Luč v temi

VEČ ...|13. 10. 2019
100 let izobraževanja slepih na slovenskem

Center IRISS letos obeležuje stoto obletnico svojega delovanja. Ta pomemben jubilej so kronali z akademijo, ki je potekala v Filharmoniji. Med prejemniki zahval za sodelovanje je tudi oddaja Luč v temi in Radio Ognjišče. V mesecu oktobru pa obeležujemo tudi mednarodni dan vida in dan bele palice.

100 let izobraževanja slepih na slovenskem

Center IRISS letos obeležuje stoto obletnico svojega delovanja. Ta pomemben jubilej so kronali z akademijo, ki je potekala v Filharmoniji. Med prejemniki zahval za sodelovanje je tudi oddaja Luč v temi in Radio Ognjišče. V mesecu oktobru pa obeležujemo tudi mednarodni dan vida in dan bele palice.

družbaspominslepi in slabovidni

Luč v temi

100 let izobraževanja slepih na slovenskem
Center IRISS letos obeležuje stoto obletnico svojega delovanja. Ta pomemben jubilej so kronali z akademijo, ki je potekala v Filharmoniji. Med prejemniki zahval za sodelovanje je tudi oddaja Luč v temi in Radio Ognjišče. V mesecu oktobru pa obeležujemo tudi mednarodni dan vida in dan bele palice.
VEČ ...|13. 10. 2019
100 let izobraževanja slepih na slovenskem
Center IRISS letos obeležuje stoto obletnico svojega delovanja. Ta pomemben jubilej so kronali z akademijo, ki je potekala v Filharmoniji. Med prejemniki zahval za sodelovanje je tudi oddaja Luč v temi in Radio Ognjišče. V mesecu oktobru pa obeležujemo tudi mednarodni dan vida in dan bele palice.

Sonja Pungertnik

družbaspominslepi in slabovidni

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|29. 9. 2019
Fundacija ASEF

Ameriško slovenska izobraževalna fundacija ASEF je letos v Sloveniji gostila že tretjo generacijo štipendistov slovenskega rodu. O izkušnjah in vtisih iz tovrstnega praktičnega izobraževanja v Sloveniji je več povedala mlada zdravnica Tatjana Marušič iz Argentine. Slišali ste tudi Jožeta Rožanca iz Argentine in druge štipendiste iz sveta in štipendiste iz Slovenije ter Jureta Leskovca in Nino Troha iz ASEF ter ministra Petra Česnika in državno sekretarko Olgo Belec iz USZS.

Fundacija ASEF

Ameriško slovenska izobraževalna fundacija ASEF je letos v Sloveniji gostila že tretjo generacijo štipendistov slovenskega rodu. O izkušnjah in vtisih iz tovrstnega praktičnega izobraževanja v Sloveniji je več povedala mlada zdravnica Tatjana Marušič iz Argentine. Slišali ste tudi Jožeta Rožanca iz Argentine in druge štipendiste iz sveta in štipendiste iz Slovenije ter Jureta Leskovca in Nino Troha iz ASEF ter ministra Petra Česnika in državno sekretarko Olgo Belec iz USZS.

rojakiasefuszs

Slovencem po svetu in domovini

Fundacija ASEF
Ameriško slovenska izobraževalna fundacija ASEF je letos v Sloveniji gostila že tretjo generacijo štipendistov slovenskega rodu. O izkušnjah in vtisih iz tovrstnega praktičnega izobraževanja v Sloveniji je več povedala mlada zdravnica Tatjana Marušič iz Argentine. Slišali ste tudi Jožeta Rožanca iz Argentine in druge štipendiste iz sveta in štipendiste iz Slovenije ter Jureta Leskovca in Nino Troha iz ASEF ter ministra Petra Česnika in državno sekretarko Olgo Belec iz USZS.
VEČ ...|29. 9. 2019
Fundacija ASEF
Ameriško slovenska izobraževalna fundacija ASEF je letos v Sloveniji gostila že tretjo generacijo štipendistov slovenskega rodu. O izkušnjah in vtisih iz tovrstnega praktičnega izobraževanja v Sloveniji je več povedala mlada zdravnica Tatjana Marušič iz Argentine. Slišali ste tudi Jožeta Rožanca iz Argentine in druge štipendiste iz sveta in štipendiste iz Slovenije ter Jureta Leskovca in Nino Troha iz ASEF ter ministra Petra Česnika in državno sekretarko Olgo Belec iz USZS.

Matjaž Merljak

rojakiasefuszs

Pogovor o

VEČ ...|25. 9. 2019
Stabilne zaposlitve nujne za osamosvajanje mladih

Direktor Urada RS za mladino Tin Kampl, predsednica Mladinskega sveta Slovenije Anja Fortuna in predsednica Sindikata Mladi plus Tea Jarc so v oddaji spregovorili o vprašanjih povezanih z mladim. V pogovoru z voditeljem so se dotaknili izobraževanja, vključevanja na trg dela, reševanja stanovanjskega problema in osamosvajanja.

Stabilne zaposlitve nujne za osamosvajanje mladih

Direktor Urada RS za mladino Tin Kampl, predsednica Mladinskega sveta Slovenije Anja Fortuna in predsednica Sindikata Mladi plus Tea Jarc so v oddaji spregovorili o vprašanjih povezanih z mladim. V pogovoru z voditeljem so se dotaknili izobraževanja, vključevanja na trg dela, reševanja stanovanjskega problema in osamosvajanja.

družbamladipogovorpolitika

Pogovor o

Stabilne zaposlitve nujne za osamosvajanje mladih
Direktor Urada RS za mladino Tin Kampl, predsednica Mladinskega sveta Slovenije Anja Fortuna in predsednica Sindikata Mladi plus Tea Jarc so v oddaji spregovorili o vprašanjih povezanih z mladim. V pogovoru z voditeljem so se dotaknili izobraževanja, vključevanja na trg dela, reševanja stanovanjskega problema in osamosvajanja.
VEČ ...|25. 9. 2019
Stabilne zaposlitve nujne za osamosvajanje mladih
Direktor Urada RS za mladino Tin Kampl, predsednica Mladinskega sveta Slovenije Anja Fortuna in predsednica Sindikata Mladi plus Tea Jarc so v oddaji spregovorili o vprašanjih povezanih z mladim. V pogovoru z voditeljem so se dotaknili izobraževanja, vključevanja na trg dela, reševanja stanovanjskega problema in osamosvajanja.

Andrej Šinko

družbamladipogovorpolitika

Informativni prispevki

VEČ ...|15. 7. 2019
Alojz Kovšca pred glasovanjem o vetu na novelo zakona o financiranju izobraževanja o ostro nekaterih očitkih

Državni svetniki so s 17 glasovi za in 13 proti izglasovali odložilni veto na novelo zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja, ki spreminja način financiranja zasebnih osnovnih šol. Poslanci bodo o noveli ponovno odločali predvidoma v četrtek, za njeno potrditev pa bo potrebnih najmanj 46 glasov. Razpravo državnih svetnikov je sklenil predsednik Alojz Kovšca, ki je spregovoril o očitkih zagovornikov zakona, ki ga je pripravilo ministrstvo za izobraževanje pod vodstvom Jerneja Pikala. Precej oster in tudi oseben nagovor objavljamo v celoti.

Alojz Kovšca pred glasovanjem o vetu na novelo zakona o financiranju izobraževanja o ostro nekaterih očitkih

Državni svetniki so s 17 glasovi za in 13 proti izglasovali odložilni veto na novelo zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja, ki spreminja način financiranja zasebnih osnovnih šol. Poslanci bodo o noveli ponovno odločali predvidoma v četrtek, za njeno potrditev pa bo potrebnih najmanj 46 glasov. Razpravo državnih svetnikov je sklenil predsednik Alojz Kovšca, ki je spregovoril o očitkih zagovornikov zakona, ki ga je pripravilo ministrstvo za izobraževanje pod vodstvom Jerneja Pikala. Precej oster in tudi oseben nagovor objavljamo v celoti.

državni svetvetokovšcadružbaizobraževanjeinfo

Informativni prispevki

Alojz Kovšca pred glasovanjem o vetu na novelo zakona o financiranju izobraževanja o ostro nekaterih očitkih
Državni svetniki so s 17 glasovi za in 13 proti izglasovali odložilni veto na novelo zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja, ki spreminja način financiranja zasebnih osnovnih šol. Poslanci bodo o noveli ponovno odločali predvidoma v četrtek, za njeno potrditev pa bo potrebnih najmanj 46 glasov. Razpravo državnih svetnikov je sklenil predsednik Alojz Kovšca, ki je spregovoril o očitkih zagovornikov zakona, ki ga je pripravilo ministrstvo za izobraževanje pod vodstvom Jerneja Pikala. Precej oster in tudi oseben nagovor objavljamo v celoti.
VEČ ...|15. 7. 2019
Alojz Kovšca pred glasovanjem o vetu na novelo zakona o financiranju izobraževanja o ostro nekaterih očitkih
Državni svetniki so s 17 glasovi za in 13 proti izglasovali odložilni veto na novelo zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja, ki spreminja način financiranja zasebnih osnovnih šol. Poslanci bodo o noveli ponovno odločali predvidoma v četrtek, za njeno potrditev pa bo potrebnih najmanj 46 glasov. Razpravo državnih svetnikov je sklenil predsednik Alojz Kovšca, ki je spregovoril o očitkih zagovornikov zakona, ki ga je pripravilo ministrstvo za izobraževanje pod vodstvom Jerneja Pikala. Precej oster in tudi oseben nagovor objavljamo v celoti.

Alen Salihović

državni svetvetokovšcadružbaizobraževanjeinfo

Informativni prispevki

VEČ ...|7. 6. 2019
Zasebno šolstvo: pogovor z Miho Šubicem, Bogatimo šolstvo

Z Miho Šubicem smo razčistili, kaj bi pomenil sprejem vladne novele zakona o financiranju vzgoje in izobraževanja in kakšno je sporočilo vlade ob tem predlogu.

Zasebno šolstvo: pogovor z Miho Šubicem, Bogatimo šolstvo

Z Miho Šubicem smo razčistili, kaj bi pomenil sprejem vladne novele zakona o financiranju vzgoje in izobraževanja in kakšno je sporočilo vlade ob tem predlogu.

družbavzgojapolitika

Informativni prispevki

Zasebno šolstvo: pogovor z Miho Šubicem, Bogatimo šolstvo
Z Miho Šubicem smo razčistili, kaj bi pomenil sprejem vladne novele zakona o financiranju vzgoje in izobraževanja in kakšno je sporočilo vlade ob tem predlogu.
VEČ ...|7. 6. 2019
Zasebno šolstvo: pogovor z Miho Šubicem, Bogatimo šolstvo
Z Miho Šubicem smo razčistili, kaj bi pomenil sprejem vladne novele zakona o financiranju vzgoje in izobraževanja in kakšno je sporočilo vlade ob tem predlogu.

Tanja Dominko

družbavzgojapolitika

Komentar Domovina.je

VEČ ...|22. 4. 2019
Žiga Turk: Po debati Jordana Petersona in Slavoja Žižka: ne zmagati, pomembno se je pogovarjati

Dogaja se nekaj pozitivnega. Do zdaj je bilo normalno, da človek sredi noči vstane za pomemben športni dogodek, morda za Oskarje, 20. aprila zjutraj kar nekaj ljudi v Evropi ni šlo spat oz. so zelo zgodaj vstali, da bi si ogledali intelektualni »dvoboj stoletja« med našim Slavojem Žižkom v levem kotu in Kanadčanom Jordanom Petersonom v desnem. Nisem bil med njimi, zjutraj sem si ogledal posnetek, ampak že v tem uvodu sem se postavil na eno stran. Svet je pretežno v redu. Stvari gredo na boljše. Vedno več ljudi ima vedno več hrane, zdravstva, stanovanj, izobraževanja ipd.In mehanizem, ki izkoreninja revščino, je kapitalizem oz., kot manj zboli v ušesu, socialno-tržno gospodarstvo. To je Petersonovo izhodišče – da je svet kar OK, posamezniki da smo tisti, ki trpimo, pa ne iz sistemskih razlogov. In če bi ljudje tu in tam pospravili sobo, torej spravili v red sebe in svojo okolico, bi bilo težav še manj. Vsak od nas lahko kaj naredi za boljši svet.Na drugi strani Žižek izhaja iz predpostavke, da drsimo proti apokalipsi, luč na koncu tunela je morda vlak, ki prihaja nasproti. Pred katastrofo se lahko rešimo samo tako, da nekdo vzame vajeti v roke in mobilizira ljudi. Trenutno funkcijo katastrofe imajo kot kaže podnebne spremembe, to je zgodba zaradi katere naj bi se ljudje odpovedali svobodi in podredili skupnosti. Nekatere take zgodbe, pa naj bodo Hitlerjeve o judih ali desničarske o migrantih, po Žižkovo niso to, za kar se predstavljajo, ampak so simptomi globlje krize kapitalizma, ki da ima patološko potrebo, da si mora take zgodbe kar naprej izmišljati.Podnebne spremembe in marksizem po Žižkovo ne spadata v to skupino, ni pa prepričal, zakaj ne bi bili. Niti ga Peterson okrog tega ni vrtal. Po Petersonovo krize kapitalizma ni. Take zgodbe so samo v funkciji omejevanja svobode in ustvarjanju izgovorov za to, da se ta ali oni avtokrat zavihti na oblast. Hierarhije so po Petersonu nekaj naravnega, starejšega od kapitalizma. Neenakosti se pojavljajo v vsakem sistemu. Razlika, da je samo v tem, da kapitalizem poleg neenakosti povzroča še razvoj in novo bogastvo, drugi sistemi pa ustvarjajo neenakost – tudi v socializmu je bila – so pa dosti slabši pri ustvarjanju blagostanja. In, s tem (ne)povezane sreče.V čem je Žižek presenetil PetersonaDebata, kot je bila zastavljena – Sreča: kapitalizem proti komunizmu – je bila zastavljena nesrečno. In nesrečno je Peterson zastavil svoje uvodno predavanje, kjer je obračunaval s komunističnim manifestom. Tisto je mrtev konj, v ekonomski marksizem ne verjame skoraj nihče več. Inteligenca je zato iz ekonomskega marksizma presedlala na kulturni marksizem. Razvojni dosežki kapitalizma so preprosto preveč bleščeči. Izgovor, da se je Peterson vrnil k viru, bi bil lahko ta, da so levi misleci 20. stoletja morali ideologijo zapakirati v miselne akrobacije in nerazumljv jezik, da bi nekaj, kar fundamentalno ne deluje, bilo vseeno uporabno za akademske in politične kariere. In Peterson preprosto ni imel volje, da bi se skozi tisto pregrizel.Žižek ni bil tipični marksist, ki ga je Peterson pričakoval. Ker Peterson ni opravil domače naloge. V uvodu se je Žižek odpovedal številnim dogmam leve misli, ki so v nasprotju z zdravo pametjo in bi bila izguba časa, da se jih brani. Podobna taktika, kot ko je v 1990-ih svetoval takratnemu LDSu, naj se pokesa za poboje in obsodi revolucijo in spravi te stvari z dnevnega reda, ker so nebranljive.Tisti, ki nimamo ravno pogosto opraviti z razumno levico, smo z zadovoljstvom ugotavljali, da imamo ogromno stičnih točk. Npr. enakost kot enakost priložnost in ne enakost rezultatov, vlada ljudstva ne diktatura stroke ali tehnokracije, oboje – družba in posameznik, da je pomembno; da je obkladanje ljudi s fašisti nesmiselno, da Trump ni fašist … Zdaj vemo, zakaj trda levica Žižka ne mara.Končno se poslušamoEna najboljših reči te debate je, da so desni prisiljeni poslušati nekoga, ki je lev, in da so levi prisiljeni poslušati nekoga, ki je desen. In ugotovili bi, da nismo tako daleč narazen. Res pa je tudi, da ne Peterson ne Žižek nista skrajneža. Žižka si npr. ne predstavljam kot ideologa slovenske skrajne Levice, in Peterson je veliko preveč razumen, da bi bil ideolog ligaške desnice. Začutiti je bilo, da poleg zahodne politične obstaja tudi neka intelektualno-filozofska sredina, ki lahko skrbi, da center obstane, da tista družbena os, ki nas drži skupaj ne podleže sredobežnim silam.O sreči sta se strinjala, da to ni sreča v hedonističnem smislu. Žižek, da jo je treba najti v tem, da gre človeku za stvar, npr. za podnebje ali razredni boj; Peterson širše, da gre za smisel. In da je sreča nekaj, kar je stranski produkt nečesa drugega – da se torej ne smemo boriti za srečo ampak za smisel ali za stvar. Peterson nudi tudi izhod iz pasti konservativcev, ki življenje vidijo kot odgovornost do dolžnosti – ki človeka ujame v svet, kakršen je. Peterson vidi našo odgovornost v tem, da širimo prostor »dobrega« sveta.Žižek zagovarja več regulacije, češ, kapitalizem se ne bo uredil sam, ne bo rešil problema digitalizacije, transhumanizma, demografije, podnebja. Petersona pa je strah velikih sistemskih rešitev – kjer lahko pride do velikih sistemskih napak. Inženirjem družbe, tudi Marxu, očita, intelektualni narcisizem – da ne pomislijo na grozljive posledice, če so njihove teorije napačne. In skoraj vse ideje (o družbi), da so napačne. Prav je pa tisto, kar je oblikovala družbena evolucija, saj deluje. Če so napačne Petersonove ideje, kako naj si posameznik pomaga, bo v težavah par posameznikov in ne cela Rusija.Da bi se imela še veliko pogovarjati in povsem primerno današnjemu prazniku kaže diskusija, ki sta jo začela o Kristusovih besedah na križu – »Moj Bog, moj Bog, zakaj si me zapustil«. Je to trenutek, ko je Kristus bil ateist? Ali točka, na kateri krščanstvo postane kot religija, stopi ven iz sebe, naredi distanco sama od sebe – in se tako odpre človeku v premislek, skupaj s svetom, ki sta ga dobila Adam in Eva.Ko smo bili lani po predavanju s Petersonom na kosilu, smo ga provocirali o duelu z Žižkom. Želeli smo, da bi bilo to v Ljubljani. Nekdo v družbi je omenil, da bi Peterson brez težav zmagal. Ognjevito se je vmešal, češ, sploh ne gre za to, da kdo zmaga, gre za to, da pokaževa, da se lahko pogovarjava.In to sta v Torontu pokazala. Če sta se lahko onadva, bi se lahko tudi mi.

Žiga Turk: Po debati Jordana Petersona in Slavoja Žižka: ne zmagati, pomembno se je pogovarjati

Dogaja se nekaj pozitivnega. Do zdaj je bilo normalno, da človek sredi noči vstane za pomemben športni dogodek, morda za Oskarje, 20. aprila zjutraj kar nekaj ljudi v Evropi ni šlo spat oz. so zelo zgodaj vstali, da bi si ogledali intelektualni »dvoboj stoletja« med našim Slavojem Žižkom v levem kotu in Kanadčanom Jordanom Petersonom v desnem. Nisem bil med njimi, zjutraj sem si ogledal posnetek, ampak že v tem uvodu sem se postavil na eno stran. Svet je pretežno v redu. Stvari gredo na boljše. Vedno več ljudi ima vedno več hrane, zdravstva, stanovanj, izobraževanja ipd.In mehanizem, ki izkoreninja revščino, je kapitalizem oz., kot manj zboli v ušesu, socialno-tržno gospodarstvo. To je Petersonovo izhodišče – da je svet kar OK, posamezniki da smo tisti, ki trpimo, pa ne iz sistemskih razlogov. In če bi ljudje tu in tam pospravili sobo, torej spravili v red sebe in svojo okolico, bi bilo težav še manj. Vsak od nas lahko kaj naredi za boljši svet.Na drugi strani Žižek izhaja iz predpostavke, da drsimo proti apokalipsi, luč na koncu tunela je morda vlak, ki prihaja nasproti. Pred katastrofo se lahko rešimo samo tako, da nekdo vzame vajeti v roke in mobilizira ljudi. Trenutno funkcijo katastrofe imajo kot kaže podnebne spremembe, to je zgodba zaradi katere naj bi se ljudje odpovedali svobodi in podredili skupnosti. Nekatere take zgodbe, pa naj bodo Hitlerjeve o judih ali desničarske o migrantih, po Žižkovo niso to, za kar se predstavljajo, ampak so simptomi globlje krize kapitalizma, ki da ima patološko potrebo, da si mora take zgodbe kar naprej izmišljati.Podnebne spremembe in marksizem po Žižkovo ne spadata v to skupino, ni pa prepričal, zakaj ne bi bili. Niti ga Peterson okrog tega ni vrtal. Po Petersonovo krize kapitalizma ni. Take zgodbe so samo v funkciji omejevanja svobode in ustvarjanju izgovorov za to, da se ta ali oni avtokrat zavihti na oblast. Hierarhije so po Petersonu nekaj naravnega, starejšega od kapitalizma. Neenakosti se pojavljajo v vsakem sistemu. Razlika, da je samo v tem, da kapitalizem poleg neenakosti povzroča še razvoj in novo bogastvo, drugi sistemi pa ustvarjajo neenakost – tudi v socializmu je bila – so pa dosti slabši pri ustvarjanju blagostanja. In, s tem (ne)povezane sreče.V čem je Žižek presenetil PetersonaDebata, kot je bila zastavljena – Sreča: kapitalizem proti komunizmu – je bila zastavljena nesrečno. In nesrečno je Peterson zastavil svoje uvodno predavanje, kjer je obračunaval s komunističnim manifestom. Tisto je mrtev konj, v ekonomski marksizem ne verjame skoraj nihče več. Inteligenca je zato iz ekonomskega marksizma presedlala na kulturni marksizem. Razvojni dosežki kapitalizma so preprosto preveč bleščeči. Izgovor, da se je Peterson vrnil k viru, bi bil lahko ta, da so levi misleci 20. stoletja morali ideologijo zapakirati v miselne akrobacije in nerazumljv jezik, da bi nekaj, kar fundamentalno ne deluje, bilo vseeno uporabno za akademske in politične kariere. In Peterson preprosto ni imel volje, da bi se skozi tisto pregrizel.Žižek ni bil tipični marksist, ki ga je Peterson pričakoval. Ker Peterson ni opravil domače naloge. V uvodu se je Žižek odpovedal številnim dogmam leve misli, ki so v nasprotju z zdravo pametjo in bi bila izguba časa, da se jih brani. Podobna taktika, kot ko je v 1990-ih svetoval takratnemu LDSu, naj se pokesa za poboje in obsodi revolucijo in spravi te stvari z dnevnega reda, ker so nebranljive.Tisti, ki nimamo ravno pogosto opraviti z razumno levico, smo z zadovoljstvom ugotavljali, da imamo ogromno stičnih točk. Npr. enakost kot enakost priložnost in ne enakost rezultatov, vlada ljudstva ne diktatura stroke ali tehnokracije, oboje – družba in posameznik, da je pomembno; da je obkladanje ljudi s fašisti nesmiselno, da Trump ni fašist … Zdaj vemo, zakaj trda levica Žižka ne mara.Končno se poslušamoEna najboljših reči te debate je, da so desni prisiljeni poslušati nekoga, ki je lev, in da so levi prisiljeni poslušati nekoga, ki je desen. In ugotovili bi, da nismo tako daleč narazen. Res pa je tudi, da ne Peterson ne Žižek nista skrajneža. Žižka si npr. ne predstavljam kot ideologa slovenske skrajne Levice, in Peterson je veliko preveč razumen, da bi bil ideolog ligaške desnice. Začutiti je bilo, da poleg zahodne politične obstaja tudi neka intelektualno-filozofska sredina, ki lahko skrbi, da center obstane, da tista družbena os, ki nas drži skupaj ne podleže sredobežnim silam.O sreči sta se strinjala, da to ni sreča v hedonističnem smislu. Žižek, da jo je treba najti v tem, da gre človeku za stvar, npr. za podnebje ali razredni boj; Peterson širše, da gre za smisel. In da je sreča nekaj, kar je stranski produkt nečesa drugega – da se torej ne smemo boriti za srečo ampak za smisel ali za stvar. Peterson nudi tudi izhod iz pasti konservativcev, ki življenje vidijo kot odgovornost do dolžnosti – ki človeka ujame v svet, kakršen je. Peterson vidi našo odgovornost v tem, da širimo prostor »dobrega« sveta.Žižek zagovarja več regulacije, češ, kapitalizem se ne bo uredil sam, ne bo rešil problema digitalizacije, transhumanizma, demografije, podnebja. Petersona pa je strah velikih sistemskih rešitev – kjer lahko pride do velikih sistemskih napak. Inženirjem družbe, tudi Marxu, očita, intelektualni narcisizem – da ne pomislijo na grozljive posledice, če so njihove teorije napačne. In skoraj vse ideje (o družbi), da so napačne. Prav je pa tisto, kar je oblikovala družbena evolucija, saj deluje. Če so napačne Petersonove ideje, kako naj si posameznik pomaga, bo v težavah par posameznikov in ne cela Rusija.Da bi se imela še veliko pogovarjati in povsem primerno današnjemu prazniku kaže diskusija, ki sta jo začela o Kristusovih besedah na križu – »Moj Bog, moj Bog, zakaj si me zapustil«. Je to trenutek, ko je Kristus bil ateist? Ali točka, na kateri krščanstvo postane kot religija, stopi ven iz sebe, naredi distanco sama od sebe – in se tako odpre človeku v premislek, skupaj s svetom, ki sta ga dobila Adam in Eva.Ko smo bili lani po predavanju s Petersonom na kosilu, smo ga provocirali o duelu z Žižkom. Želeli smo, da bi bilo to v Ljubljani. Nekdo v družbi je omenil, da bi Peterson brez težav zmagal. Ognjevito se je vmešal, češ, sploh ne gre za to, da kdo zmaga, gre za to, da pokaževa, da se lahko pogovarjava.In to sta v Torontu pokazala. Če sta se lahko onadva, bi se lahko tudi mi.

domovinakomentaržiga turkpetersonžižek

Komentar Domovina.je

Žiga Turk: Po debati Jordana Petersona in Slavoja Žižka: ne zmagati, pomembno se je pogovarjati
Dogaja se nekaj pozitivnega. Do zdaj je bilo normalno, da človek sredi noči vstane za pomemben športni dogodek, morda za Oskarje, 20. aprila zjutraj kar nekaj ljudi v Evropi ni šlo spat oz. so zelo zgodaj vstali, da bi si ogledali intelektualni »dvoboj stoletja« med našim Slavojem Žižkom v levem kotu in Kanadčanom Jordanom Petersonom v desnem. Nisem bil med njimi, zjutraj sem si ogledal posnetek, ampak že v tem uvodu sem se postavil na eno stran. Svet je pretežno v redu. Stvari gredo na boljše. Vedno več ljudi ima vedno več hrane, zdravstva, stanovanj, izobraževanja ipd.In mehanizem, ki izkoreninja revščino, je kapitalizem oz., kot manj zboli v ušesu, socialno-tržno gospodarstvo. To je Petersonovo izhodišče – da je svet kar OK, posamezniki da smo tisti, ki trpimo, pa ne iz sistemskih razlogov. In če bi ljudje tu in tam pospravili sobo, torej spravili v red sebe in svojo okolico, bi bilo težav še manj. Vsak od nas lahko kaj naredi za boljši svet.Na drugi strani Žižek izhaja iz predpostavke, da drsimo proti apokalipsi, luč na koncu tunela je morda vlak, ki prihaja nasproti. Pred katastrofo se lahko rešimo samo tako, da nekdo vzame vajeti v roke in mobilizira ljudi. Trenutno funkcijo katastrofe imajo kot kaže podnebne spremembe, to je zgodba zaradi katere naj bi se ljudje odpovedali svobodi in podredili skupnosti. Nekatere take zgodbe, pa naj bodo Hitlerjeve o judih ali desničarske o migrantih, po Žižkovo niso to, za kar se predstavljajo, ampak so simptomi globlje krize kapitalizma, ki da ima patološko potrebo, da si mora take zgodbe kar naprej izmišljati.Podnebne spremembe in marksizem po Žižkovo ne spadata v to skupino, ni pa prepričal, zakaj ne bi bili. Niti ga Peterson okrog tega ni vrtal. Po Petersonovo krize kapitalizma ni. Take zgodbe so samo v funkciji omejevanja svobode in ustvarjanju izgovorov za to, da se ta ali oni avtokrat zavihti na oblast. Hierarhije so po Petersonu nekaj naravnega, starejšega od kapitalizma. Neenakosti se pojavljajo v vsakem sistemu. Razlika, da je samo v tem, da kapitalizem poleg neenakosti povzroča še razvoj in novo bogastvo, drugi sistemi pa ustvarjajo neenakost – tudi v socializmu je bila – so pa dosti slabši pri ustvarjanju blagostanja. In, s tem (ne)povezane sreče.V čem je Žižek presenetil PetersonaDebata, kot je bila zastavljena – Sreča: kapitalizem proti komunizmu – je bila zastavljena nesrečno. In nesrečno je Peterson zastavil svoje uvodno predavanje, kjer je obračunaval s komunističnim manifestom. Tisto je mrtev konj, v ekonomski marksizem ne verjame skoraj nihče več. Inteligenca je zato iz ekonomskega marksizma presedlala na kulturni marksizem. Razvojni dosežki kapitalizma so preprosto preveč bleščeči. Izgovor, da se je Peterson vrnil k viru, bi bil lahko ta, da so levi misleci 20. stoletja morali ideologijo zapakirati v miselne akrobacije in nerazumljv jezik, da bi nekaj, kar fundamentalno ne deluje, bilo vseeno uporabno za akademske in politične kariere. In Peterson preprosto ni imel volje, da bi se skozi tisto pregrizel.Žižek ni bil tipični marksist, ki ga je Peterson pričakoval. Ker Peterson ni opravil domače naloge. V uvodu se je Žižek odpovedal številnim dogmam leve misli, ki so v nasprotju z zdravo pametjo in bi bila izguba časa, da se jih brani. Podobna taktika, kot ko je v 1990-ih svetoval takratnemu LDSu, naj se pokesa za poboje in obsodi revolucijo in spravi te stvari z dnevnega reda, ker so nebranljive.Tisti, ki nimamo ravno pogosto opraviti z razumno levico, smo z zadovoljstvom ugotavljali, da imamo ogromno stičnih točk. Npr. enakost kot enakost priložnost in ne enakost rezultatov, vlada ljudstva ne diktatura stroke ali tehnokracije, oboje – družba in posameznik, da je pomembno; da je obkladanje ljudi s fašisti nesmiselno, da Trump ni fašist … Zdaj vemo, zakaj trda levica Žižka ne mara.Končno se poslušamoEna najboljših reči te debate je, da so desni prisiljeni poslušati nekoga, ki je lev, in da so levi prisiljeni poslušati nekoga, ki je desen. In ugotovili bi, da nismo tako daleč narazen. Res pa je tudi, da ne Peterson ne Žižek nista skrajneža. Žižka si npr. ne predstavljam kot ideologa slovenske skrajne Levice, in Peterson je veliko preveč razumen, da bi bil ideolog ligaške desnice. Začutiti je bilo, da poleg zahodne politične obstaja tudi neka intelektualno-filozofska sredina, ki lahko skrbi, da center obstane, da tista družbena os, ki nas drži skupaj ne podleže sredobežnim silam.O sreči sta se strinjala, da to ni sreča v hedonističnem smislu. Žižek, da jo je treba najti v tem, da gre človeku za stvar, npr. za podnebje ali razredni boj; Peterson širše, da gre za smisel. In da je sreča nekaj, kar je stranski produkt nečesa drugega – da se torej ne smemo boriti za srečo ampak za smisel ali za stvar. Peterson nudi tudi izhod iz pasti konservativcev, ki življenje vidijo kot odgovornost do dolžnosti – ki človeka ujame v svet, kakršen je. Peterson vidi našo odgovornost v tem, da širimo prostor »dobrega« sveta.Žižek zagovarja več regulacije, češ, kapitalizem se ne bo uredil sam, ne bo rešil problema digitalizacije, transhumanizma, demografije, podnebja. Petersona pa je strah velikih sistemskih rešitev – kjer lahko pride do velikih sistemskih napak. Inženirjem družbe, tudi Marxu, očita, intelektualni narcisizem – da ne pomislijo na grozljive posledice, če so njihove teorije napačne. In skoraj vse ideje (o družbi), da so napačne. Prav je pa tisto, kar je oblikovala družbena evolucija, saj deluje. Če so napačne Petersonove ideje, kako naj si posameznik pomaga, bo v težavah par posameznikov in ne cela Rusija.Da bi se imela še veliko pogovarjati in povsem primerno današnjemu prazniku kaže diskusija, ki sta jo začela o Kristusovih besedah na križu – »Moj Bog, moj Bog, zakaj si me zapustil«. Je to trenutek, ko je Kristus bil ateist? Ali točka, na kateri krščanstvo postane kot religija, stopi ven iz sebe, naredi distanco sama od sebe – in se tako odpre človeku v premislek, skupaj s svetom, ki sta ga dobila Adam in Eva.Ko smo bili lani po predavanju s Petersonom na kosilu, smo ga provocirali o duelu z Žižkom. Želeli smo, da bi bilo to v Ljubljani. Nekdo v družbi je omenil, da bi Peterson brez težav zmagal. Ognjevito se je vmešal, češ, sploh ne gre za to, da kdo zmaga, gre za to, da pokaževa, da se lahko pogovarjava.In to sta v Torontu pokazala. Če sta se lahko onadva, bi se lahko tudi mi.
VEČ ...|22. 4. 2019
Žiga Turk: Po debati Jordana Petersona in Slavoja Žižka: ne zmagati, pomembno se je pogovarjati
Dogaja se nekaj pozitivnega. Do zdaj je bilo normalno, da človek sredi noči vstane za pomemben športni dogodek, morda za Oskarje, 20. aprila zjutraj kar nekaj ljudi v Evropi ni šlo spat oz. so zelo zgodaj vstali, da bi si ogledali intelektualni »dvoboj stoletja« med našim Slavojem Žižkom v levem kotu in Kanadčanom Jordanom Petersonom v desnem. Nisem bil med njimi, zjutraj sem si ogledal posnetek, ampak že v tem uvodu sem se postavil na eno stran. Svet je pretežno v redu. Stvari gredo na boljše. Vedno več ljudi ima vedno več hrane, zdravstva, stanovanj, izobraževanja ipd.In mehanizem, ki izkoreninja revščino, je kapitalizem oz., kot manj zboli v ušesu, socialno-tržno gospodarstvo. To je Petersonovo izhodišče – da je svet kar OK, posamezniki da smo tisti, ki trpimo, pa ne iz sistemskih razlogov. In če bi ljudje tu in tam pospravili sobo, torej spravili v red sebe in svojo okolico, bi bilo težav še manj. Vsak od nas lahko kaj naredi za boljši svet.Na drugi strani Žižek izhaja iz predpostavke, da drsimo proti apokalipsi, luč na koncu tunela je morda vlak, ki prihaja nasproti. Pred katastrofo se lahko rešimo samo tako, da nekdo vzame vajeti v roke in mobilizira ljudi. Trenutno funkcijo katastrofe imajo kot kaže podnebne spremembe, to je zgodba zaradi katere naj bi se ljudje odpovedali svobodi in podredili skupnosti. Nekatere take zgodbe, pa naj bodo Hitlerjeve o judih ali desničarske o migrantih, po Žižkovo niso to, za kar se predstavljajo, ampak so simptomi globlje krize kapitalizma, ki da ima patološko potrebo, da si mora take zgodbe kar naprej izmišljati.Podnebne spremembe in marksizem po Žižkovo ne spadata v to skupino, ni pa prepričal, zakaj ne bi bili. Niti ga Peterson okrog tega ni vrtal. Po Petersonovo krize kapitalizma ni. Take zgodbe so samo v funkciji omejevanja svobode in ustvarjanju izgovorov za to, da se ta ali oni avtokrat zavihti na oblast. Hierarhije so po Petersonu nekaj naravnega, starejšega od kapitalizma. Neenakosti se pojavljajo v vsakem sistemu. Razlika, da je samo v tem, da kapitalizem poleg neenakosti povzroča še razvoj in novo bogastvo, drugi sistemi pa ustvarjajo neenakost – tudi v socializmu je bila – so pa dosti slabši pri ustvarjanju blagostanja. In, s tem (ne)povezane sreče.V čem je Žižek presenetil PetersonaDebata, kot je bila zastavljena – Sreča: kapitalizem proti komunizmu – je bila zastavljena nesrečno. In nesrečno je Peterson zastavil svoje uvodno predavanje, kjer je obračunaval s komunističnim manifestom. Tisto je mrtev konj, v ekonomski marksizem ne verjame skoraj nihče več. Inteligenca je zato iz ekonomskega marksizma presedlala na kulturni marksizem. Razvojni dosežki kapitalizma so preprosto preveč bleščeči. Izgovor, da se je Peterson vrnil k viru, bi bil lahko ta, da so levi misleci 20. stoletja morali ideologijo zapakirati v miselne akrobacije in nerazumljv jezik, da bi nekaj, kar fundamentalno ne deluje, bilo vseeno uporabno za akademske in politične kariere. In Peterson preprosto ni imel volje, da bi se skozi tisto pregrizel.Žižek ni bil tipični marksist, ki ga je Peterson pričakoval. Ker Peterson ni opravil domače naloge. V uvodu se je Žižek odpovedal številnim dogmam leve misli, ki so v nasprotju z zdravo pametjo in bi bila izguba časa, da se jih brani. Podobna taktika, kot ko je v 1990-ih svetoval takratnemu LDSu, naj se pokesa za poboje in obsodi revolucijo in spravi te stvari z dnevnega reda, ker so nebranljive.Tisti, ki nimamo ravno pogosto opraviti z razumno levico, smo z zadovoljstvom ugotavljali, da imamo ogromno stičnih točk. Npr. enakost kot enakost priložnost in ne enakost rezultatov, vlada ljudstva ne diktatura stroke ali tehnokracije, oboje – družba in posameznik, da je pomembno; da je obkladanje ljudi s fašisti nesmiselno, da Trump ni fašist … Zdaj vemo, zakaj trda levica Žižka ne mara.Končno se poslušamoEna najboljših reči te debate je, da so desni prisiljeni poslušati nekoga, ki je lev, in da so levi prisiljeni poslušati nekoga, ki je desen. In ugotovili bi, da nismo tako daleč narazen. Res pa je tudi, da ne Peterson ne Žižek nista skrajneža. Žižka si npr. ne predstavljam kot ideologa slovenske skrajne Levice, in Peterson je veliko preveč razumen, da bi bil ideolog ligaške desnice. Začutiti je bilo, da poleg zahodne politične obstaja tudi neka intelektualno-filozofska sredina, ki lahko skrbi, da center obstane, da tista družbena os, ki nas drži skupaj ne podleže sredobežnim silam.O sreči sta se strinjala, da to ni sreča v hedonističnem smislu. Žižek, da jo je treba najti v tem, da gre človeku za stvar, npr. za podnebje ali razredni boj; Peterson širše, da gre za smisel. In da je sreča nekaj, kar je stranski produkt nečesa drugega – da se torej ne smemo boriti za srečo ampak za smisel ali za stvar. Peterson nudi tudi izhod iz pasti konservativcev, ki življenje vidijo kot odgovornost do dolžnosti – ki človeka ujame v svet, kakršen je. Peterson vidi našo odgovornost v tem, da širimo prostor »dobrega« sveta.Žižek zagovarja več regulacije, češ, kapitalizem se ne bo uredil sam, ne bo rešil problema digitalizacije, transhumanizma, demografije, podnebja. Petersona pa je strah velikih sistemskih rešitev – kjer lahko pride do velikih sistemskih napak. Inženirjem družbe, tudi Marxu, očita, intelektualni narcisizem – da ne pomislijo na grozljive posledice, če so njihove teorije napačne. In skoraj vse ideje (o družbi), da so napačne. Prav je pa tisto, kar je oblikovala družbena evolucija, saj deluje. Če so napačne Petersonove ideje, kako naj si posameznik pomaga, bo v težavah par posameznikov in ne cela Rusija.Da bi se imela še veliko pogovarjati in povsem primerno današnjemu prazniku kaže diskusija, ki sta jo začela o Kristusovih besedah na križu – »Moj Bog, moj Bog, zakaj si me zapustil«. Je to trenutek, ko je Kristus bil ateist? Ali točka, na kateri krščanstvo postane kot religija, stopi ven iz sebe, naredi distanco sama od sebe – in se tako odpre človeku v premislek, skupaj s svetom, ki sta ga dobila Adam in Eva.Ko smo bili lani po predavanju s Petersonom na kosilu, smo ga provocirali o duelu z Žižkom. Želeli smo, da bi bilo to v Ljubljani. Nekdo v družbi je omenil, da bi Peterson brez težav zmagal. Ognjevito se je vmešal, češ, sploh ne gre za to, da kdo zmaga, gre za to, da pokaževa, da se lahko pogovarjava.In to sta v Torontu pokazala. Če sta se lahko onadva, bi se lahko tudi mi.

Žiga Turk

domovinakomentaržiga turkpetersonžižek

Komentar Domovina.je

VEČ ...|25. 3. 2019
Rok Čakš: Socialni demokrati od tretje poti do stran poti slovenske politike

V Sloveniji je le nekaj takih strank, ki imajo korenine, vrednotne temelje, organizacijsko strukturo, hierarhično kadrovsko piramido, vzpostavljen sistem političnega izobraževanja, ter medgeneracijski prenos znanja.

Rok Čakš: Socialni demokrati od tretje poti do stran poti slovenske politike

V Sloveniji je le nekaj takih strank, ki imajo korenine, vrednotne temelje, organizacijsko strukturo, hierarhično kadrovsko piramido, vzpostavljen sistem političnega izobraževanja, ter medgeneracijski prenos znanja.

politikakomentardružba

Komentar Domovina.je

Rok Čakš: Socialni demokrati od tretje poti do stran poti slovenske politike
V Sloveniji je le nekaj takih strank, ki imajo korenine, vrednotne temelje, organizacijsko strukturo, hierarhično kadrovsko piramido, vzpostavljen sistem političnega izobraževanja, ter medgeneracijski prenos znanja.
VEČ ...|25. 3. 2019
Rok Čakš: Socialni demokrati od tretje poti do stran poti slovenske politike
V Sloveniji je le nekaj takih strank, ki imajo korenine, vrednotne temelje, organizacijsko strukturo, hierarhično kadrovsko piramido, vzpostavljen sistem političnega izobraževanja, ter medgeneracijski prenos znanja.

Rok Čakš

politikakomentardružba

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|1. 1. 2019
Jernej Hudolin ob letu evropske kulturne dediščine

Generalni direktor Zavoda za varstvo slovenske kulturne dediščine Jernej Hudolin je z nami delil nekaj misli o pomenu ohranjanja dediščine in ozaveščanju ter pomenu izobraževanja na tem področju.

Jernej Hudolin ob letu evropske kulturne dediščine

Generalni direktor Zavoda za varstvo slovenske kulturne dediščine Jernej Hudolin je z nami delil nekaj misli o pomenu ohranjanja dediščine in ozaveščanju ter pomenu izobraževanja na tem področju.

kulturaizobraževanje

Zakladi naše dediščine

Jernej Hudolin ob letu evropske kulturne dediščine
Generalni direktor Zavoda za varstvo slovenske kulturne dediščine Jernej Hudolin je z nami delil nekaj misli o pomenu ohranjanja dediščine in ozaveščanju ter pomenu izobraževanja na tem področju.
VEČ ...|1. 1. 2019
Jernej Hudolin ob letu evropske kulturne dediščine
Generalni direktor Zavoda za varstvo slovenske kulturne dediščine Jernej Hudolin je z nami delil nekaj misli o pomenu ohranjanja dediščine in ozaveščanju ter pomenu izobraževanja na tem področju.

Nataša Ličen

kulturaizobraževanje

Informativni prispevki

VEČ ...|21. 12. 2018
Prispevek o vložitvi predloga za ustavno obtožbo zoper premierja Marjana Šarca

Potem ko opozicijska SDS Državnega zbora ni uspela prepričati s svojim predlogom novele zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja, je skupaj s kolegi iz SNS vložila predlog ustavne obtožbe zoper predsednika vlade Marjana Šarca. Očitajo mu nezakonito in neustavno delovanje ter opustitev dolžnega ravnanja v primeru ureditve financiranja zasebnega šolstva. Predlog SDS in SNS je že četrti tovrstni poskus presoje ravnanja predsednika vlade ali države pred ustavnim sodiščem.

Prispevek o vložitvi predloga za ustavno obtožbo zoper premierja Marjana Šarca

Potem ko opozicijska SDS Državnega zbora ni uspela prepričati s svojim predlogom novele zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja, je skupaj s kolegi iz SNS vložila predlog ustavne obtožbe zoper predsednika vlade Marjana Šarca. Očitajo mu nezakonito in neustavno delovanje ter opustitev dolžnega ravnanja v primeru ureditve financiranja zasebnega šolstva. Predlog SDS in SNS je že četrti tovrstni poskus presoje ravnanja predsednika vlade ali države pred ustavnim sodiščem.

infopolitika

Informativni prispevki

Prispevek o vložitvi predloga za ustavno obtožbo zoper premierja Marjana Šarca
Potem ko opozicijska SDS Državnega zbora ni uspela prepričati s svojim predlogom novele zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja, je skupaj s kolegi iz SNS vložila predlog ustavne obtožbe zoper predsednika vlade Marjana Šarca. Očitajo mu nezakonito in neustavno delovanje ter opustitev dolžnega ravnanja v primeru ureditve financiranja zasebnega šolstva. Predlog SDS in SNS je že četrti tovrstni poskus presoje ravnanja predsednika vlade ali države pred ustavnim sodiščem.
VEČ ...|21. 12. 2018
Prispevek o vložitvi predloga za ustavno obtožbo zoper premierja Marjana Šarca
Potem ko opozicijska SDS Državnega zbora ni uspela prepričati s svojim predlogom novele zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja, je skupaj s kolegi iz SNS vložila predlog ustavne obtožbe zoper predsednika vlade Marjana Šarca. Očitajo mu nezakonito in neustavno delovanje ter opustitev dolžnega ravnanja v primeru ureditve financiranja zasebnega šolstva. Predlog SDS in SNS je že četrti tovrstni poskus presoje ravnanja predsednika vlade ali države pred ustavnim sodiščem.

Petra Stopar

infopolitika

Pogovor o

VEČ ...|19. 12. 2018
Kadrovska politika v času gospodarske rasti

Ali se zavedajo dobrih kadrov, so jih pripravljeni nagraditi, kaj je pravzaprav plača, nagrada ali plačilo za opravljeno delo? Z nami so bili: direktorica področja razvoja in izobraževanja zaposlenih v korporaciji Hidria Tanja Kenda, Brane Gruban iz podjetja Dialogos in direktor kadrovskega sektorja v Mercatorju Gregor Rajšp.

Kadrovska politika v času gospodarske rasti

Ali se zavedajo dobrih kadrov, so jih pripravljeni nagraditi, kaj je pravzaprav plača, nagrada ali plačilo za opravljeno delo? Z nami so bili: direktorica področja razvoja in izobraževanja zaposlenih v korporaciji Hidria Tanja Kenda, Brane Gruban iz podjetja Dialogos in direktor kadrovskega sektorja v Mercatorju Gregor Rajšp.

zaposlovanjegospodarstvo

Pogovor o

Kadrovska politika v času gospodarske rasti
Ali se zavedajo dobrih kadrov, so jih pripravljeni nagraditi, kaj je pravzaprav plača, nagrada ali plačilo za opravljeno delo? Z nami so bili: direktorica področja razvoja in izobraževanja zaposlenih v korporaciji Hidria Tanja Kenda, Brane Gruban iz podjetja Dialogos in direktor kadrovskega sektorja v Mercatorju Gregor Rajšp.
VEČ ...|19. 12. 2018
Kadrovska politika v času gospodarske rasti
Ali se zavedajo dobrih kadrov, so jih pripravljeni nagraditi, kaj je pravzaprav plača, nagrada ali plačilo za opravljeno delo? Z nami so bili: direktorica področja razvoja in izobraževanja zaposlenih v korporaciji Hidria Tanja Kenda, Brane Gruban iz podjetja Dialogos in direktor kadrovskega sektorja v Mercatorju Gregor Rajšp.

Tanja Dominko

zaposlovanjegospodarstvo

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|11. 12. 2018
Izobraževanja ob vstopu v EKO kontrolo

Mitja Zupančič, svetovalec specialist za EKO pridelavo s KGZ Celje je pojasnil, kako je z zahtevami po izobraževanju ob vstopu kmetije v EKO kontrolo.

Izobraževanja ob vstopu v EKO kontrolo

Mitja Zupančič, svetovalec specialist za EKO pridelavo s KGZ Celje je pojasnil, kako je z zahtevami po izobraževanju ob vstopu kmetije v EKO kontrolo.

kmetijstvonaravasvetovanje

Minute za kmetijstvo in podeželje

Izobraževanja ob vstopu v EKO kontrolo
Mitja Zupančič, svetovalec specialist za EKO pridelavo s KGZ Celje je pojasnil, kako je z zahtevami po izobraževanju ob vstopu kmetije v EKO kontrolo.
VEČ ...|11. 12. 2018
Izobraževanja ob vstopu v EKO kontrolo
Mitja Zupančič, svetovalec specialist za EKO pridelavo s KGZ Celje je pojasnil, kako je z zahtevami po izobraževanju ob vstopu kmetije v EKO kontrolo.

Robert Božič

kmetijstvonaravasvetovanje

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|25. 11. 2018
110 let šolskih sester na avstrijskem Koroškem, slovenskem maše v Milanu že 50 let

Pred 150 leti je bila ustanovljena kongregacija Šolskih sester svetega Frančiška Kristusa kralja. Že skoraj 130 let oblikujejo narodno, cerkveno in družbeno podobo avstrijske Koroške. Od tega 110 let vodijo konvent oz. samostan v Št. Petru pri Št. Jakobu v dolini Rož. Tako spremljajo generacije mladih na poti izobraževanja in odraščanja. Danes je v konventu poleg vrtca enoletna Strokovna gospodarska šola in petletna Višja šola za gospodarske poklice. Obiskali smo jih z našim mikrofonom. Slišali ste še o prizanju za pliberškega dekana Ivana Olipa, o obisku ministra Česnika v Celovcu, napoved 1. konference slovenskih računovodij, revizorjev in davčnih svetovalcev iz sveta in Slovenije ter o 50-letnici slovenskih maš v Milanu.

110 let šolskih sester na avstrijskem Koroškem, slovenskem maše v Milanu že 50 let

Pred 150 leti je bila ustanovljena kongregacija Šolskih sester svetega Frančiška Kristusa kralja. Že skoraj 130 let oblikujejo narodno, cerkveno in družbeno podobo avstrijske Koroške. Od tega 110 let vodijo konvent oz. samostan v Št. Petru pri Št. Jakobu v dolini Rož. Tako spremljajo generacije mladih na poti izobraževanja in odraščanja. Danes je v konventu poleg vrtca enoletna Strokovna gospodarska šola in petletna Višja šola za gospodarske poklice. Obiskali smo jih z našim mikrofonom. Slišali ste še o prizanju za pliberškega dekana Ivana Olipa, o obisku ministra Česnika v Celovcu, napoved 1. konference slovenskih računovodij, revizorjev in davčnih svetovalcev iz sveta in Slovenije ter o 50-letnici slovenskih maš v Milanu.

inforojakikulturašolstvo

Slovencem po svetu in domovini

110 let šolskih sester na avstrijskem Koroškem, slovenskem maše v Milanu že 50 let
Pred 150 leti je bila ustanovljena kongregacija Šolskih sester svetega Frančiška Kristusa kralja. Že skoraj 130 let oblikujejo narodno, cerkveno in družbeno podobo avstrijske Koroške. Od tega 110 let vodijo konvent oz. samostan v Št. Petru pri Št. Jakobu v dolini Rož. Tako spremljajo generacije mladih na poti izobraževanja in odraščanja. Danes je v konventu poleg vrtca enoletna Strokovna gospodarska šola in petletna Višja šola za gospodarske poklice. Obiskali smo jih z našim mikrofonom. Slišali ste še o prizanju za pliberškega dekana Ivana Olipa, o obisku ministra Česnika v Celovcu, napoved 1. konference slovenskih računovodij, revizorjev in davčnih svetovalcev iz sveta in Slovenije ter o 50-letnici slovenskih maš v Milanu.
VEČ ...|25. 11. 2018
110 let šolskih sester na avstrijskem Koroškem, slovenskem maše v Milanu že 50 let
Pred 150 leti je bila ustanovljena kongregacija Šolskih sester svetega Frančiška Kristusa kralja. Že skoraj 130 let oblikujejo narodno, cerkveno in družbeno podobo avstrijske Koroške. Od tega 110 let vodijo konvent oz. samostan v Št. Petru pri Št. Jakobu v dolini Rož. Tako spremljajo generacije mladih na poti izobraževanja in odraščanja. Danes je v konventu poleg vrtca enoletna Strokovna gospodarska šola in petletna Višja šola za gospodarske poklice. Obiskali smo jih z našim mikrofonom. Slišali ste še o prizanju za pliberškega dekana Ivana Olipa, o obisku ministra Česnika v Celovcu, napoved 1. konference slovenskih računovodij, revizorjev in davčnih svetovalcev iz sveta in Slovenije ter o 50-letnici slovenskih maš v Milanu.

Matjaž Merljak

inforojakikulturašolstvo

Mladoskop

VEČ ...|8. 11. 2018
Mobilnost izobraževanja slovenskih dijakov in študentov

V Evropskem tednu poklicnih spretnosti smo obiskali javni zavod Cmepius, ki ga je pred petnajstimi leti ustanovila vlada z namenom širjenja in usklajevanja mobilnega izobraževanja evropskih državljanov. Na Facebooku so objavili več zgodb mladih, ki se ali so se izobraževali v tujini. Kako pomemben je vseživljenjski proces učenja smo govorili z Urško Slabšak, ki je na Cmepiusu nosilka za področje poklicnega izobraževanja in usposabljanja v sklopu programa Erasmu +.

Mobilnost izobraževanja slovenskih dijakov in študentov

V Evropskem tednu poklicnih spretnosti smo obiskali javni zavod Cmepius, ki ga je pred petnajstimi leti ustanovila vlada z namenom širjenja in usklajevanja mobilnega izobraževanja evropskih državljanov. Na Facebooku so objavili več zgodb mladih, ki se ali so se izobraževali v tujini. Kako pomemben je vseživljenjski proces učenja smo govorili z Urško Slabšak, ki je na Cmepiusu nosilka za področje poklicnega izobraževanja in usposabljanja v sklopu programa Erasmu +.

svetovanjeizobraževanjemladi

Mladoskop

Mobilnost izobraževanja slovenskih dijakov in študentov
V Evropskem tednu poklicnih spretnosti smo obiskali javni zavod Cmepius, ki ga je pred petnajstimi leti ustanovila vlada z namenom širjenja in usklajevanja mobilnega izobraževanja evropskih državljanov. Na Facebooku so objavili več zgodb mladih, ki se ali so se izobraževali v tujini. Kako pomemben je vseživljenjski proces učenja smo govorili z Urško Slabšak, ki je na Cmepiusu nosilka za področje poklicnega izobraževanja in usposabljanja v sklopu programa Erasmu +.
VEČ ...|8. 11. 2018
Mobilnost izobraževanja slovenskih dijakov in študentov
V Evropskem tednu poklicnih spretnosti smo obiskali javni zavod Cmepius, ki ga je pred petnajstimi leti ustanovila vlada z namenom širjenja in usklajevanja mobilnega izobraževanja evropskih državljanov. Na Facebooku so objavili več zgodb mladih, ki se ali so se izobraževali v tujini. Kako pomemben je vseživljenjski proces učenja smo govorili z Urško Slabšak, ki je na Cmepiusu nosilka za področje poklicnega izobraževanja in usposabljanja v sklopu programa Erasmu +.

Nataša Ličen

svetovanjeizobraževanjemladi

Luč v temi

VEČ ...|2. 10. 2018
O začetku novega šolskega leta in mednarodnem dnevu bele palice

Slepi in slabovidni dijaki - učenci centra IRIS so se vrnili v šolske klopi in že razmišljali o tem, kako bodo prihodnje leto praznovali 100. obletnico organiziranega izobraževanja slepih na slovenskem. Ob 15. oktobru - mednarodnem dnevu bele palice pa bo slovenska javnost dobila v roke brošuro o zmotah in resnicah o slepih in slabovidnih.

O začetku novega šolskega leta in mednarodnem dnevu bele palice

Slepi in slabovidni dijaki - učenci centra IRIS so se vrnili v šolske klopi in že razmišljali o tem, kako bodo prihodnje leto praznovali 100. obletnico organiziranega izobraževanja slepih na slovenskem. Ob 15. oktobru - mednarodnem dnevu bele palice pa bo slovenska javnost dobila v roke brošuro o zmotah in resnicah o slepih in slabovidnih.

družbaizobraževanjevzgoja

Luč v temi

O začetku novega šolskega leta in mednarodnem dnevu bele palice
Slepi in slabovidni dijaki - učenci centra IRIS so se vrnili v šolske klopi in že razmišljali o tem, kako bodo prihodnje leto praznovali 100. obletnico organiziranega izobraževanja slepih na slovenskem. Ob 15. oktobru - mednarodnem dnevu bele palice pa bo slovenska javnost dobila v roke brošuro o zmotah in resnicah o slepih in slabovidnih.
VEČ ...|2. 10. 2018
O začetku novega šolskega leta in mednarodnem dnevu bele palice
Slepi in slabovidni dijaki - učenci centra IRIS so se vrnili v šolske klopi in že razmišljali o tem, kako bodo prihodnje leto praznovali 100. obletnico organiziranega izobraževanja slepih na slovenskem. Ob 15. oktobru - mednarodnem dnevu bele palice pa bo slovenska javnost dobila v roke brošuro o zmotah in resnicah o slepih in slabovidnih.

Sonja Pušnik Pungertnik

družbaizobraževanjevzgoja

Mladoskop

VEČ ...|19. 7. 2018
Študent medicine, ki je v sklopu Mepi programa s skupino prekolesaril pot od Goričkega do Pirana

Timotej Brecelj je prejemnik mednarodnega priznanja MEPI, je športnik, prostovoljec, glasbenik in človek več talentov, ki širi svoja obzorja s preizkušanjem novih izzivov in spretnosti. Spodbuja nas k raziskovanju, preizkušanju tudi svojih meja in trdoživosti.

Študent medicine, ki je v sklopu Mepi programa s skupino prekolesaril pot od Goričkega do Pirana

Timotej Brecelj je prejemnik mednarodnega priznanja MEPI, je športnik, prostovoljec, glasbenik in človek več talentov, ki širi svoja obzorja s preizkušanjem novih izzivov in spretnosti. Spodbuja nas k raziskovanju, preizkušanju tudi svojih meja in trdoživosti.

Izobraževanjamladi

Mladoskop

Študent medicine, ki je v sklopu Mepi programa s skupino prekolesaril pot od Goričkega do Pirana
Timotej Brecelj je prejemnik mednarodnega priznanja MEPI, je športnik, prostovoljec, glasbenik in človek več talentov, ki širi svoja obzorja s preizkušanjem novih izzivov in spretnosti. Spodbuja nas k raziskovanju, preizkušanju tudi svojih meja in trdoživosti.
VEČ ...|19. 7. 2018
Študent medicine, ki je v sklopu Mepi programa s skupino prekolesaril pot od Goričkega do Pirana
Timotej Brecelj je prejemnik mednarodnega priznanja MEPI, je športnik, prostovoljec, glasbenik in človek več talentov, ki širi svoja obzorja s preizkušanjem novih izzivov in spretnosti. Spodbuja nas k raziskovanju, preizkušanju tudi svojih meja in trdoživosti.

Nataša Ličen

Izobraževanjamladi

Kolokvij

VEČ ...|13. 7. 2018
Delavnica Izzivi komuniciranja in dela v sodobnih medijih

Udeleženci izobraževanja Ognjišča in Teološke fakultete Izzivi komuniciranja in dela s sodobnimi mediji kot karierna priložnost so se ustavili tudi na delavnici na Radiu Ognjišče, ob tem pa je nastal pogovor o njihovih pogledih na sodobno komuniciranje.

Delavnica Izzivi komuniciranja in dela v sodobnih medijih

Udeleženci izobraževanja Ognjišča in Teološke fakultete Izzivi komuniciranja in dela s sodobnimi mediji kot karierna priložnost so se ustavili tudi na delavnici na Radiu Ognjišče, ob tem pa je nastal pogovor o njihovih pogledih na sodobno komuniciranje.

mladiizobraževanjepogovor

Kolokvij

Delavnica Izzivi komuniciranja in dela v sodobnih medijih
Udeleženci izobraževanja Ognjišča in Teološke fakultete Izzivi komuniciranja in dela s sodobnimi mediji kot karierna priložnost so se ustavili tudi na delavnici na Radiu Ognjišče, ob tem pa je nastal pogovor o njihovih pogledih na sodobno komuniciranje.
VEČ ...|13. 7. 2018
Delavnica Izzivi komuniciranja in dela v sodobnih medijih
Udeleženci izobraževanja Ognjišča in Teološke fakultete Izzivi komuniciranja in dela s sodobnimi mediji kot karierna priložnost so se ustavili tudi na delavnici na Radiu Ognjišče, ob tem pa je nastal pogovor o njihovih pogledih na sodobno komuniciranje.

Marjan Bunič

mladiizobraževanjepogovor

Svetovalnica

VEČ ...|27. 6. 2018
Šolanje na domu

Ste vedeli, da med možnostmi osnovnošolskega izobraževanja obstaja tudi šolanje na domu. Ob tem smo se ustavili v svetovalnici, z nami je bila Gita Mateja de Laat.

Šolanje na domu

Ste vedeli, da med možnostmi osnovnošolskega izobraževanja obstaja tudi šolanje na domu. Ob tem smo se ustavili v svetovalnici, z nami je bila Gita Mateja de Laat.

izobraževanjeotrocivzgoja

Svetovalnica

Šolanje na domu
Ste vedeli, da med možnostmi osnovnošolskega izobraževanja obstaja tudi šolanje na domu. Ob tem smo se ustavili v svetovalnici, z nami je bila Gita Mateja de Laat.
VEČ ...|27. 6. 2018
Šolanje na domu
Ste vedeli, da med možnostmi osnovnošolskega izobraževanja obstaja tudi šolanje na domu. Ob tem smo se ustavili v svetovalnici, z nami je bila Gita Mateja de Laat.

Robert Božič

izobraževanjeotrocivzgoja

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|16. 4. 2018
Vabljeni na izobraževanja za varno delo v gozdu

Jurij Beguš, vodja oddelka za gozdno tehniko in razvoj podeželja na ZGS je predstavil in povabil na izobraževanja za varno delo v gozdu v okviru aktualnega PRP.

Vabljeni na izobraževanja za varno delo v gozdu

Jurij Beguš, vodja oddelka za gozdno tehniko in razvoj podeželja na ZGS je predstavil in povabil na izobraževanja za varno delo v gozdu v okviru aktualnega PRP.

kmetijstvosvetovanje

Minute za kmetijstvo in podeželje

Vabljeni na izobraževanja za varno delo v gozdu
Jurij Beguš, vodja oddelka za gozdno tehniko in razvoj podeželja na ZGS je predstavil in povabil na izobraževanja za varno delo v gozdu v okviru aktualnega PRP.
VEČ ...|16. 4. 2018
Vabljeni na izobraževanja za varno delo v gozdu
Jurij Beguš, vodja oddelka za gozdno tehniko in razvoj podeželja na ZGS je predstavil in povabil na izobraževanja za varno delo v gozdu v okviru aktualnega PRP.

Robert Božič

kmetijstvosvetovanje

Pogovor o

VEČ ...|14. 3. 2018
Katoliško šolstvo - Anton Česen, Ivan Štuhec, Peter Polc, Vladimir Anžel

Govorili smo katoliškem šolstvu. Med drugim smo spregovorili o njegovem pomenu za družbo in Cerkev ter se dotaknili uspehov in priložnosti katoliških vzgojno-izobraževalnih ustanov. Gostje tokratne oddaje so bili direktor Zavoda sv. Stanislava Anton Česen, rektor vikariata Antona Martina Slomška Ivan Štuhec, direktor Zavoda sv. Frančiška Saleškega Peter Polc in ravnatelj Škofijske gimnazije Vipava Vladimir Anžel.

Katoliško šolstvo - Anton Česen, Ivan Štuhec, Peter Polc, Vladimir Anžel

Govorili smo katoliškem šolstvu. Med drugim smo spregovorili o njegovem pomenu za družbo in Cerkev ter se dotaknili uspehov in priložnosti katoliških vzgojno-izobraževalnih ustanov. Gostje tokratne oddaje so bili direktor Zavoda sv. Stanislava Anton Česen, rektor vikariata Antona Martina Slomška Ivan Štuhec, direktor Zavoda sv. Frančiška Saleškega Peter Polc in ravnatelj Škofijske gimnazije Vipava Vladimir Anžel.

Pogovor o

Katoliško šolstvo - Anton Česen, Ivan Štuhec, Peter Polc, Vladimir Anžel
Govorili smo katoliškem šolstvu. Med drugim smo spregovorili o njegovem pomenu za družbo in Cerkev ter se dotaknili uspehov in priložnosti katoliških vzgojno-izobraževalnih ustanov. Gostje tokratne oddaje so bili direktor Zavoda sv. Stanislava Anton Česen, rektor vikariata Antona Martina Slomška Ivan Štuhec, direktor Zavoda sv. Frančiška Saleškega Peter Polc in ravnatelj Škofijske gimnazije Vipava Vladimir Anžel.
VEČ ...|14. 3. 2018
Katoliško šolstvo - Anton Česen, Ivan Štuhec, Peter Polc, Vladimir Anžel
Govorili smo katoliškem šolstvu. Med drugim smo spregovorili o njegovem pomenu za družbo in Cerkev ter se dotaknili uspehov in priložnosti katoliških vzgojno-izobraževalnih ustanov. Gostje tokratne oddaje so bili direktor Zavoda sv. Stanislava Anton Česen, rektor vikariata Antona Martina Slomška Ivan Štuhec, direktor Zavoda sv. Frančiška Saleškega Peter Polc in ravnatelj Škofijske gimnazije Vipava Vladimir Anžel.

Andrej Šinko

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|13. 3. 2018
Pomen katoliškega šolstva

Profesor zgodovine Tomaž Debevec, ki prihaja iz dveh kulturnih prostorov, slovenskega in argentinskega, je spregovoril o pomenu katoliškega šolstva, ki je bil pobudnih vsesplošnega izobraževanja. Danes je to dejstvo prezrto. Katolištvo prvotno pomeni univerzalnost in je med drugim tudi začetnik tovrstnega šolstva.

Pomen katoliškega šolstva

Profesor zgodovine Tomaž Debevec, ki prihaja iz dveh kulturnih prostorov, slovenskega in argentinskega, je spregovoril o pomenu katoliškega šolstva, ki je bil pobudnih vsesplošnega izobraževanja. Danes je to dejstvo prezrto. Katolištvo prvotno pomeni univerzalnost in je med drugim tudi začetnik tovrstnega šolstva.

Kulturaizobraževanje

Zakladi naše dediščine

Pomen katoliškega šolstva
Profesor zgodovine Tomaž Debevec, ki prihaja iz dveh kulturnih prostorov, slovenskega in argentinskega, je spregovoril o pomenu katoliškega šolstva, ki je bil pobudnih vsesplošnega izobraževanja. Danes je to dejstvo prezrto. Katolištvo prvotno pomeni univerzalnost in je med drugim tudi začetnik tovrstnega šolstva.
VEČ ...|13. 3. 2018
Pomen katoliškega šolstva
Profesor zgodovine Tomaž Debevec, ki prihaja iz dveh kulturnih prostorov, slovenskega in argentinskega, je spregovoril o pomenu katoliškega šolstva, ki je bil pobudnih vsesplošnega izobraževanja. Danes je to dejstvo prezrto. Katolištvo prvotno pomeni univerzalnost in je med drugim tudi začetnik tovrstnega šolstva.

Nataša Ličen

Kulturaizobraževanje

Naš gost

VEČ ...|20. 1. 2018
Angela Tomanič

V januarju je življenje sklenila organistka in zborovodkinja Angela Tomanič. Za naš radio je pred štirimi leti, ko je kazalo, da je bitko s hudo boleznijo vendarle dobila, povedala nekaj o svojem življenju. Pred poslušalce je razgrnila spomine od otroštva naprej, spominjala se je svoje vzgoje, izobraževanja in glasbenega delovanja. Navdihujoč pogovor, ker tudi v času najhujše preizkušnje gospa Angela ni izgubila vedrine. Skozi vso oddajo smo poslušali njene posnetke igranja orgel. Ona se je poslovila, njena glasba pa ostaja. S hvaležnostjo se je spominjamo, naj počiva v miru.

Angela Tomanič

V januarju je življenje sklenila organistka in zborovodkinja Angela Tomanič. Za naš radio je pred štirimi leti, ko je kazalo, da je bitko s hudo boleznijo vendarle dobila, povedala nekaj o svojem življenju. Pred poslušalce je razgrnila spomine od otroštva naprej, spominjala se je svoje vzgoje, izobraževanja in glasbenega delovanja. Navdihujoč pogovor, ker tudi v času najhujše preizkušnje gospa Angela ni izgubila vedrine. Skozi vso oddajo smo poslušali njene posnetke igranja orgel. Ona se je poslovila, njena glasba pa ostaja. S hvaležnostjo se je spominjamo, naj počiva v miru.

Naš gost

Angela Tomanič
V januarju je življenje sklenila organistka in zborovodkinja Angela Tomanič. Za naš radio je pred štirimi leti, ko je kazalo, da je bitko s hudo boleznijo vendarle dobila, povedala nekaj o svojem življenju. Pred poslušalce je razgrnila spomine od otroštva naprej, spominjala se je svoje vzgoje, izobraževanja in glasbenega delovanja. Navdihujoč pogovor, ker tudi v času najhujše preizkušnje gospa Angela ni izgubila vedrine. Skozi vso oddajo smo poslušali njene posnetke igranja orgel. Ona se je poslovila, njena glasba pa ostaja. S hvaležnostjo se je spominjamo, naj počiva v miru.
VEČ ...|20. 1. 2018
Angela Tomanič
V januarju je življenje sklenila organistka in zborovodkinja Angela Tomanič. Za naš radio je pred štirimi leti, ko je kazalo, da je bitko s hudo boleznijo vendarle dobila, povedala nekaj o svojem življenju. Pred poslušalce je razgrnila spomine od otroštva naprej, spominjala se je svoje vzgoje, izobraževanja in glasbenega delovanja. Navdihujoč pogovor, ker tudi v času najhujše preizkušnje gospa Angela ni izgubila vedrine. Skozi vso oddajo smo poslušali njene posnetke igranja orgel. Ona se je poslovila, njena glasba pa ostaja. S hvaležnostjo se je spominjamo, naj počiva v miru.

Mateja Subotičanec

Priporočamo
|
Aktualno

Za življenje

VEČ ...|9. 11. 2019
Delamo z otrokom in ne za otroka

Otrok noče spati, odklanja hrano, zjutraj noče v vrtec, ne uboga, ne sliši prošenj po pomoči pri hišnih opravilih in kako z ljubosumjem pri skoraj tridesetih letih, so bila izhodišča za pogovor s specialnim pedagogom Markom Juhantom.

Delamo z otrokom in ne za otroka

Otrok noče spati, odklanja hrano, zjutraj noče v vrtec, ne uboga, ne sliši prošenj po pomoči pri hišnih opravilih in kako z ljubosumjem pri skoraj tridesetih letih, so bila izhodišča za pogovor s specialnim pedagogom Markom Juhantom.

Nataša Ličen

družbaizobraževanjekulturamladiodnosiotrocipogovorsvetovanjevzgoja

Moja zgodba

VEČ ...|10. 11. 2019
Razstava Po sili vojak II

V oddaji Moja zgodba smo gostili soavtorico razstave Po sili vojak drugi del - Prisino mobilizirani Gorenjci in Korošci v nemški vojski 1943 - 1945 dr. Moniko Kokalj Kočevar. Omenjena rastava je do 8. marca prihodnje leto na ogled v Gorenjskem muzeju v Kranju. Prisluhnete lahko predstavitvi razstave, kaj je na njej moč videti, kdo so ostali avtorji, kje so zbirali gradivo ...

Razstava Po sili vojak II

V oddaji Moja zgodba smo gostili soavtorico razstave Po sili vojak drugi del - Prisino mobilizirani Gorenjci in Korošci v nemški vojski 1943 - 1945 dr. Moniko Kokalj Kočevar. Omenjena rastava je do 8. marca prihodnje leto na ogled v Gorenjskem muzeju v Kranju. Prisluhnete lahko predstavitvi razstave, kaj je na njej moč videti, kdo so ostali avtorji, kje so zbirali gradivo ...

Jože Bartolj

Monika Kokalj Kočevar

Slovenski mučenci 20. stoletja

VEČ ...|10. 11. 2019
Franc Cvar (1911 – 1942)

V oddaji o Slovenskih mučencih 20. stoletja ste lahko spoznali kaplana iz Šentruperta na Dolenjskem Franca Cvara, ki so ga partizani skupaj z župnikom Francem Nahtigalom po hudem mučenju, ubili poleti 1942.

Franc Cvar (1911 – 1942)

V oddaji o Slovenskih mučencih 20. stoletja ste lahko spoznali kaplana iz Šentruperta na Dolenjskem Franca Cvara, ki so ga partizani skupaj z župnikom Francem Nahtigalom po hudem mučenju, ubili poleti 1942.

Jože Bartolj

Franc Cvar

Sol in luč

VEČ ...|12. 11. 2019
Gary John Bishop; »Zaživite življenje brez bremen – vzemite se v roke!«

Poslušali smo nekaj odlomkov iz knjige z naslovom Vzemi se v roke, Garya Johna Bishopa, ki je zapisal: »Razumem malodušne in potrte.«Knjiga Vzemi se v roke zelo slikovito pokaže na tiste misli, ki se tako dolgo ovijajo okoli nas, da se zaradi njih na koncu ne moremo ganiti in ostajamo nemočni.

Gary John Bishop; »Zaživite življenje brez bremen – vzemite se v roke!«

Poslušali smo nekaj odlomkov iz knjige z naslovom Vzemi se v roke, Garya Johna Bishopa, ki je zapisal: »Razumem malodušne in potrte.«Knjiga Vzemi se v roke zelo slikovito pokaže na tiste misli, ki se tako dolgo ovijajo okoli nas, da se zaradi njih na koncu ne moremo ganiti in ostajamo nemočni.

Tadej Sadar

družbaodnosivzgoja

Globine

VEČ ...|12. 11. 2019
O evangelizaciji

»Gorje meni, če evangelija ne bi oznanjal!« je rekel apostol Pavel. Cerkev veliko govori o evangelizaciji, papež Frančišek je na novembrski avdienci povabil, naj do vseh, ki Jezusa ne poznajo, stopamo še posebej občutljivo. Kako si jo predstavlja župnik iz Srednje vasi v Bohinju Martin Golob, ki redno vloga in je prisoten na družbenih omrežjih?

O evangelizaciji

»Gorje meni, če evangelija ne bi oznanjal!« je rekel apostol Pavel. Cerkev veliko govori o evangelizaciji, papež Frančišek je na novembrski avdienci povabil, naj do vseh, ki Jezusa ne poznajo, stopamo še posebej občutljivo. Kako si jo predstavlja župnik iz Srednje vasi v Bohinju Martin Golob, ki redno vloga in je prisoten na družbenih omrežjih?

Blaž Lesnik

duhovnostoznanjevanjeevangelijodnosi

Radijski roman

VEČ ...|14. 11. 2019
Karel Gržan: humoreske - devetindvajseti del

Pred nami je kratka šaljiva zgodba p. Karla Gržana Oh, ta gobarska strast.

Karel Gržan: humoreske - devetindvajseti del

Pred nami je kratka šaljiva zgodba p. Karla Gržana Oh, ta gobarska strast.

Marjan Bunič

humoreskaGržanzgodba

Ob radijskem ognjišču

VEČ ...|14. 11. 2019
227. oddaja

V četrtkovem večeru z zimzeleno glasbo smo predvajali: Ša ba da - Berta Amrbož, Oh warum - Gigliola Cinquetti, In the Middle of an Island - Tony Bennett, V življenju je lepo - Janko Ropret, Loco-Motion - Little Eva, Tvoja barka mala - Ljupka Dimitrovska, Tujca v noči – Nino Robić, Just Walking In The Rain - Johnnie Ray, Tango d’amore – Rocco Granata, Mlade oči – Ditka Haberl, Si samotna nocoj – Lado Leskovar, Me and You and a Dog Named Boo – Lobo, C’est si bon – Caterina Valente ...

227. oddaja

V četrtkovem večeru z zimzeleno glasbo smo predvajali: Ša ba da - Berta Amrbož, Oh warum - Gigliola Cinquetti, In the Middle of an Island - Tony Bennett, V življenju je lepo - Janko Ropret, Loco-Motion - Little Eva, Tvoja barka mala - Ljupka Dimitrovska, Tujca v noči – Nino Robić, Just Walking In The Rain - Johnnie Ray, Tango d’amore – Rocco Granata, Mlade oči – Ditka Haberl, Si samotna nocoj – Lado Leskovar, Me and You and a Dog Named Boo – Lobo, C’est si bon – Caterina Valente ...

Matjaž Merljak, Marko Zupan

glasbaspomin

Via positiva

VEČ ...|14. 11. 2019
Stres na delovnem mestu

Sanda Jerman, Maša Ribnikar Kajtner in Tatjana Tušar so spregovorile o stresu na delovnem mestu. Oddaja nastaja skupaj z zaposlitvenim portalom Optius.

Stres na delovnem mestu

Sanda Jerman, Maša Ribnikar Kajtner in Tatjana Tušar so spregovorile o stresu na delovnem mestu. Oddaja nastaja skupaj z zaposlitvenim portalom Optius.

Mateja Feltrin Novljan

družbaizobraževanjesvetovanje

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|14. 11. 2019
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 14. 11.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 14. 11.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Kulturni utrinki

VEČ ...|14. 11. 2019
Basbaritonist Luka Debevec Mayer o svoji koncertni turneji

Basbaritonist Luka Debevec Mayer o svoji koncertni turneji

Jože Bartolj

Luka Debevec Mayer