadih na sodnika Zvjezdana Radonjića

Še naprej odmevajo besede sodnika Zvjezdana Radonjića o pritiskih nanj pri sojenju Milku Noviču. Predsednik ljubljanskega okrožnega sodišča Marjan Pogačnik je od Radonjića že zahteval pojasnila. Ta jih je že posredoval, zato je Pogačnik zvečer omilil izjave in dejal, da so očitki o pritiskih manj dramatični. Kljub temu sta pritiske obsodila tako ministrica za pravosodje kot sodni svet. Oglasil se je tudi del politike. Dogajanje po besedah nekdanjega ministra za notranje zadeve Vinka Gorenaka kaže »vso tragiko stanja v našem pravosodju«

Vinko Gorenak zaskrbljeno o napadih na sodnika Zvjezdana Radonjića

Še naprej odmevajo besede sodnika Zvjezdana Radonjića o pritiskih nanj pri sojenju Milku Noviču. Predsednik ljubljanskega okrožnega sodišča Marjan Pogačnik je od Radonjića že zahteval pojasnila. Ta jih je že posredoval, zato je Pogačnik zvečer omilil izjave in dejal, da so očitki o pritiskih manj dramatični. Kljub temu sta pritiske obsodila tako ministrica za pravosodje kot sodni svet. Oglasil se je tudi del politike. Dogajanje po besedah nekdanjega ministra za notranje zadeve Vinka Gorenaka kaže »vso tragiko stanja v našem pravosodju«

infogorenakradonjićnovičsodišče

Informativni prispevki

Vinko Gorenak zaskrbljeno o napadih na sodnika Zvjezdana Radonjića
Še naprej odmevajo besede sodnika Zvjezdana Radonjića o pritiskih nanj pri sojenju Milku Noviču. Predsednik ljubljanskega okrožnega sodišča Marjan Pogačnik je od Radonjića že zahteval pojasnila. Ta jih je že posredoval, zato je Pogačnik zvečer omilil izjave in dejal, da so očitki o pritiskih manj dramatični. Kljub temu sta pritiske obsodila tako ministrica za pravosodje kot sodni svet. Oglasil se je tudi del politike. Dogajanje po besedah nekdanjega ministra za notranje zadeve Vinka Gorenaka kaže »vso tragiko stanja v našem pravosodju«
VEČ ...|18. 4. 2019
Vinko Gorenak zaskrbljeno o napadih na sodnika Zvjezdana Radonjića
Še naprej odmevajo besede sodnika Zvjezdana Radonjića o pritiskih nanj pri sojenju Milku Noviču. Predsednik ljubljanskega okrožnega sodišča Marjan Pogačnik je od Radonjića že zahteval pojasnila. Ta jih je že posredoval, zato je Pogačnik zvečer omilil izjave in dejal, da so očitki o pritiskih manj dramatični. Kljub temu sta pritiske obsodila tako ministrica za pravosodje kot sodni svet. Oglasil se je tudi del politike. Dogajanje po besedah nekdanjega ministra za notranje zadeve Vinka Gorenaka kaže »vso tragiko stanja v našem pravosodju«

Alen Salihović

infogorenakradonjićnovičsodišče

Komentar Časnik.si

VEČ ...|17. 4. 2019
Naša Gospa v plamenih – ali je Evropa vendarle krščanska?

Tragedija, ki je zadela Francijo, je velika za Evropo. Ko je zagorela Notre-Dame, se je v trenutku vsa pozornost usmerila v Pariz.

Naša Gospa v plamenih – ali je Evropa vendarle krščanska?

Tragedija, ki je zadela Francijo, je velika za Evropo. Ko je zagorela Notre-Dame, se je v trenutku vsa pozornost usmerila v Pariz.

komentar

Komentar Časnik.si

Naša Gospa v plamenih – ali je Evropa vendarle krščanska?
Tragedija, ki je zadela Francijo, je velika za Evropo. Ko je zagorela Notre-Dame, se je v trenutku vsa pozornost usmerila v Pariz.
VEČ ...|17. 4. 2019
Naša Gospa v plamenih – ali je Evropa vendarle krščanska?
Tragedija, ki je zadela Francijo, je velika za Evropo. Ko je zagorela Notre-Dame, se je v trenutku vsa pozornost usmerila v Pariz.

Matevž Vidmar

komentar

Kulturni utrinki

VEČ ...|16. 4. 2019
Dnevi knjige v Mariboru - Razstava Hrvoja Marka Peruzovića v Ljubljani - Francoska katedrala Notre Dame pogorela

Z več dogodki se te dni v počastitev svetovnega dneva knjig začenja 22. literarni festival Slovenski dnevi knjige v Mariboru, ki bo sicer uradno potekal od 23. do 27. aprila.Drevi ob 19.h odprtje razstave hrvaškega slikarja Hrvoja Marka Peruzovića v galeriji Družina. Predstavlja se s sakralnim opusom. Več o razstavi pa umetnostna kritičarka Anamirija Stibilj Šajn.Po več urah boja z ognjem v pariški katedrali Notre Dame so gasilci zgodaj zjutraj sporočili, da je požar pod nadzorom.

Dnevi knjige v Mariboru - Razstava Hrvoja Marka Peruzovića v Ljubljani - Francoska katedrala Notre Dame pogorela

Z več dogodki se te dni v počastitev svetovnega dneva knjig začenja 22. literarni festival Slovenski dnevi knjige v Mariboru, ki bo sicer uradno potekal od 23. do 27. aprila.Drevi ob 19.h odprtje razstave hrvaškega slikarja Hrvoja Marka Peruzovića v galeriji Družina. Predstavlja se s sakralnim opusom. Več o razstavi pa umetnostna kritičarka Anamirija Stibilj Šajn.Po več urah boja z ognjem v pariški katedrali Notre Dame so gasilci zgodaj zjutraj sporočili, da je požar pod nadzorom.

Hrvoje Marko PeruzovićAnamarija Stibilj Šajn

Kulturni utrinki

Dnevi knjige v Mariboru - Razstava Hrvoja Marka Peruzovića v Ljubljani - Francoska katedrala Notre Dame pogorela
Z več dogodki se te dni v počastitev svetovnega dneva knjig začenja 22. literarni festival Slovenski dnevi knjige v Mariboru, ki bo sicer uradno potekal od 23. do 27. aprila.Drevi ob 19.h odprtje razstave hrvaškega slikarja Hrvoja Marka Peruzovića v galeriji Družina. Predstavlja se s sakralnim opusom. Več o razstavi pa umetnostna kritičarka Anamirija Stibilj Šajn.Po več urah boja z ognjem v pariški katedrali Notre Dame so gasilci zgodaj zjutraj sporočili, da je požar pod nadzorom.
VEČ ...|16. 4. 2019
Dnevi knjige v Mariboru - Razstava Hrvoja Marka Peruzovića v Ljubljani - Francoska katedrala Notre Dame pogorela
Z več dogodki se te dni v počastitev svetovnega dneva knjig začenja 22. literarni festival Slovenski dnevi knjige v Mariboru, ki bo sicer uradno potekal od 23. do 27. aprila.Drevi ob 19.h odprtje razstave hrvaškega slikarja Hrvoja Marka Peruzovića v galeriji Družina. Predstavlja se s sakralnim opusom. Več o razstavi pa umetnostna kritičarka Anamirija Stibilj Šajn.Po več urah boja z ognjem v pariški katedrali Notre Dame so gasilci zgodaj zjutraj sporočili, da je požar pod nadzorom.

Jože Bartolj

Hrvoje Marko PeruzovićAnamarija Stibilj Šajn

O klasiki drugače

VEČ ...|14. 4. 2019
Razlaga slovenskih postnih pesmi in Stabat Mater, Luigija Boccherinija.

V zadnji letošnji postni oddaji smo poslušali predstavitev treh postnih pemi: Tam na vrtu oljske gore, Večerja zadnja in V ljubezni goreči. V drugem delu pa smo poslušali delo Stabat Mater, Luigija Boccherinija.

Razlaga slovenskih postnih pesmi in Stabat Mater, Luigija Boccherinija.

V zadnji letošnji postni oddaji smo poslušali predstavitev treh postnih pemi: Tam na vrtu oljske gore, Večerja zadnja in V ljubezni goreči. V drugem delu pa smo poslušali delo Stabat Mater, Luigija Boccherinija.

duhovnostglasbakultura

O klasiki drugače

Razlaga slovenskih postnih pesmi in Stabat Mater, Luigija Boccherinija.
V zadnji letošnji postni oddaji smo poslušali predstavitev treh postnih pemi: Tam na vrtu oljske gore, Večerja zadnja in V ljubezni goreči. V drugem delu pa smo poslušali delo Stabat Mater, Luigija Boccherinija.
VEČ ...|14. 4. 2019
Razlaga slovenskih postnih pesmi in Stabat Mater, Luigija Boccherinija.
V zadnji letošnji postni oddaji smo poslušali predstavitev treh postnih pemi: Tam na vrtu oljske gore, Večerja zadnja in V ljubezni goreči. V drugem delu pa smo poslušali delo Stabat Mater, Luigija Boccherinija.

Tadej Sadardr. Tadej Jakopič

duhovnostglasbakultura

Moja zgodba

VEČ ...|24. 3. 2019
Matevž in Slavka Košir - 2. del pričevanja

V oddaji Moja zgodba lahko poslušate drugi del pričevanja Matevža Koširja rojenega leta 1931 na Dolgih njivah pri Lučinah, v občini Gorenja vas. Pridružila se mu je tudi soproga Slavka. Spregovorila sta tudi o njenem očetu, ki je bil kot domobranec po vojni ubit v Škofji Loki.

Matevž in Slavka Košir - 2. del pričevanja

V oddaji Moja zgodba lahko poslušate drugi del pričevanja Matevža Koširja rojenega leta 1931 na Dolgih njivah pri Lučinah, v občini Gorenja vas. Pridružila se mu je tudi soproga Slavka. Spregovorila sta tudi o njenem očetu, ki je bil kot domobranec po vojni ubit v Škofji Loki.

Matevž KoširSlavka Košir

Moja zgodba

Matevž in Slavka Košir - 2. del pričevanja
V oddaji Moja zgodba lahko poslušate drugi del pričevanja Matevža Koširja rojenega leta 1931 na Dolgih njivah pri Lučinah, v občini Gorenja vas. Pridružila se mu je tudi soproga Slavka. Spregovorila sta tudi o njenem očetu, ki je bil kot domobranec po vojni ubit v Škofji Loki.
VEČ ...|24. 3. 2019
Matevž in Slavka Košir - 2. del pričevanja
V oddaji Moja zgodba lahko poslušate drugi del pričevanja Matevža Koširja rojenega leta 1931 na Dolgih njivah pri Lučinah, v občini Gorenja vas. Pridružila se mu je tudi soproga Slavka. Spregovorila sta tudi o njenem očetu, ki je bil kot domobranec po vojni ubit v Škofji Loki.

Jože Bartolj

Matevž KoširSlavka Košir

Informativni prispevki

VEČ ...|22. 3. 2019
Ne manj bolnikov, ampak več časa zanje, pravijo družinski zdravniki

Opozorila, da so družinski zdravniki preobremenjeni, se vrstijo že dalj časa. Nov splošni dogovor v zdravstvu za letos njihovega položaja ni izboljšal, prav nasprotno, mnogi poudarjajo, da je so pogoji zdaj še slabši in da je dodatno ogrožena strokovnost. Težave so trenutno največje na Štajerskem in Gorenjskem, v Celju družinski zdravniki grozijo z odpovedmi, v Kranju zaradi več odhodov družinskih zdravnikov v zadnjem času ne vidijo dolgoročne rešitve. Ali grozi razpad sistema? Poklicali smo družinsko zdravnico dr. Neno Kopčavar Guček.

Ne manj bolnikov, ampak več časa zanje, pravijo družinski zdravniki

Opozorila, da so družinski zdravniki preobremenjeni, se vrstijo že dalj časa. Nov splošni dogovor v zdravstvu za letos njihovega položaja ni izboljšal, prav nasprotno, mnogi poudarjajo, da je so pogoji zdaj še slabši in da je dodatno ogrožena strokovnost. Težave so trenutno največje na Štajerskem in Gorenjskem, v Celju družinski zdravniki grozijo z odpovedmi, v Kranju zaradi več odhodov družinskih zdravnikov v zadnjem času ne vidijo dolgoročne rešitve. Ali grozi razpad sistema? Poklicali smo družinsko zdravnico dr. Neno Kopčavar Guček.

infopogovorpolitikazdravstvo

Informativni prispevki

Ne manj bolnikov, ampak več časa zanje, pravijo družinski zdravniki
Opozorila, da so družinski zdravniki preobremenjeni, se vrstijo že dalj časa. Nov splošni dogovor v zdravstvu za letos njihovega položaja ni izboljšal, prav nasprotno, mnogi poudarjajo, da je so pogoji zdaj še slabši in da je dodatno ogrožena strokovnost. Težave so trenutno največje na Štajerskem in Gorenjskem, v Celju družinski zdravniki grozijo z odpovedmi, v Kranju zaradi več odhodov družinskih zdravnikov v zadnjem času ne vidijo dolgoročne rešitve. Ali grozi razpad sistema? Poklicali smo družinsko zdravnico dr. Neno Kopčavar Guček.
VEČ ...|22. 3. 2019
Ne manj bolnikov, ampak več časa zanje, pravijo družinski zdravniki
Opozorila, da so družinski zdravniki preobremenjeni, se vrstijo že dalj časa. Nov splošni dogovor v zdravstvu za letos njihovega položaja ni izboljšal, prav nasprotno, mnogi poudarjajo, da je so pogoji zdaj še slabši in da je dodatno ogrožena strokovnost. Težave so trenutno največje na Štajerskem in Gorenjskem, v Celju družinski zdravniki grozijo z odpovedmi, v Kranju zaradi več odhodov družinskih zdravnikov v zadnjem času ne vidijo dolgoročne rešitve. Ali grozi razpad sistema? Poklicali smo družinsko zdravnico dr. Neno Kopčavar Guček.

Helena Škrlec

infopogovorpolitikazdravstvo

Moja zgodba

VEČ ...|17. 3. 2019
Matevž Košir - pričevanje

Tokrat smo predstavili pričevanje Matevža Koširja rojenega leta 1931 na Dolgih njivah pri Lučinah v občini Gorenja vas. Ob koncu 2. svetovne vojne, leta 1945, so iz hiše njegovega starega ata, kjer je služil kot pastir, od doma odšli trije fantje kot domobranci. Domov se ni vrnil nobeden. V pričevanju ste lahko slišali še njegove spomine na vojaščino in prevzem kmetije po vojni.

Matevž Košir - pričevanje

Tokrat smo predstavili pričevanje Matevža Koširja rojenega leta 1931 na Dolgih njivah pri Lučinah v občini Gorenja vas. Ob koncu 2. svetovne vojne, leta 1945, so iz hiše njegovega starega ata, kjer je služil kot pastir, od doma odšli trije fantje kot domobranci. Domov se ni vrnil nobeden. V pričevanju ste lahko slišali še njegove spomine na vojaščino in prevzem kmetije po vojni.

Matevž Košir

Moja zgodba

Matevž Košir - pričevanje
Tokrat smo predstavili pričevanje Matevža Koširja rojenega leta 1931 na Dolgih njivah pri Lučinah v občini Gorenja vas. Ob koncu 2. svetovne vojne, leta 1945, so iz hiše njegovega starega ata, kjer je služil kot pastir, od doma odšli trije fantje kot domobranci. Domov se ni vrnil nobeden. V pričevanju ste lahko slišali še njegove spomine na vojaščino in prevzem kmetije po vojni.
VEČ ...|17. 3. 2019
Matevž Košir - pričevanje
Tokrat smo predstavili pričevanje Matevža Koširja rojenega leta 1931 na Dolgih njivah pri Lučinah v občini Gorenja vas. Ob koncu 2. svetovne vojne, leta 1945, so iz hiše njegovega starega ata, kjer je služil kot pastir, od doma odšli trije fantje kot domobranci. Domov se ni vrnil nobeden. V pričevanju ste lahko slišali še njegove spomine na vojaščino in prevzem kmetije po vojni.

Jože Bartolj

Matevž Košir

Kulturni utrinki

VEČ ...|15. 3. 2019
50. Primorska poje - Razstava v Gorenjskem muzeju - Knjižni sejem v Parizu - Ob svetovnem dnevu poezije

Revija pevskih zborov Primorska poje je letos že 50. po vrsti povezala ljubitelje zborovskega petja.Gorenjski muzej v Kranju ponuja na ogled kiparsko prostorsko postavitev Milojke Drobne in projekt Kresničke v rudniku.Javna agencija za knjigo se letos prvič udeležuje mednarodnega knjižnega sejma v Parizu.Na pobudo pesnika Dejana Kobana bo na svetovni dan poezije, 21. marca, v Ljubljani potekalo 24-urno branje poezije.

50. Primorska poje - Razstava v Gorenjskem muzeju - Knjižni sejem v Parizu - Ob svetovnem dnevu poezije

Revija pevskih zborov Primorska poje je letos že 50. po vrsti povezala ljubitelje zborovskega petja.Gorenjski muzej v Kranju ponuja na ogled kiparsko prostorsko postavitev Milojke Drobne in projekt Kresničke v rudniku.Javna agencija za knjigo se letos prvič udeležuje mednarodnega knjižnega sejma v Parizu.Na pobudo pesnika Dejana Kobana bo na svetovni dan poezije, 21. marca, v Ljubljani potekalo 24-urno branje poezije.

primorska pojeDejan Koban

Kulturni utrinki

50. Primorska poje - Razstava v Gorenjskem muzeju - Knjižni sejem v Parizu - Ob svetovnem dnevu poezije
Revija pevskih zborov Primorska poje je letos že 50. po vrsti povezala ljubitelje zborovskega petja.Gorenjski muzej v Kranju ponuja na ogled kiparsko prostorsko postavitev Milojke Drobne in projekt Kresničke v rudniku.Javna agencija za knjigo se letos prvič udeležuje mednarodnega knjižnega sejma v Parizu.Na pobudo pesnika Dejana Kobana bo na svetovni dan poezije, 21. marca, v Ljubljani potekalo 24-urno branje poezije.
VEČ ...|15. 3. 2019
50. Primorska poje - Razstava v Gorenjskem muzeju - Knjižni sejem v Parizu - Ob svetovnem dnevu poezije
Revija pevskih zborov Primorska poje je letos že 50. po vrsti povezala ljubitelje zborovskega petja.Gorenjski muzej v Kranju ponuja na ogled kiparsko prostorsko postavitev Milojke Drobne in projekt Kresničke v rudniku.Javna agencija za knjigo se letos prvič udeležuje mednarodnega knjižnega sejma v Parizu.Na pobudo pesnika Dejana Kobana bo na svetovni dan poezije, 21. marca, v Ljubljani potekalo 24-urno branje poezije.

Jože Bartolj

primorska pojeDejan Koban

Doživetja narave

VEČ ...|15. 3. 2019
O žlahtni zmesi gorništva in smučanja

Niti tradicionalno planinstvo v kopnih razmerah niti smučanje ob žičnicah ne moreta nuditi tistega prvinskega uživanja, ki ga občutimo, ko si v samoti nedotaknjene beline utiramo smučino, je zapisal avtor Velikega turnosmučarskega vodnika Igor Jenčič. Pogovor z njim prinaša vpogled v nastajanje njegove knjige, v strast, ki jo goji že štiri desetletja in osnovne namige, kako se prvič podati v gore na turnih smučeh.

O žlahtni zmesi gorništva in smučanja

Niti tradicionalno planinstvo v kopnih razmerah niti smučanje ob žičnicah ne moreta nuditi tistega prvinskega uživanja, ki ga občutimo, ko si v samoti nedotaknjene beline utiramo smučino, je zapisal avtor Velikega turnosmučarskega vodnika Igor Jenčič. Pogovor z njim prinaša vpogled v nastajanje njegove knjige, v strast, ki jo goji že štiri desetletja in osnovne namige, kako se prvič podati v gore na turnih smučeh.

naravaturno smučanjezimagorništvo

Doživetja narave

O žlahtni zmesi gorništva in smučanja
Niti tradicionalno planinstvo v kopnih razmerah niti smučanje ob žičnicah ne moreta nuditi tistega prvinskega uživanja, ki ga občutimo, ko si v samoti nedotaknjene beline utiramo smučino, je zapisal avtor Velikega turnosmučarskega vodnika Igor Jenčič. Pogovor z njim prinaša vpogled v nastajanje njegove knjige, v strast, ki jo goji že štiri desetletja in osnovne namige, kako se prvič podati v gore na turnih smučeh.
VEČ ...|15. 3. 2019
O žlahtni zmesi gorništva in smučanja
Niti tradicionalno planinstvo v kopnih razmerah niti smučanje ob žičnicah ne moreta nuditi tistega prvinskega uživanja, ki ga občutimo, ko si v samoti nedotaknjene beline utiramo smučino, je zapisal avtor Velikega turnosmučarskega vodnika Igor Jenčič. Pogovor z njim prinaša vpogled v nastajanje njegove knjige, v strast, ki jo goji že štiri desetletja in osnovne namige, kako se prvič podati v gore na turnih smučeh.

Blaž Lesnik

naravaturno smučanjezimagorništvo

Kulturni utrinki

VEČ ...|5. 3. 2019
Nagrada Nika Kureta Nadji Valentinčič Furlan - Poteka tekmovanje TEMSIG - Razstava 100 let Petra Florjančiča

Dan pred začetkom festivala Dnevi etnografskega filma bodo podelili plaketo Nika Kureta. Prejela jo bo Nadja Valentinčič Furlan.Na glasbenih šolah gorenjske regije od včeraj poteka 48. državno tekmovanje mladih glasbenikov Slovenije Temsig.Danes ob 18. uri bodo v Festivalni dvorani na Bledu odprli razstavo o izumitelju Petru Florjančiču ob njegovi 100 letnici.

Nagrada Nika Kureta Nadji Valentinčič Furlan - Poteka tekmovanje TEMSIG - Razstava 100 let Petra Florjančiča

Dan pred začetkom festivala Dnevi etnografskega filma bodo podelili plaketo Nika Kureta. Prejela jo bo Nadja Valentinčič Furlan.Na glasbenih šolah gorenjske regije od včeraj poteka 48. državno tekmovanje mladih glasbenikov Slovenije Temsig.Danes ob 18. uri bodo v Festivalni dvorani na Bledu odprli razstavo o izumitelju Petru Florjančiču ob njegovi 100 letnici.

Nadja Valentinčič FurlanPeter Florjančičtemsig

Kulturni utrinki

Nagrada Nika Kureta Nadji Valentinčič Furlan - Poteka tekmovanje TEMSIG - Razstava 100 let Petra Florjančiča
Dan pred začetkom festivala Dnevi etnografskega filma bodo podelili plaketo Nika Kureta. Prejela jo bo Nadja Valentinčič Furlan.Na glasbenih šolah gorenjske regije od včeraj poteka 48. državno tekmovanje mladih glasbenikov Slovenije Temsig.Danes ob 18. uri bodo v Festivalni dvorani na Bledu odprli razstavo o izumitelju Petru Florjančiču ob njegovi 100 letnici.
VEČ ...|5. 3. 2019
Nagrada Nika Kureta Nadji Valentinčič Furlan - Poteka tekmovanje TEMSIG - Razstava 100 let Petra Florjančiča
Dan pred začetkom festivala Dnevi etnografskega filma bodo podelili plaketo Nika Kureta. Prejela jo bo Nadja Valentinčič Furlan.Na glasbenih šolah gorenjske regije od včeraj poteka 48. državno tekmovanje mladih glasbenikov Slovenije Temsig.Danes ob 18. uri bodo v Festivalni dvorani na Bledu odprli razstavo o izumitelju Petru Florjančiču ob njegovi 100 letnici.

Jože Bartolj

Nadja Valentinčič FurlanPeter Florjančičtemsig

Informativni prispevki

VEČ ...|5. 3. 2019
Jonathan Gregorič je mladi harmonikar iz Kanade

V Begunjah na Gorenjskem so se 9. in 10. februarja 2019 zbrali mladi glasbeniki iz Slovenije in tujine. V diatonični in klavirski harmoniki so se pomerili za nagrado Avsenik 2019. Med 110-imi udeleženci je bil tudi 16-letni Jonathan Gregorič iz okolice Toronta v Kanadi. Dosegel je zlato priznanje. Z očetom Michaelom in 17-letnim bratom Nicolasom so se oglasili v našem studiu. Oče je dejal, da je z rezultatom 97,57 zelo zadovoljen, sploh zato, ker nima fizičnega mentorja, ampak vso pomoč pri učenju dobi preko interneta. Sodeluje s Klemenom Rošarjem, prej pa z Mihom Debevcem. Michael Gregorič je bil član zasedbe Planinski kvintet, vsi štirje otroci so poslušali njega in ženo, ki tudi igra pri enem od narodnozabavnih ansamblov.

Jonathan Gregorič je mladi harmonikar iz Kanade

V Begunjah na Gorenjskem so se 9. in 10. februarja 2019 zbrali mladi glasbeniki iz Slovenije in tujine. V diatonični in klavirski harmoniki so se pomerili za nagrado Avsenik 2019. Med 110-imi udeleženci je bil tudi 16-letni Jonathan Gregorič iz okolice Toronta v Kanadi. Dosegel je zlato priznanje. Z očetom Michaelom in 17-letnim bratom Nicolasom so se oglasili v našem studiu. Oče je dejal, da je z rezultatom 97,57 zelo zadovoljen, sploh zato, ker nima fizičnega mentorja, ampak vso pomoč pri učenju dobi preko interneta. Sodeluje s Klemenom Rošarjem, prej pa z Mihom Debevcem. Michael Gregorič je bil član zasedbe Planinski kvintet, vsi štirje otroci so poslušali njega in ženo, ki tudi igra pri enem od narodnozabavnih ansamblov.

info

Informativni prispevki

Jonathan Gregorič je mladi harmonikar iz Kanade
V Begunjah na Gorenjskem so se 9. in 10. februarja 2019 zbrali mladi glasbeniki iz Slovenije in tujine. V diatonični in klavirski harmoniki so se pomerili za nagrado Avsenik 2019. Med 110-imi udeleženci je bil tudi 16-letni Jonathan Gregorič iz okolice Toronta v Kanadi. Dosegel je zlato priznanje. Z očetom Michaelom in 17-letnim bratom Nicolasom so se oglasili v našem studiu. Oče je dejal, da je z rezultatom 97,57 zelo zadovoljen, sploh zato, ker nima fizičnega mentorja, ampak vso pomoč pri učenju dobi preko interneta. Sodeluje s Klemenom Rošarjem, prej pa z Mihom Debevcem. Michael Gregorič je bil član zasedbe Planinski kvintet, vsi štirje otroci so poslušali njega in ženo, ki tudi igra pri enem od narodnozabavnih ansamblov.
VEČ ...|5. 3. 2019
Jonathan Gregorič je mladi harmonikar iz Kanade
V Begunjah na Gorenjskem so se 9. in 10. februarja 2019 zbrali mladi glasbeniki iz Slovenije in tujine. V diatonični in klavirski harmoniki so se pomerili za nagrado Avsenik 2019. Med 110-imi udeleženci je bil tudi 16-letni Jonathan Gregorič iz okolice Toronta v Kanadi. Dosegel je zlato priznanje. Z očetom Michaelom in 17-letnim bratom Nicolasom so se oglasili v našem studiu. Oče je dejal, da je z rezultatom 97,57 zelo zadovoljen, sploh zato, ker nima fizičnega mentorja, ampak vso pomoč pri učenju dobi preko interneta. Sodeluje s Klemenom Rošarjem, prej pa z Mihom Debevcem. Michael Gregorič je bil član zasedbe Planinski kvintet, vsi štirje otroci so poslušali njega in ženo, ki tudi igra pri enem od narodnozabavnih ansamblov.

Matjaž Merljak

info

Via positiva

VEČ ...|28. 2. 2019
Kako živeti uspeh in pri tem ne izgubiti sebe

Mag. Maja Golob, marketinška strokovnjakinja, avtorica uspešne knjige Ne čakaj na vikend, je odkrito spregovorila o izgorelosti ter vnovičnem iskanju ravnovesja. Kako določiti prioritete v življenju, kako usklajevati delo, družino in čas zase, kako prepoznati, kdaj in kje smo šli v rdeče? Spodbudne misli, ki jih lahko iskreno deli le tisti, ki to zgodbo in njene nauke dobro pozna, ker jih je izkusil na lastni koži. Podobna je Majina zgodba, skozi svoja spoznanja lahko zdaj pomaga in svetuje mnogim.

Kako živeti uspeh in pri tem ne izgubiti sebe

Mag. Maja Golob, marketinška strokovnjakinja, avtorica uspešne knjige Ne čakaj na vikend, je odkrito spregovorila o izgorelosti ter vnovičnem iskanju ravnovesja. Kako določiti prioritete v življenju, kako usklajevati delo, družino in čas zase, kako prepoznati, kdaj in kje smo šli v rdeče? Spodbudne misli, ki jih lahko iskreno deli le tisti, ki to zgodbo in njene nauke dobro pozna, ker jih je izkusil na lastni koži. Podobna je Majina zgodba, skozi svoja spoznanja lahko zdaj pomaga in svetuje mnogim.

izobraževanjepogovorodnosiinovativnostpodjetništvokulturavzgoja

Via positiva

Kako živeti uspeh in pri tem ne izgubiti sebe
Mag. Maja Golob, marketinška strokovnjakinja, avtorica uspešne knjige Ne čakaj na vikend, je odkrito spregovorila o izgorelosti ter vnovičnem iskanju ravnovesja. Kako določiti prioritete v življenju, kako usklajevati delo, družino in čas zase, kako prepoznati, kdaj in kje smo šli v rdeče? Spodbudne misli, ki jih lahko iskreno deli le tisti, ki to zgodbo in njene nauke dobro pozna, ker jih je izkusil na lastni koži. Podobna je Majina zgodba, skozi svoja spoznanja lahko zdaj pomaga in svetuje mnogim.
VEČ ...|28. 2. 2019
Kako živeti uspeh in pri tem ne izgubiti sebe
Mag. Maja Golob, marketinška strokovnjakinja, avtorica uspešne knjige Ne čakaj na vikend, je odkrito spregovorila o izgorelosti ter vnovičnem iskanju ravnovesja. Kako določiti prioritete v življenju, kako usklajevati delo, družino in čas zase, kako prepoznati, kdaj in kje smo šli v rdeče? Spodbudne misli, ki jih lahko iskreno deli le tisti, ki to zgodbo in njene nauke dobro pozna, ker jih je izkusil na lastni koži. Podobna je Majina zgodba, skozi svoja spoznanja lahko zdaj pomaga in svetuje mnogim.

Nataša Ličen

izobraževanjepogovorodnosiinovativnostpodjetništvokulturavzgoja

Iz Betanije

VEČ ...|27. 2. 2019
Bigoreksija, ortoreksija

Iz Betanije

Bigoreksija, ortoreksija
VEČ ...|27. 2. 2019

Doživetja narave

VEČ ...|22. 2. 2019
Predstavitev vodnika V zasnežene gore, gost Gorazd Gorišek

Zimske gore so lepe in mogočne, a tudi nevarne. Ob primerni opremi, znanju in izkušnjah pride prav tudi verodostojna informacija ali vsaj namig, kam se odpraviti. Avtor čisto svežega vodnika V zasnežene gore Gorazd Gorišek je bil popoldanski gost in povedal je tudi, kam z otroki med zimskimi počitnicami.

Predstavitev vodnika V zasnežene gore, gost Gorazd Gorišek

Zimske gore so lepe in mogočne, a tudi nevarne. Ob primerni opremi, znanju in izkušnjah pride prav tudi verodostojna informacija ali vsaj namig, kam se odpraviti. Avtor čisto svežega vodnika V zasnežene gore Gorazd Gorišek je bil popoldanski gost in povedal je tudi, kam z otroki med zimskimi počitnicami.

naravašportizobraževanjeinfo

Doživetja narave

Predstavitev vodnika V zasnežene gore, gost Gorazd Gorišek
Zimske gore so lepe in mogočne, a tudi nevarne. Ob primerni opremi, znanju in izkušnjah pride prav tudi verodostojna informacija ali vsaj namig, kam se odpraviti. Avtor čisto svežega vodnika V zasnežene gore Gorazd Gorišek je bil popoldanski gost in povedal je tudi, kam z otroki med zimskimi počitnicami.
VEČ ...|22. 2. 2019
Predstavitev vodnika V zasnežene gore, gost Gorazd Gorišek
Zimske gore so lepe in mogočne, a tudi nevarne. Ob primerni opremi, znanju in izkušnjah pride prav tudi verodostojna informacija ali vsaj namig, kam se odpraviti. Avtor čisto svežega vodnika V zasnežene gore Gorazd Gorišek je bil popoldanski gost in povedal je tudi, kam z otroki med zimskimi počitnicami.

Blaž Lesnik

naravašportizobraževanjeinfo

Doživetja narave

VEČ ...|15. 2. 2019
32 svežih filmov za ljubitelje gora in alpinizma

Mednarodni festival gorniškega filma trinajstič odpira zastor in v Ljubljani, Celju, Radovljici ter Domžalah vabi pred platna. Prvič v zgodovini Festivala gorniškega filma bo slovenske gledalce razveselil film, nominiran za oskarja in prejemnik filmske nagrade bafta – Free Solo, ter vrsta najnovejših gorniških filmov. Tudi slovenskih, letos jih bo kar 5. Z Manco Čujež sva poklepetala o filmih in programu festivala.

32 svežih filmov za ljubitelje gora in alpinizma

Mednarodni festival gorniškega filma trinajstič odpira zastor in v Ljubljani, Celju, Radovljici ter Domžalah vabi pred platna. Prvič v zgodovini Festivala gorniškega filma bo slovenske gledalce razveselil film, nominiran za oskarja in prejemnik filmske nagrade bafta – Free Solo, ter vrsta najnovejših gorniških filmov. Tudi slovenskih, letos jih bo kar 5. Z Manco Čujež sva poklepetala o filmih in programu festivala.

gorefilmalpinizemplezanjefestival

Doživetja narave

32 svežih filmov za ljubitelje gora in alpinizma
Mednarodni festival gorniškega filma trinajstič odpira zastor in v Ljubljani, Celju, Radovljici ter Domžalah vabi pred platna. Prvič v zgodovini Festivala gorniškega filma bo slovenske gledalce razveselil film, nominiran za oskarja in prejemnik filmske nagrade bafta – Free Solo, ter vrsta najnovejših gorniških filmov. Tudi slovenskih, letos jih bo kar 5. Z Manco Čujež sva poklepetala o filmih in programu festivala.
VEČ ...|15. 2. 2019
32 svežih filmov za ljubitelje gora in alpinizma
Mednarodni festival gorniškega filma trinajstič odpira zastor in v Ljubljani, Celju, Radovljici ter Domžalah vabi pred platna. Prvič v zgodovini Festivala gorniškega filma bo slovenske gledalce razveselil film, nominiran za oskarja in prejemnik filmske nagrade bafta – Free Solo, ter vrsta najnovejših gorniških filmov. Tudi slovenskih, letos jih bo kar 5. Z Manco Čujež sva poklepetala o filmih in programu festivala.

Blaž Lesnik

gorefilmalpinizemplezanjefestival

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|14. 2. 2019
Domače znanje v razvoju kmetijske mehanizacije

Igor Stare iz podjetja Gorenc je opisal domači razvoj in znanje pri izdelovanju kakovostnih kmetijskih strojev in mehanizacije. Ni lahko biti konkurenčen na velikem trgu, toda vztrajnost in nenehno iskanje izboljšav jim omogoča obstoj.

Domače znanje v razvoju kmetijske mehanizacije

Igor Stare iz podjetja Gorenc je opisal domači razvoj in znanje pri izdelovanju kakovostnih kmetijskih strojev in mehanizacije. Ni lahko biti konkurenčen na velikem trgu, toda vztrajnost in nenehno iskanje izboljšav jim omogoča obstoj.

inovativnostrazvoj

Ni meje za dobre ideje

Domače znanje v razvoju kmetijske mehanizacije
Igor Stare iz podjetja Gorenc je opisal domači razvoj in znanje pri izdelovanju kakovostnih kmetijskih strojev in mehanizacije. Ni lahko biti konkurenčen na velikem trgu, toda vztrajnost in nenehno iskanje izboljšav jim omogoča obstoj.
VEČ ...|14. 2. 2019
Domače znanje v razvoju kmetijske mehanizacije
Igor Stare iz podjetja Gorenc je opisal domači razvoj in znanje pri izdelovanju kakovostnih kmetijskih strojev in mehanizacije. Ni lahko biti konkurenčen na velikem trgu, toda vztrajnost in nenehno iskanje izboljšav jim omogoča obstoj.

Nataša Ličen

inovativnostrazvoj

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|12. 2. 2019
Dediščina povezuje

Nataša Gorenc, koordinatorica Dnevov evropske kulturne dediščine pri na,s je povabila k razvijanju lokalnih dogodkov na temo izročila in obenem pohvalila množico že obstoječih izvirnih idej posameznikov, organizacij in društev lokalnih območij, pri vključevanju dediščine v ožje okolje.

Dediščina povezuje

Nataša Gorenc, koordinatorica Dnevov evropske kulturne dediščine pri na,s je povabila k razvijanju lokalnih dogodkov na temo izročila in obenem pohvalila množico že obstoječih izvirnih idej posameznikov, organizacij in društev lokalnih območij, pri vključevanju dediščine v ožje okolje.

dediščinaizročilokulturadružba

Zakladi naše dediščine

Dediščina povezuje
Nataša Gorenc, koordinatorica Dnevov evropske kulturne dediščine pri na,s je povabila k razvijanju lokalnih dogodkov na temo izročila in obenem pohvalila množico že obstoječih izvirnih idej posameznikov, organizacij in društev lokalnih območij, pri vključevanju dediščine v ožje okolje.
VEČ ...|12. 2. 2019
Dediščina povezuje
Nataša Gorenc, koordinatorica Dnevov evropske kulturne dediščine pri na,s je povabila k razvijanju lokalnih dogodkov na temo izročila in obenem pohvalila množico že obstoječih izvirnih idej posameznikov, organizacij in društev lokalnih območij, pri vključevanju dediščine v ožje okolje.

Nataša Ličen

dediščinaizročilokulturadružba

Iz naših krajev

VEČ ...|9. 2. 2019
Kranj, Jesenice, Prevalje, Nova Gorica, Škocjan

V oddaji smo poročali o ambicioznih načrtih na področju zdravstva na Gorenjskem, kopičenju odpadkov na deponiji Mala Mežakla, gradnji čistilne naprave v občini Prevalje, delovanju zavetišča za brezdomce v Novi Gorici in najnovejših odkritjih v Škocjanskih jamah.

Kranj, Jesenice, Prevalje, Nova Gorica, Škocjan

V oddaji smo poročali o ambicioznih načrtih na področju zdravstva na Gorenjskem, kopičenju odpadkov na deponiji Mala Mežakla, gradnji čistilne naprave v občini Prevalje, delovanju zavetišča za brezdomce v Novi Gorici in najnovejših odkritjih v Škocjanskih jamah.

infodružba

Iz naših krajev

Kranj, Jesenice, Prevalje, Nova Gorica, Škocjan
V oddaji smo poročali o ambicioznih načrtih na področju zdravstva na Gorenjskem, kopičenju odpadkov na deponiji Mala Mežakla, gradnji čistilne naprave v občini Prevalje, delovanju zavetišča za brezdomce v Novi Gorici in najnovejših odkritjih v Škocjanskih jamah.
VEČ ...|9. 2. 2019
Kranj, Jesenice, Prevalje, Nova Gorica, Škocjan
V oddaji smo poročali o ambicioznih načrtih na področju zdravstva na Gorenjskem, kopičenju odpadkov na deponiji Mala Mežakla, gradnji čistilne naprave v občini Prevalje, delovanju zavetišča za brezdomce v Novi Gorici in najnovejših odkritjih v Škocjanskih jamah.

Andrej Šinko

infodružba

Doživetja narave

VEČ ...|8. 2. 2019
Najalpinist leta Luka Stražar in reportaža s tekmovanja mladih planincev

Tokrat smo gostili polovico slovenske naveze, ki je bila za svoj lanski uspeh v pakistanskem visokogorju imenovana za naj alpinista 2018. Luka Stražar nam je s časovne razdalje pol leta opisal vzpon na Latok 1, slišali pa ste tudi nekaj utrinkov iz jubilenjega tekmovanja Mladina in gore v Podnanosu, kjer so prva mesta zasedli idrijski planinci.

Najalpinist leta Luka Stražar in reportaža s tekmovanja mladih planincev

Tokrat smo gostili polovico slovenske naveze, ki je bila za svoj lanski uspeh v pakistanskem visokogorju imenovana za naj alpinista 2018. Luka Stražar nam je s časovne razdalje pol leta opisal vzpon na Latok 1, slišali pa ste tudi nekaj utrinkov iz jubilenjega tekmovanja Mladina in gore v Podnanosu, kjer so prva mesta zasedli idrijski planinci.

alpinizemLatokmladina in gorePodnanosmladi

Doživetja narave

Najalpinist leta Luka Stražar in reportaža s tekmovanja mladih planincev
Tokrat smo gostili polovico slovenske naveze, ki je bila za svoj lanski uspeh v pakistanskem visokogorju imenovana za naj alpinista 2018. Luka Stražar nam je s časovne razdalje pol leta opisal vzpon na Latok 1, slišali pa ste tudi nekaj utrinkov iz jubilenjega tekmovanja Mladina in gore v Podnanosu, kjer so prva mesta zasedli idrijski planinci.
VEČ ...|8. 2. 2019
Najalpinist leta Luka Stražar in reportaža s tekmovanja mladih planincev
Tokrat smo gostili polovico slovenske naveze, ki je bila za svoj lanski uspeh v pakistanskem visokogorju imenovana za naj alpinista 2018. Luka Stražar nam je s časovne razdalje pol leta opisal vzpon na Latok 1, slišali pa ste tudi nekaj utrinkov iz jubilenjega tekmovanja Mladina in gore v Podnanosu, kjer so prva mesta zasedli idrijski planinci.

Blaž Lesnik

alpinizemLatokmladina in gorePodnanosmladi

Informativni prispevki

VEČ ...|1. 2. 2019
Značaj držav Evropske unije in njihovih prebivalcev skozi njihove pravljice

Ljudske pravljice so ogledalo naroda, iz njih vejeta značaj države in mišljenje njenih prebivalcev. Ljudske pravljice bodo v knjižnicah v Poljanah nad Škofjo Loko in v Železnikih ta mesec otroke vabile na poseben potep. Dogodek v obeh krajih pripravljata Informacijska točka Europe Direct Gorenjska, ki deluje znotraj Razvojne agencije Sora, in Knjižnica Ivana Tavčarja Škofja Loka. Starši se bodo tam lahko seznanili s kampanjo Evropskega parlamenta Tokrat grem volit. O tem je spregovorila Jerneja Klemenčič Lotrič iz Razvojne agencije Sora.

Značaj držav Evropske unije in njihovih prebivalcev skozi njihove pravljice

Ljudske pravljice so ogledalo naroda, iz njih vejeta značaj države in mišljenje njenih prebivalcev. Ljudske pravljice bodo v knjižnicah v Poljanah nad Škofjo Loko in v Železnikih ta mesec otroke vabile na poseben potep. Dogodek v obeh krajih pripravljata Informacijska točka Europe Direct Gorenjska, ki deluje znotraj Razvojne agencije Sora, in Knjižnica Ivana Tavčarja Škofja Loka. Starši se bodo tam lahko seznanili s kampanjo Evropskega parlamenta Tokrat grem volit. O tem je spregovorila Jerneja Klemenčič Lotrič iz Razvojne agencije Sora.

infopogovor

Informativni prispevki

Značaj držav Evropske unije in njihovih prebivalcev skozi njihove pravljice
Ljudske pravljice so ogledalo naroda, iz njih vejeta značaj države in mišljenje njenih prebivalcev. Ljudske pravljice bodo v knjižnicah v Poljanah nad Škofjo Loko in v Železnikih ta mesec otroke vabile na poseben potep. Dogodek v obeh krajih pripravljata Informacijska točka Europe Direct Gorenjska, ki deluje znotraj Razvojne agencije Sora, in Knjižnica Ivana Tavčarja Škofja Loka. Starši se bodo tam lahko seznanili s kampanjo Evropskega parlamenta Tokrat grem volit. O tem je spregovorila Jerneja Klemenčič Lotrič iz Razvojne agencije Sora.
VEČ ...|1. 2. 2019
Značaj držav Evropske unije in njihovih prebivalcev skozi njihove pravljice
Ljudske pravljice so ogledalo naroda, iz njih vejeta značaj države in mišljenje njenih prebivalcev. Ljudske pravljice bodo v knjižnicah v Poljanah nad Škofjo Loko in v Železnikih ta mesec otroke vabile na poseben potep. Dogodek v obeh krajih pripravljata Informacijska točka Europe Direct Gorenjska, ki deluje znotraj Razvojne agencije Sora, in Knjižnica Ivana Tavčarja Škofja Loka. Starši se bodo tam lahko seznanili s kampanjo Evropskega parlamenta Tokrat grem volit. O tem je spregovorila Jerneja Klemenčič Lotrič iz Razvojne agencije Sora.

Helena Škrlec

infopogovor

Moja zgodba

VEČ ...|13. 1. 2019
Brata Jakob (1926) in Franc (1922) Pazlar pišeta iz Vzhodne fronte

V oddaji Moja zgodba smo spoznali usodo bratov Pazlar iz Poljšice pri Gorjah na Gorenjskem. Franc Pazlar rojen leta 1922 in njegov brat Jakob, letnik 1926, sta bila vpoklicana v nemško vojsko. Domov se nista nikoli vrnila, ohranilo pa se je več kot 200 pisem in dopisnic, ki sta jih poslala svoji družini. V izboru pisem lahko sledimo usodi bratov do njune smrti leta 1944, daleč od domovine.

Brata Jakob (1926) in Franc (1922) Pazlar pišeta iz Vzhodne fronte

V oddaji Moja zgodba smo spoznali usodo bratov Pazlar iz Poljšice pri Gorjah na Gorenjskem. Franc Pazlar rojen leta 1922 in njegov brat Jakob, letnik 1926, sta bila vpoklicana v nemško vojsko. Domov se nista nikoli vrnila, ohranilo pa se je več kot 200 pisem in dopisnic, ki sta jih poslala svoji družini. V izboru pisem lahko sledimo usodi bratov do njune smrti leta 1944, daleč od domovine.

jakob pazlar (1926)franc pazlar (1922)

Moja zgodba

Brata Jakob (1926) in Franc (1922) Pazlar pišeta iz Vzhodne fronte
V oddaji Moja zgodba smo spoznali usodo bratov Pazlar iz Poljšice pri Gorjah na Gorenjskem. Franc Pazlar rojen leta 1922 in njegov brat Jakob, letnik 1926, sta bila vpoklicana v nemško vojsko. Domov se nista nikoli vrnila, ohranilo pa se je več kot 200 pisem in dopisnic, ki sta jih poslala svoji družini. V izboru pisem lahko sledimo usodi bratov do njune smrti leta 1944, daleč od domovine.
VEČ ...|13. 1. 2019
Brata Jakob (1926) in Franc (1922) Pazlar pišeta iz Vzhodne fronte
V oddaji Moja zgodba smo spoznali usodo bratov Pazlar iz Poljšice pri Gorjah na Gorenjskem. Franc Pazlar rojen leta 1922 in njegov brat Jakob, letnik 1926, sta bila vpoklicana v nemško vojsko. Domov se nista nikoli vrnila, ohranilo pa se je več kot 200 pisem in dopisnic, ki sta jih poslala svoji družini. V izboru pisem lahko sledimo usodi bratov do njune smrti leta 1944, daleč od domovine.

Jože Bartolj

jakob pazlar (1926)franc pazlar (1922)

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|11. 1. 2019
Rastlinjak pripomore k zgodnje spomladanski pridelavi zelenjave

Zgodnje pridelave zelenjave brez rastlinjaka ni, pravi Ana Ogorelec, svetovalka specialistka s KGZ Ljubljana.

Rastlinjak pripomore k zgodnje spomladanski pridelavi zelenjave

Zgodnje pridelave zelenjave brez rastlinjaka ni, pravi Ana Ogorelec, svetovalka specialistka s KGZ Ljubljana.

kmetijstvoizobraževanje

Minute za kmetijstvo in podeželje

Rastlinjak pripomore k zgodnje spomladanski pridelavi zelenjave
Zgodnje pridelave zelenjave brez rastlinjaka ni, pravi Ana Ogorelec, svetovalka specialistka s KGZ Ljubljana.
VEČ ...|11. 1. 2019
Rastlinjak pripomore k zgodnje spomladanski pridelavi zelenjave
Zgodnje pridelave zelenjave brez rastlinjaka ni, pravi Ana Ogorelec, svetovalka specialistka s KGZ Ljubljana.

Robert Božič

kmetijstvoizobraževanje

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|10. 1. 2019
Uporabnost rastlinjaka v zimskem času

Ana Ogorelec, svetovalka specialistka s KGZ Ljubljana je spregovorila o uporabnosti rastlinjaka v zimskem času.

Uporabnost rastlinjaka v zimskem času

Ana Ogorelec, svetovalka specialistka s KGZ Ljubljana je spregovorila o uporabnosti rastlinjaka v zimskem času.

kmetijstvosvetovanje

Minute za kmetijstvo in podeželje

Uporabnost rastlinjaka v zimskem času
Ana Ogorelec, svetovalka specialistka s KGZ Ljubljana je spregovorila o uporabnosti rastlinjaka v zimskem času.
VEČ ...|10. 1. 2019
Uporabnost rastlinjaka v zimskem času
Ana Ogorelec, svetovalka specialistka s KGZ Ljubljana je spregovorila o uporabnosti rastlinjaka v zimskem času.

Robert Božič

kmetijstvosvetovanje

Informativni prispevki

VEČ ...|9. 1. 2019
Božični prazniki v Lemontu

O praznovanju božičnih praznikov med rojaki, ki se združujejo v t.i. Ameriških Brezjah, v Lemontu pri Chicagu, smo se pogovarjali s tamkajšnjim slovenskim župnikom, frančiškanom p. Metodom Ogorevcem.

Božični prazniki v Lemontu

O praznovanju božičnih praznikov med rojaki, ki se združujejo v t.i. Ameriških Brezjah, v Lemontu pri Chicagu, smo se pogovarjali s tamkajšnjim slovenskim župnikom, frančiškanom p. Metodom Ogorevcem.

rojakibožičinfo

Informativni prispevki

Božični prazniki v Lemontu
O praznovanju božičnih praznikov med rojaki, ki se združujejo v t.i. Ameriških Brezjah, v Lemontu pri Chicagu, smo se pogovarjali s tamkajšnjim slovenskim župnikom, frančiškanom p. Metodom Ogorevcem.
VEČ ...|9. 1. 2019
Božični prazniki v Lemontu
O praznovanju božičnih praznikov med rojaki, ki se združujejo v t.i. Ameriških Brezjah, v Lemontu pri Chicagu, smo se pogovarjali s tamkajšnjim slovenskim župnikom, frančiškanom p. Metodom Ogorevcem.

Matjaž Merljak

rojakibožičinfo

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|6. 1. 2019
Božič v Lemontu, Buenos Airesu in vzhodni Franciji

Na tretji božični praznik smo se povezali z rojaki v Buenos Airesu, Lemontu pri Chicagu in vzhodno Francijo. Maja Podržaj, p. Metod Ogorevc in Jože Kamin so nam več povedali o pripravah na božič, praznovanju, novem letu in svetih treh krajih. V oddaji tudi o dveh nagrajenih zamejskih novinarjih.

Božič v Lemontu, Buenos Airesu in vzhodni Franciji

Na tretji božični praznik smo se povezali z rojaki v Buenos Airesu, Lemontu pri Chicagu in vzhodno Francijo. Maja Podržaj, p. Metod Ogorevc in Jože Kamin so nam več povedali o pripravah na božič, praznovanju, novem letu in svetih treh krajih. V oddaji tudi o dveh nagrajenih zamejskih novinarjih.

rojakibožičinfo

Slovencem po svetu in domovini

Božič v Lemontu, Buenos Airesu in vzhodni Franciji
Na tretji božični praznik smo se povezali z rojaki v Buenos Airesu, Lemontu pri Chicagu in vzhodno Francijo. Maja Podržaj, p. Metod Ogorevc in Jože Kamin so nam več povedali o pripravah na božič, praznovanju, novem letu in svetih treh krajih. V oddaji tudi o dveh nagrajenih zamejskih novinarjih.
VEČ ...|6. 1. 2019
Božič v Lemontu, Buenos Airesu in vzhodni Franciji
Na tretji božični praznik smo se povezali z rojaki v Buenos Airesu, Lemontu pri Chicagu in vzhodno Francijo. Maja Podržaj, p. Metod Ogorevc in Jože Kamin so nam več povedali o pripravah na božič, praznovanju, novem letu in svetih treh krajih. V oddaji tudi o dveh nagrajenih zamejskih novinarjih.

Matjaž Merljak

rojakibožičinfo

Petkov večer

VEČ ...|28. 12. 2018
Prazniki in domače viže

Zadnji petkov večer v tem letu je bil namenjen oddaji S harmoniko po domače. Če naštejemo le nekaj naslovov viž, ki smo jih izbrali za ta večer, boste gotovo vedeli o čem bomo peli in govorili. Poskusimo: Zvezde na nebu gore, Božična noč, Polnočni zvon, Silvestrski večer ... Prazniki, kajne? Prav imate. Prazniki in domače viže.

Prazniki in domače viže

Zadnji petkov večer v tem letu je bil namenjen oddaji S harmoniko po domače. Če naštejemo le nekaj naslovov viž, ki smo jih izbrali za ta večer, boste gotovo vedeli o čem bomo peli in govorili. Poskusimo: Zvezde na nebu gore, Božična noč, Polnočni zvon, Silvestrski večer ... Prazniki, kajne? Prav imate. Prazniki in domače viže.

glasbabožič

Petkov večer

Prazniki in domače viže
Zadnji petkov večer v tem letu je bil namenjen oddaji S harmoniko po domače. Če naštejemo le nekaj naslovov viž, ki smo jih izbrali za ta večer, boste gotovo vedeli o čem bomo peli in govorili. Poskusimo: Zvezde na nebu gore, Božična noč, Polnočni zvon, Silvestrski večer ... Prazniki, kajne? Prav imate. Prazniki in domače viže.
VEČ ...|28. 12. 2018
Prazniki in domače viže
Zadnji petkov večer v tem letu je bil namenjen oddaji S harmoniko po domače. Če naštejemo le nekaj naslovov viž, ki smo jih izbrali za ta večer, boste gotovo vedeli o čem bomo peli in govorili. Poskusimo: Zvezde na nebu gore, Božična noč, Polnočni zvon, Silvestrski večer ... Prazniki, kajne? Prav imate. Prazniki in domače viže.

Jure Sešek

glasbabožič

Doživetja narave

VEČ ...|28. 12. 2018
Kolaž najbolj odmevnih oddaj v letu 2018

Povzeli smo nekaj tem, ki so zaznamovale letošnje leto in so bile seveda tudi del naših oddaj. Spomnili smo se prenove Aljaževega stolpa na Triglavu pa obiska astrofizičarke dr. Marije Strojnik ter javnega opazovanja nočnega neba, ki je doživelo lep sprejem širše javnosti. Za konec pa smo, kot vedno prelistali tudi Planinski vestnik.

Kolaž najbolj odmevnih oddaj v letu 2018

Povzeli smo nekaj tem, ki so zaznamovale letošnje leto in so bile seveda tudi del naših oddaj. Spomnili smo se prenove Aljaževega stolpa na Triglavu pa obiska astrofizičarke dr. Marije Strojnik ter javnega opazovanja nočnega neba, ki je doživelo lep sprejem širše javnosti. Za konec pa smo, kot vedno prelistali tudi Planinski vestnik.

naravagoreastrofizikaspomin

Doživetja narave

Kolaž najbolj odmevnih oddaj v letu 2018
Povzeli smo nekaj tem, ki so zaznamovale letošnje leto in so bile seveda tudi del naših oddaj. Spomnili smo se prenove Aljaževega stolpa na Triglavu pa obiska astrofizičarke dr. Marije Strojnik ter javnega opazovanja nočnega neba, ki je doživelo lep sprejem širše javnosti. Za konec pa smo, kot vedno prelistali tudi Planinski vestnik.
VEČ ...|28. 12. 2018
Kolaž najbolj odmevnih oddaj v letu 2018
Povzeli smo nekaj tem, ki so zaznamovale letošnje leto in so bile seveda tudi del naših oddaj. Spomnili smo se prenove Aljaževega stolpa na Triglavu pa obiska astrofizičarke dr. Marije Strojnik ter javnega opazovanja nočnega neba, ki je doživelo lep sprejem širše javnosti. Za konec pa smo, kot vedno prelistali tudi Planinski vestnik.

Blaž Lesnik

naravagoreastrofizikaspomin

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|19. 12. 2018
Prašni delci kot posledica gorenja

V rubriki smo se ustavili ob dejstvu, da prašni delci nastajajo tudi ob gorenju in torej tudi ob ogrevanju na lesna goriva ter povedali, kako zmanjšati njihove izpuste iz kurišč.

Prašni delci kot posledica gorenja

V rubriki smo se ustavili ob dejstvu, da prašni delci nastajajo tudi ob gorenju in torej tudi ob ogrevanju na lesna goriva ter povedali, kako zmanjšati njihove izpuste iz kurišč.

izobraževanjekmetijstvosvetovanje

Minute za kmetijstvo in podeželje

Prašni delci kot posledica gorenja
V rubriki smo se ustavili ob dejstvu, da prašni delci nastajajo tudi ob gorenju in torej tudi ob ogrevanju na lesna goriva ter povedali, kako zmanjšati njihove izpuste iz kurišč.
VEČ ...|19. 12. 2018
Prašni delci kot posledica gorenja
V rubriki smo se ustavili ob dejstvu, da prašni delci nastajajo tudi ob gorenju in torej tudi ob ogrevanju na lesna goriva ter povedali, kako zmanjšati njihove izpuste iz kurišč.

Robert Božič

izobraževanjekmetijstvosvetovanje

Kulturni utrinki

VEČ ...|18. 12. 2018
Maruš Štibelj nagrajena v Louvru - razstava Žiga Okorn - 180 let prešernoslovca Toma Zupana - Knjižni sejem Nova Gorica

Na slovitem pariškem Salonu lepih umetnosti v muzeju Louvre je mlada slovenska umetnica Maruša Štibelj prejela nagrado žirije v kategoriji slikarstva. Po lanskih nagrajencih Marjanu Mirtu in Branimirju Ritonji ter predlanski nagrajenki Evi Petrič je to četrta nagrada za slovensko umetnost na tem salonu z več kot 150-letno tradicijo. Na salonu podeljujejo še nagrade za kiparstvo, grafiko, ilustracijo, fotografijo in zadnja leta še za instalacijo. Predstavitev slovenske umetnosti na salonu, na katerem se je predstavilo več kot 600 umetnikov, je vodil Igor Orešič iz Maribora. Povabil je umetnike iz štajersko-prekmurskega ter ljubljansko-gorenjskega konca.Danes ob 20.h bodo v galeriji Srečišče v hostlu Celica odprli razstavo akademskega slikarja Žige Okorna z naslovom vest:Žiga Okorn, slikar, konceptualni umetnik in oblikovalec je pričevalec, ki čas in dogodke v njem beleži s podobami, sodobni ikonopisec, mojster akvarela, ki umešča svoja likovne uvide na način, da spregovorijo skozi kontekst prostora. Njegova slikarska izpoved se giblje med ekspresionističnimi morskimi vedutami, na katerih sta odsotna tako človek kot zemlja in človeško figuro naslikano v nekaj potezah z najmanjšo možno uporabo likovnih sredstev in materialov.Žiga Okorn je soavtor prenove hostla Celica iz nekdanjega zapora v odprt prostor srečevanj, prve galerije Srečišče in sooblikovalec likovnega programa od leta 1997 dalje.Kulturno umetniško društvo LIK Naklo, vabi v danes ob 18 .uri v Pavlinovo galerijo kulturnega Doma Janeza Filipiča na odprtje dokumentarno - slikarske razstave o pomembnem Slovencu, velikem prešernoslovcu Tomu Zupanu. Prihodnje leto bo namreč minilo 180 let od njegovega rojstva. V Naklem se ga še posebej spominjajo, ker je upokojenska leta preživel na Okroglem pri Naklem. Pomemben je tudi zato, ker je svoje premoženje po smrti zapustil narodu. Nepremičnine Zvezi slepih Slovenije, knjižnico NUKu in Prešernov muzej Narodnemu muzeju, danes so ti predmeti na ogled v Prešernovi hiši v Kranju. Zupanovo življenje in delo bo predstavil avtor razstave Damijan Janežič. Razstava bo odprta še 23. in 30. decembra od 10. do 12. ure in 26. decembra od 10. do 16. ure. V ogrevanem šotoru pred mestno hišo v Novi Gorici bo jutri vrata ponovno odprl knjižni sejem Knjige pod jelkami. S širokim izborom knjižnih založnikov želi Društvo humanistov Goriške v sodelovanju z Mestno občino Nova Gorica prebivalcem mesta in širše okolice ponuditi kakovostno bero knjig in knjižnih novosti. Letošnji sejem je daleč največji od vseh dosedanjih v zimskem času. Udeležuje se ga 16 založniških hiš. Spremljevalni program sejma bo namenjen vsem generacijam in bo obsegal predstavitve knjig in pogovore z avtorji, glasbeni program ter delavnice za otroke. Prav vsak dan bo tudi svojevrstno kulinarično in glasbeno obarvan. Knjižni sejem Knjige pod jelkami bo potekal do 22. decembra, med 12. in 20. uro.

Maruš Štibelj nagrajena v Louvru - razstava Žiga Okorn - 180 let prešernoslovca Toma Zupana - Knjižni sejem Nova Gorica

Na slovitem pariškem Salonu lepih umetnosti v muzeju Louvre je mlada slovenska umetnica Maruša Štibelj prejela nagrado žirije v kategoriji slikarstva. Po lanskih nagrajencih Marjanu Mirtu in Branimirju Ritonji ter predlanski nagrajenki Evi Petrič je to četrta nagrada za slovensko umetnost na tem salonu z več kot 150-letno tradicijo. Na salonu podeljujejo še nagrade za kiparstvo, grafiko, ilustracijo, fotografijo in zadnja leta še za instalacijo. Predstavitev slovenske umetnosti na salonu, na katerem se je predstavilo več kot 600 umetnikov, je vodil Igor Orešič iz Maribora. Povabil je umetnike iz štajersko-prekmurskega ter ljubljansko-gorenjskega konca.Danes ob 20.h bodo v galeriji Srečišče v hostlu Celica odprli razstavo akademskega slikarja Žige Okorna z naslovom vest:Žiga Okorn, slikar, konceptualni umetnik in oblikovalec je pričevalec, ki čas in dogodke v njem beleži s podobami, sodobni ikonopisec, mojster akvarela, ki umešča svoja likovne uvide na način, da spregovorijo skozi kontekst prostora. Njegova slikarska izpoved se giblje med ekspresionističnimi morskimi vedutami, na katerih sta odsotna tako človek kot zemlja in človeško figuro naslikano v nekaj potezah z najmanjšo možno uporabo likovnih sredstev in materialov.Žiga Okorn je soavtor prenove hostla Celica iz nekdanjega zapora v odprt prostor srečevanj, prve galerije Srečišče in sooblikovalec likovnega programa od leta 1997 dalje.Kulturno umetniško društvo LIK Naklo, vabi v danes ob 18 .uri v Pavlinovo galerijo kulturnega Doma Janeza Filipiča na odprtje dokumentarno - slikarske razstave o pomembnem Slovencu, velikem prešernoslovcu Tomu Zupanu. Prihodnje leto bo namreč minilo 180 let od njegovega rojstva. V Naklem se ga še posebej spominjajo, ker je upokojenska leta preživel na Okroglem pri Naklem. Pomemben je tudi zato, ker je svoje premoženje po smrti zapustil narodu. Nepremičnine Zvezi slepih Slovenije, knjižnico NUKu in Prešernov muzej Narodnemu muzeju, danes so ti predmeti na ogled v Prešernovi hiši v Kranju. Zupanovo življenje in delo bo predstavil avtor razstave Damijan Janežič. Razstava bo odprta še 23. in 30. decembra od 10. do 12. ure in 26. decembra od 10. do 16. ure. V ogrevanem šotoru pred mestno hišo v Novi Gorici bo jutri vrata ponovno odprl knjižni sejem Knjige pod jelkami. S širokim izborom knjižnih založnikov želi Društvo humanistov Goriške v sodelovanju z Mestno občino Nova Gorica prebivalcem mesta in širše okolice ponuditi kakovostno bero knjig in knjižnih novosti. Letošnji sejem je daleč največji od vseh dosedanjih v zimskem času. Udeležuje se ga 16 založniških hiš. Spremljevalni program sejma bo namenjen vsem generacijam in bo obsegal predstavitve knjig in pogovore z avtorji, glasbeni program ter delavnice za otroke. Prav vsak dan bo tudi svojevrstno kulinarično in glasbeno obarvan. Knjižni sejem Knjige pod jelkami bo potekal do 22. decembra, med 12. in 20. uro.

kulturarazstava žiga okorn

Kulturni utrinki

Maruš Štibelj nagrajena v Louvru - razstava Žiga Okorn - 180 let prešernoslovca Toma Zupana - Knjižni sejem Nova Gorica
Na slovitem pariškem Salonu lepih umetnosti v muzeju Louvre je mlada slovenska umetnica Maruša Štibelj prejela nagrado žirije v kategoriji slikarstva. Po lanskih nagrajencih Marjanu Mirtu in Branimirju Ritonji ter predlanski nagrajenki Evi Petrič je to četrta nagrada za slovensko umetnost na tem salonu z več kot 150-letno tradicijo. Na salonu podeljujejo še nagrade za kiparstvo, grafiko, ilustracijo, fotografijo in zadnja leta še za instalacijo. Predstavitev slovenske umetnosti na salonu, na katerem se je predstavilo več kot 600 umetnikov, je vodil Igor Orešič iz Maribora. Povabil je umetnike iz štajersko-prekmurskega ter ljubljansko-gorenjskega konca.Danes ob 20.h bodo v galeriji Srečišče v hostlu Celica odprli razstavo akademskega slikarja Žige Okorna z naslovom vest:Žiga Okorn, slikar, konceptualni umetnik in oblikovalec je pričevalec, ki čas in dogodke v njem beleži s podobami, sodobni ikonopisec, mojster akvarela, ki umešča svoja likovne uvide na način, da spregovorijo skozi kontekst prostora. Njegova slikarska izpoved se giblje med ekspresionističnimi morskimi vedutami, na katerih sta odsotna tako človek kot zemlja in človeško figuro naslikano v nekaj potezah z najmanjšo možno uporabo likovnih sredstev in materialov.Žiga Okorn je soavtor prenove hostla Celica iz nekdanjega zapora v odprt prostor srečevanj, prve galerije Srečišče in sooblikovalec likovnega programa od leta 1997 dalje.Kulturno umetniško društvo LIK Naklo, vabi v danes ob 18 .uri v Pavlinovo galerijo kulturnega Doma Janeza Filipiča na odprtje dokumentarno - slikarske razstave o pomembnem Slovencu, velikem prešernoslovcu Tomu Zupanu. Prihodnje leto bo namreč minilo 180 let od njegovega rojstva. V Naklem se ga še posebej spominjajo, ker je upokojenska leta preživel na Okroglem pri Naklem. Pomemben je tudi zato, ker je svoje premoženje po smrti zapustil narodu. Nepremičnine Zvezi slepih Slovenije, knjižnico NUKu in Prešernov muzej Narodnemu muzeju, danes so ti predmeti na ogled v Prešernovi hiši v Kranju. Zupanovo življenje in delo bo predstavil avtor razstave Damijan Janežič. Razstava bo odprta še 23. in 30. decembra od 10. do 12. ure in 26. decembra od 10. do 16. ure. V ogrevanem šotoru pred mestno hišo v Novi Gorici bo jutri vrata ponovno odprl knjižni sejem Knjige pod jelkami. S širokim izborom knjižnih založnikov želi Društvo humanistov Goriške v sodelovanju z Mestno občino Nova Gorica prebivalcem mesta in širše okolice ponuditi kakovostno bero knjig in knjižnih novosti. Letošnji sejem je daleč največji od vseh dosedanjih v zimskem času. Udeležuje se ga 16 založniških hiš. Spremljevalni program sejma bo namenjen vsem generacijam in bo obsegal predstavitve knjig in pogovore z avtorji, glasbeni program ter delavnice za otroke. Prav vsak dan bo tudi svojevrstno kulinarično in glasbeno obarvan. Knjižni sejem Knjige pod jelkami bo potekal do 22. decembra, med 12. in 20. uro.
VEČ ...|18. 12. 2018
Maruš Štibelj nagrajena v Louvru - razstava Žiga Okorn - 180 let prešernoslovca Toma Zupana - Knjižni sejem Nova Gorica
Na slovitem pariškem Salonu lepih umetnosti v muzeju Louvre je mlada slovenska umetnica Maruša Štibelj prejela nagrado žirije v kategoriji slikarstva. Po lanskih nagrajencih Marjanu Mirtu in Branimirju Ritonji ter predlanski nagrajenki Evi Petrič je to četrta nagrada za slovensko umetnost na tem salonu z več kot 150-letno tradicijo. Na salonu podeljujejo še nagrade za kiparstvo, grafiko, ilustracijo, fotografijo in zadnja leta še za instalacijo. Predstavitev slovenske umetnosti na salonu, na katerem se je predstavilo več kot 600 umetnikov, je vodil Igor Orešič iz Maribora. Povabil je umetnike iz štajersko-prekmurskega ter ljubljansko-gorenjskega konca.Danes ob 20.h bodo v galeriji Srečišče v hostlu Celica odprli razstavo akademskega slikarja Žige Okorna z naslovom vest:Žiga Okorn, slikar, konceptualni umetnik in oblikovalec je pričevalec, ki čas in dogodke v njem beleži s podobami, sodobni ikonopisec, mojster akvarela, ki umešča svoja likovne uvide na način, da spregovorijo skozi kontekst prostora. Njegova slikarska izpoved se giblje med ekspresionističnimi morskimi vedutami, na katerih sta odsotna tako človek kot zemlja in človeško figuro naslikano v nekaj potezah z najmanjšo možno uporabo likovnih sredstev in materialov.Žiga Okorn je soavtor prenove hostla Celica iz nekdanjega zapora v odprt prostor srečevanj, prve galerije Srečišče in sooblikovalec likovnega programa od leta 1997 dalje.Kulturno umetniško društvo LIK Naklo, vabi v danes ob 18 .uri v Pavlinovo galerijo kulturnega Doma Janeza Filipiča na odprtje dokumentarno - slikarske razstave o pomembnem Slovencu, velikem prešernoslovcu Tomu Zupanu. Prihodnje leto bo namreč minilo 180 let od njegovega rojstva. V Naklem se ga še posebej spominjajo, ker je upokojenska leta preživel na Okroglem pri Naklem. Pomemben je tudi zato, ker je svoje premoženje po smrti zapustil narodu. Nepremičnine Zvezi slepih Slovenije, knjižnico NUKu in Prešernov muzej Narodnemu muzeju, danes so ti predmeti na ogled v Prešernovi hiši v Kranju. Zupanovo življenje in delo bo predstavil avtor razstave Damijan Janežič. Razstava bo odprta še 23. in 30. decembra od 10. do 12. ure in 26. decembra od 10. do 16. ure. V ogrevanem šotoru pred mestno hišo v Novi Gorici bo jutri vrata ponovno odprl knjižni sejem Knjige pod jelkami. S širokim izborom knjižnih založnikov želi Društvo humanistov Goriške v sodelovanju z Mestno občino Nova Gorica prebivalcem mesta in širše okolice ponuditi kakovostno bero knjig in knjižnih novosti. Letošnji sejem je daleč največji od vseh dosedanjih v zimskem času. Udeležuje se ga 16 založniških hiš. Spremljevalni program sejma bo namenjen vsem generacijam in bo obsegal predstavitve knjig in pogovore z avtorji, glasbeni program ter delavnice za otroke. Prav vsak dan bo tudi svojevrstno kulinarično in glasbeno obarvan. Knjižni sejem Knjige pod jelkami bo potekal do 22. decembra, med 12. in 20. uro.

Jože Bartolj

kulturarazstava žiga okorn

Priporočamo
|
Aktualno

Program zadnjega tedna

VEČ ...|22. 7. 2019
Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 22. julij 2019 ob 05-ih

Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 22. julij 2019 ob 05-ih

Radio Ognjišče

Pogovor o

VEČ ...|17. 7. 2019
Ekonomist dr. Janez Šušteršič nam je razklil svoj pogled na pot, po kateri hodi Slovenija

Nekdanji finančni minister se je iz politike umaknil, a tu in tam še pristane na daljši intervju.

Ekonomist dr. Janez Šušteršič nam je razklil svoj pogled na pot, po kateri hodi Slovenija

Nekdanji finančni minister se je iz politike umaknil, a tu in tam še pristane na daljši intervju.

Helena Križnik

politika

Svetovalnica

VEČ ...|19. 7. 2019
Prekinitev pogodbe o zaposlitvi

Iz Obrtne zbornice Slovenije je Staša Pirkmajer opisala potek in pogoje, ki jih je treba izpolnjevati, za prekinitev pogodbe o zaposlitvi delavcu, s katerim delodajalec ni zadovoljen. V kakšnih primerih se to lahko uredi, na kaj je treba paziti in upoštevati pri postopku, da smo korektni in pošteni do vseh vključenih strank? Osnovne informacije smo slišali v Svetovalnici.

Prekinitev pogodbe o zaposlitvi

Iz Obrtne zbornice Slovenije je Staša Pirkmajer opisala potek in pogoje, ki jih je treba izpolnjevati, za prekinitev pogodbe o zaposlitvi delavcu, s katerim delodajalec ni zadovoljen. V kakšnih primerih se to lahko uredi, na kaj je treba paziti in upoštevati pri postopku, da smo korektni in pošteni do vseh vključenih strank? Osnovne informacije smo slišali v Svetovalnici.

Nataša Ličen

družbapogovorsvetovanje

Sol in luč

VEČ ...|16. 7. 2019
Dr. Aleksander Zadel: kako se lotiti življenja, da bomo srečni in o največjih napakah, ki jih starši storimo pri vzgoji.

Tokrat smo poslušali drugi del intervijuja, ki ga je pripravila kolegica Nataša Ličen in v katerem je dr. Aleksander Zadel govoril o tem, da se lahko od otrok naučimo kako vstati, ko pademo, da s slabim odnosom do drugih najbolj škodujemo sebi in o pomanjkanju pozitivne drznosti.

Dr. Aleksander Zadel: kako se lotiti življenja, da bomo srečni in o največjih napakah, ki jih starši storimo pri vzgoji.

Tokrat smo poslušali drugi del intervijuja, ki ga je pripravila kolegica Nataša Ličen in v katerem je dr. Aleksander Zadel govoril o tem, da se lahko od otrok naučimo kako vstati, ko pademo, da s slabim odnosom do drugih najbolj škodujemo sebi in o pomanjkanju pozitivne drznosti.

Tadej Sadar, Nataša Ličen

družbaodnosiduhovnost

Naš pogled

VEČ ...|16. 7. 2019
Smo roboti, ki jih je mogoče izključiti?

Javnost je pretekli teden pretresla smrt Francoza Vincenta Lamberta. Dovolili mu bodo umreti, je zapisal eden od slovenskih portalov. Kdaj se uporabi ta izraz? Dovoli se umreti nekomu, ki je na koncu življenja, neozdravljivo bolan in pri katerem zdravljenje nima več nobenega smisla. Takrat se človek naravno poslovi s tega sveta.

Smo roboti, ki jih je mogoče izključiti?

Javnost je pretekli teden pretresla smrt Francoza Vincenta Lamberta. Dovolili mu bodo umreti, je zapisal eden od slovenskih portalov. Kdaj se uporabi ta izraz? Dovoli se umreti nekomu, ki je na koncu življenja, neozdravljivo bolan in pri katerem zdravljenje nima več nobenega smisla. Takrat se človek naravno poslovi s tega sveta.

Marjana Debevec

družbakomentarodnosipolitika

Pevci zapojte, godci zagodte

VEČ ...|22. 7. 2019
Pevci in godci iz Borovniške kotline

Na kresni večer, 23. junija, je Slavi Košir, naša radijska sodelavka ter velika ljubiteljica slovenske ljudske glasbe pod domačim kozolcem, na kmetiji, ki ji po domače pravijo Pr Laškarju v Zabočevem pri Borovnici, pripravila že 11. večer slovenskega ljudskega izročila. Odlomke s prireditve, na kateri so nastopili pevci in godci iz Borovniške kotline, je prinesla tokratna oddaja o ljudski glasbi.

Pevci in godci iz Borovniške kotline

Na kresni večer, 23. junija, je Slavi Košir, naša radijska sodelavka ter velika ljubiteljica slovenske ljudske glasbe pod domačim kozolcem, na kmetiji, ki ji po domače pravijo Pr Laškarju v Zabočevem pri Borovnici, pripravila že 11. večer slovenskega ljudskega izročila. Odlomke s prireditve, na kateri so nastopili pevci in godci iz Borovniške kotline, je prinesla tokratna oddaja o ljudski glasbi.

Vesna Sever Borovnik

glasbakultura

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|22. 7. 2019
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 22. 7.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 22. 7.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|22. 7. 2019
Gost Stane Granda

Komentirali smo aktualne politične zadeve, predvsem razmere v koaliciji in tudi o vlogi opozicije. Nismo se mogli ogniti slovenskega kandidata za Evropskega komisarja ob sklepu oddaje pa smo se dotaknili tudi bližajoče se 100-letnice združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom.

Gost Stane Granda

Komentirali smo aktualne politične zadeve, predvsem razmere v koaliciji in tudi o vlogi opozicije. Nismo se mogli ogniti slovenskega kandidata za Evropskega komisarja ob sklepu oddaje pa smo se dotaknili tudi bližajoče se 100-letnice združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom.

Alen Salihović

komentar

Kulturni utrinki

VEČ ...|22. 7. 2019
Festival Arsana, vpis pletnarstva v register nesnovne kulturne dediščine

Ptuj se je konec tedna z zagonom osrednjega programa mednarodnega glasbenega festivala Arsana ponovno spremenil v stičišče glasbenih umetnikov z vsega sveta. Med drugimi sta nastopila violinist Stefan Milenkovich in a-capella skupina Take 6. Ministrstvo za kulturo je ta mesec v register nesnovne kulturne dediščine vpisalo izdelavo pleten in prevoz z njimi po Blejskem jezeru. Gre za znanje, ki se prenaša iz roda v rod, in tradicijo, ki je prepoznavna turistična znamenitost.

Festival Arsana, vpis pletnarstva v register nesnovne kulturne dediščine

Ptuj se je konec tedna z zagonom osrednjega programa mednarodnega glasbenega festivala Arsana ponovno spremenil v stičišče glasbenih umetnikov z vsega sveta. Med drugimi sta nastopila violinist Stefan Milenkovich in a-capella skupina Take 6. Ministrstvo za kulturo je ta mesec v register nesnovne kulturne dediščine vpisalo izdelavo pleten in prevoz z njimi po Blejskem jezeru. Gre za znanje, ki se prenaša iz roda v rod, in tradicijo, ki je prepoznavna turistična znamenitost.

Marjan Bunič

festivalPtujpletnadediščina

Komentar Domovina.je

VEČ ...|22. 7. 2019
Če že nimamo civilne družbe, pa imejmo vsaj Državni svet!

Državni svet RS. Tista inštitucija, o kateri že tako šibko politično osveščen državljan Republike Slovenije ve bolj malo, ter obenem tista, o kateri se je pred leti govorilo, da bi jo bilo bolje ukiniti, saj da je sama sebi namen. Še sedaj se pojavljajo podobne ideje, nekateri bi z razširitvijo poslanskih mest na 120 radi dali še večjo vlogo strankarsko profiliranemu Državnemu zboru. Toda zdi se, da so leta političnih kriz, strankarskih preigravanj in izsiljevanj ob nekaj sreče pri izbiri novega predsednika, Državnemu svetu dala novo priložnost. Priložnost, da se končno uveljavi ter si izbori svoje mesto pod soncem demokratične Slovenije.

Če že nimamo civilne družbe, pa imejmo vsaj Državni svet!

Državni svet RS. Tista inštitucija, o kateri že tako šibko politično osveščen državljan Republike Slovenije ve bolj malo, ter obenem tista, o kateri se je pred leti govorilo, da bi jo bilo bolje ukiniti, saj da je sama sebi namen. Še sedaj se pojavljajo podobne ideje, nekateri bi z razširitvijo poslanskih mest na 120 radi dali še večjo vlogo strankarsko profiliranemu Državnemu zboru. Toda zdi se, da so leta političnih kriz, strankarskih preigravanj in izsiljevanj ob nekaj sreče pri izbiri novega predsednika, Državnemu svetu dala novo priložnost. Priložnost, da se končno uveljavi ter si izbori svoje mesto pod soncem demokratične Slovenije.

Rajko Podgoršek

komentar