Franica Vrhunc, sestra Klara – prva učiteljica slepih na Slovenskem

Pomembno vlogo pri začetkih izobraževanja slepih na Slovenskem so imele redovnice. Najpomembnejša med njimi je gotovo usmiljenka sestra Klara, z rodnim imenom Franica Vrhunc. Njeno življenje in delo ter položaj slepih in slabovidnih v prvi polovici 20. stoletja, nam je predstavila Urška Lah. V počastitev slovenskega kulturnega praznika pa smo oddajo zaokrožili s soneti izpod peresa Janeza Mlačnika.

Sonja Pungertnik

družba slepi in slabovidni

9. 2. 2025
Franica Vrhunc, sestra Klara – prva učiteljica slepih na Slovenskem

Pomembno vlogo pri začetkih izobraževanja slepih na Slovenskem so imele redovnice. Najpomembnejša med njimi je gotovo usmiljenka sestra Klara, z rodnim imenom Franica Vrhunc. Njeno življenje in delo ter položaj slepih in slabovidnih v prvi polovici 20. stoletja, nam je predstavila Urška Lah. V počastitev slovenskega kulturnega praznika pa smo oddajo zaokrožili s soneti izpod peresa Janeza Mlačnika.

Sonja Pungertnik

VEČ ...|9. 2. 2025
Franica Vrhunc, sestra Klara – prva učiteljica slepih na Slovenskem

Pomembno vlogo pri začetkih izobraževanja slepih na Slovenskem so imele redovnice. Najpomembnejša med njimi je gotovo usmiljenka sestra Klara, z rodnim imenom Franica Vrhunc. Njeno življenje in delo ter položaj slepih in slabovidnih v prvi polovici 20. stoletja, nam je predstavila Urška Lah. V počastitev slovenskega kulturnega praznika pa smo oddajo zaokrožili s soneti izpod peresa Janeza Mlačnika.

Sonja Pungertnik

družbaslepi in slabovidni

Luč v temi

VEČ ...|8. 6. 2025
Od glasbenega ustvarjanja do skoka s padalom

V oddaji ste spoznali glasbenika Mitja Osolnika, ki je slepe in slabovidne zastopal na mednarodnem glasbenem tekmovanju Low vision song contest, Ivan Mlačnik je z nami delil spomine na skok s padalom, Tadej Grum pa veselje ob zasluženem priznanju dr. Mance Košir.

Od glasbenega ustvarjanja do skoka s padalom

V oddaji ste spoznali glasbenika Mitja Osolnika, ki je slepe in slabovidne zastopal na mednarodnem glasbenem tekmovanju Low vision song contest, Ivan Mlačnik je z nami delil spomine na skok s padalom, Tadej Grum pa veselje ob zasluženem priznanju dr. Mance Košir.

družba slepi in slabovidni

Luč v temi

Od glasbenega ustvarjanja do skoka s padalom

V oddaji ste spoznali glasbenika Mitja Osolnika, ki je slepe in slabovidne zastopal na mednarodnem glasbenem tekmovanju Low vision song contest, Ivan Mlačnik je z nami delil spomine na skok s padalom, Tadej Grum pa veselje ob zasluženem priznanju dr. Mance Košir.

VEČ ...|8. 6. 2025
Od glasbenega ustvarjanja do skoka s padalom

V oddaji ste spoznali glasbenika Mitja Osolnika, ki je slepe in slabovidne zastopal na mednarodnem glasbenem tekmovanju Low vision song contest, Ivan Mlačnik je z nami delil spomine na skok s padalom, Tadej Grum pa veselje ob zasluženem priznanju dr. Mance Košir.

Sonja Pungertnik

družba slepi in slabovidni

Luč v temi

VEČ ...|8. 6. 2025
Od glasbenega ustvarjanja do skoka s padalom

V oddaji ste spoznali glasbenika Mitja Osolnika, ki je slepe in slabovidne zastopal na mednarodnem glasbenem tekmovanju Low vision song contest, Ivan Mlačnik je z nami delil spomine na skok s padalom, Tadej Grum pa veselje ob zasluženem priznanju dr. Mance Košir.

Od glasbenega ustvarjanja do skoka s padalom

V oddaji ste spoznali glasbenika Mitja Osolnika, ki je slepe in slabovidne zastopal na mednarodnem glasbenem tekmovanju Low vision song contest, Ivan Mlačnik je z nami delil spomine na skok s padalom, Tadej Grum pa veselje ob zasluženem priznanju dr. Mance Košir.

družba slepi in slabovidni

Luč v temi

Od glasbenega ustvarjanja do skoka s padalom

V oddaji ste spoznali glasbenika Mitja Osolnika, ki je slepe in slabovidne zastopal na mednarodnem glasbenem tekmovanju Low vision song contest, Ivan Mlačnik je z nami delil spomine na skok s padalom, Tadej Grum pa veselje ob zasluženem priznanju dr. Mance Košir.

VEČ ...|8. 6. 2025
Od glasbenega ustvarjanja do skoka s padalom

V oddaji ste spoznali glasbenika Mitja Osolnika, ki je slepe in slabovidne zastopal na mednarodnem glasbenem tekmovanju Low vision song contest, Ivan Mlačnik je z nami delil spomine na skok s padalom, Tadej Grum pa veselje ob zasluženem priznanju dr. Mance Košir.

Sonja Pungertnik

družba slepi in slabovidni

Luč v temi

VEČ ...|11. 5. 2025
Nacionalni center za celovito rehabilitacijo slepih in slabovidnih

Tokrat smo bili na obisku v Nacionalnem centru za celovito rehabilitacijo slepih in slabovidnih, ki deluje pri Očesni kliniki UKC Ljubljana. S pomočjo tam delujočih strokovnjakov smo spoznali možnosti in storitve, ki jih center nudi tistim, ki pri njih poiščejo pomoč.

Nacionalni center za celovito rehabilitacijo slepih in slabovidnih

Tokrat smo bili na obisku v Nacionalnem centru za celovito rehabilitacijo slepih in slabovidnih, ki deluje pri Očesni kliniki UKC Ljubljana. S pomočjo tam delujočih strokovnjakov smo spoznali možnosti in storitve, ki jih center nudi tistim, ki pri njih poiščejo pomoč.

družba slepi in slabovidni

Luč v temi

Nacionalni center za celovito rehabilitacijo slepih in slabovidnih

Tokrat smo bili na obisku v Nacionalnem centru za celovito rehabilitacijo slepih in slabovidnih, ki deluje pri Očesni kliniki UKC Ljubljana. S pomočjo tam delujočih strokovnjakov smo spoznali možnosti in storitve, ki jih center nudi tistim, ki pri njih poiščejo pomoč.

VEČ ...|11. 5. 2025
Nacionalni center za celovito rehabilitacijo slepih in slabovidnih

Tokrat smo bili na obisku v Nacionalnem centru za celovito rehabilitacijo slepih in slabovidnih, ki deluje pri Očesni kliniki UKC Ljubljana. S pomočjo tam delujočih strokovnjakov smo spoznali možnosti in storitve, ki jih center nudi tistim, ki pri njih poiščejo pomoč.

Sonja Pungertnik

družba slepi in slabovidni

Luč v temi

VEČ ...|13. 4. 2025
Med glasbo, umetnostjo in dediščino

Predstavili smo skladbe, ki so se letos potegovale za vstopnico za evropsko tekmovanje slepih in slabovidnih glasbenikov, ki bo maja v Berlinu. Obširneje pa poročali o razstavi Umetnost onkraj vidnega, ki je na ogled v okviru programa Evropska prestolnica kulture 2025 Nova Gorica, Gorica ter o razstavi Od točkopisa do E-bralca, ki predstavlja razvoj pismenosti slepih pri nas.

Med glasbo, umetnostjo in dediščino

Predstavili smo skladbe, ki so se letos potegovale za vstopnico za evropsko tekmovanje slepih in slabovidnih glasbenikov, ki bo maja v Berlinu. Obširneje pa poročali o razstavi Umetnost onkraj vidnega, ki je na ogled v okviru programa Evropska prestolnica kulture 2025 Nova Gorica, Gorica ter o razstavi Od točkopisa do E-bralca, ki predstavlja razvoj pismenosti slepih pri nas.

družba slepi in slabovidni

Luč v temi

Med glasbo, umetnostjo in dediščino

Predstavili smo skladbe, ki so se letos potegovale za vstopnico za evropsko tekmovanje slepih in slabovidnih glasbenikov, ki bo maja v Berlinu. Obširneje pa poročali o razstavi Umetnost onkraj vidnega, ki je na ogled v okviru programa Evropska prestolnica kulture 2025 Nova Gorica, Gorica ter o razstavi Od točkopisa do E-bralca, ki predstavlja razvoj pismenosti slepih pri nas.

VEČ ...|13. 4. 2025
Med glasbo, umetnostjo in dediščino

Predstavili smo skladbe, ki so se letos potegovale za vstopnico za evropsko tekmovanje slepih in slabovidnih glasbenikov, ki bo maja v Berlinu. Obširneje pa poročali o razstavi Umetnost onkraj vidnega, ki je na ogled v okviru programa Evropska prestolnica kulture 2025 Nova Gorica, Gorica ter o razstavi Od točkopisa do E-bralca, ki predstavlja razvoj pismenosti slepih pri nas.

Sonja Pungertnik

družba slepi in slabovidni

Luč v temi

VEČ ...|9. 3. 2025
Smučanje, glasba in poezija, nova znamka in priročnika

Utrinki s tabora v Piranu, nova priročnika za poučevanje brajeve pisave in glasbenega zapisa za slepe, začetnica knjižnice za slepe Minka Skaberne dobila svojo spominsko poštno znamko, smučarski dan na Pokljuki ter glasba in poezija Vlada Skaleta so bile teme tokratne oddaje.

Smučanje, glasba in poezija, nova znamka in priročnika

Utrinki s tabora v Piranu, nova priročnika za poučevanje brajeve pisave in glasbenega zapisa za slepe, začetnica knjižnice za slepe Minka Skaberne dobila svojo spominsko poštno znamko, smučarski dan na Pokljuki ter glasba in poezija Vlada Skaleta so bile teme tokratne oddaje.

družba slepi in slabovidni

Luč v temi

Smučanje, glasba in poezija, nova znamka in priročnika

Utrinki s tabora v Piranu, nova priročnika za poučevanje brajeve pisave in glasbenega zapisa za slepe, začetnica knjižnice za slepe Minka Skaberne dobila svojo spominsko poštno znamko, smučarski dan na Pokljuki ter glasba in poezija Vlada Skaleta so bile teme tokratne oddaje.

VEČ ...|9. 3. 2025
Smučanje, glasba in poezija, nova znamka in priročnika

Utrinki s tabora v Piranu, nova priročnika za poučevanje brajeve pisave in glasbenega zapisa za slepe, začetnica knjižnice za slepe Minka Skaberne dobila svojo spominsko poštno znamko, smučarski dan na Pokljuki ter glasba in poezija Vlada Skaleta so bile teme tokratne oddaje.

Sonja Pungertnik

družba slepi in slabovidni

Luč v temi

VEČ ...|12. 1. 2025
Študentka Mia Koritnik in mednarodni dan brajieve pisave.

Zlata maturanka, sedaj študentka Mia Koritnik nam je prisrčno
spregovorila o svoji poti šolanja in zorenja, na kateri ni manjkalo
preizkušenj. Slepi otroci in jihovi starši pa so v poslanici ob
mednarodnem dnevu brajice predstavili stiske, ki jih povzroča
pomanjkanje gradiv v tej pisavi.

Študentka Mia Koritnik in mednarodni dan brajieve pisave.

Zlata maturanka, sedaj študentka Mia Koritnik nam je prisrčno
spregovorila o svoji poti šolanja in zorenja, na kateri ni manjkalo
preizkušenj. Slepi otroci in jihovi starši pa so v poslanici ob
mednarodnem dnevu brajice predstavili stiske, ki jih povzroča
pomanjkanje gradiv v tej pisavi.

družba slepi in slabovidni

Luč v temi

Študentka Mia Koritnik in mednarodni dan brajieve pisave.

Zlata maturanka, sedaj študentka Mia Koritnik nam je prisrčno
spregovorila o svoji poti šolanja in zorenja, na kateri ni manjkalo
preizkušenj. Slepi otroci in jihovi starši pa so v poslanici ob
mednarodnem dnevu brajice predstavili stiske, ki jih povzroča
pomanjkanje gradiv v tej pisavi.

VEČ ...|12. 1. 2025
Študentka Mia Koritnik in mednarodni dan brajieve pisave.

Zlata maturanka, sedaj študentka Mia Koritnik nam je prisrčno
spregovorila o svoji poti šolanja in zorenja, na kateri ni manjkalo
preizkušenj. Slepi otroci in jihovi starši pa so v poslanici ob
mednarodnem dnevu brajice predstavili stiske, ki jih povzroča
pomanjkanje gradiv v tej pisavi.

Sonja Pungertnik

družba slepi in slabovidni

Luč v temi

VEČ ...|8. 12. 2024
Mednarodni dan invalidov, priložnost, da invalidi opozorimo nase

Ob mednarodnem dnevu invalidov smo zbrali nekaj razmišljanj o položaju ljudi z oviranostmi v današnji družbi. Z našim mikrofonom pa smo zabeležili utrinke iz dneva družabnih iger brez meja, ki ga je pripravila Zveza društev slepih in slabovidnih Slovenije. 

Mednarodni dan invalidov, priložnost, da invalidi opozorimo nase

Ob mednarodnem dnevu invalidov smo zbrali nekaj razmišljanj o položaju ljudi z oviranostmi v današnji družbi. Z našim mikrofonom pa smo zabeležili utrinke iz dneva družabnih iger brez meja, ki ga je pripravila Zveza društev slepih in slabovidnih Slovenije. 

družba slepi in slabovidni

Luč v temi

Mednarodni dan invalidov, priložnost, da invalidi opozorimo nase

Ob mednarodnem dnevu invalidov smo zbrali nekaj razmišljanj o položaju ljudi z oviranostmi v današnji družbi. Z našim mikrofonom pa smo zabeležili utrinke iz dneva družabnih iger brez meja, ki ga je pripravila Zveza društev slepih in slabovidnih Slovenije. 

VEČ ...|8. 12. 2024
Mednarodni dan invalidov, priložnost, da invalidi opozorimo nase

Ob mednarodnem dnevu invalidov smo zbrali nekaj razmišljanj o položaju ljudi z oviranostmi v današnji družbi. Z našim mikrofonom pa smo zabeležili utrinke iz dneva družabnih iger brez meja, ki ga je pripravila Zveza društev slepih in slabovidnih Slovenije. 

Sonja Pungertnik

družba slepi in slabovidni

Luč v temi
»Luč v temi« je oddaja, ki prinaša zanimivosti s področja življenja in dela slepih in slabovidnih ter odgovarja na izzive vključevanja oseb z okvaro vida v družbo. Radio Ognjišče jo je vključil v svoj program praktično že na samem začetku svojega delovanja. Gre za edino redno tovrstno oddajo v slovenskem prostoru. Oddaja je v prvi vrsti namenjena ozaveščanju širše javnosti ter razbijanju predsodkov in stereotipov o ljudeh z okvaro vida, je pa tudi pomemben vir informiranja znotraj populacije slepih in slabovidnih. Njena dodana vrednost je gotovo v tem, da jo ureja in vodi Sonja Pungertnik, ki tudi sama živi življenje brez vida.
Sonja Pungertnik

Sonja Pungertnik

Priporočamo
|
Aktualno

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|23. 6. 2025
Spoznanje več s p. Brankom Cestnikom

Gost oddaje Spoznanje več predsodek manj je bil p. Branko Cestnik. Med drugim smo govorili o 80 letnici konca 2. svetovne vojne, o Perziji in judovstvu, ki sta povezana že 2500 let, pa o umetni inteligenci. Seveda pa nismo mogli niti mimo največjega državnega praznika Dneva državnosti. 

Spoznanje več s p. Brankom Cestnikom

Gost oddaje Spoznanje več predsodek manj je bil p. Branko Cestnik. Med drugim smo govorili o 80 letnici konca 2. svetovne vojne, o Perziji in judovstvu, ki sta povezana že 2500 let, pa o umetni inteligenci. Seveda pa nismo mogli niti mimo največjega državnega praznika Dneva državnosti. 

Jože Bartolj

politikaBranko Cestnik

Komentar tedna

VEČ ...|20. 6. 2025
Lenart Rihar: O katastrofah, da bi preprečili ponovitve

Večno vprašanje ostaja, ali se človeštvo skozi zgodovino sploh česa nauči. V tehnološkem smislu menda že, a da bi rasla in se nalagala modrost, iz katere bi potem z neko zanesljivostjo izhajali in izboljševali medsebojni svet, tega zares ni opaziti. Vedno znova se vzpostavljajo okoliščine, ob katerih se izkaže, da velik del ljudi pozabi na vse, njihovo izhodišče pa je zaradi zlorabljene pameti bolj uničevalno kot nagonsko ravnanje živali. 

Komentar je pripravil ravnatelj Rafaelove družbe, Lenart Rihar.

Lenart Rihar: O katastrofah, da bi preprečili ponovitve

Večno vprašanje ostaja, ali se človeštvo skozi zgodovino sploh česa nauči. V tehnološkem smislu menda že, a da bi rasla in se nalagala modrost, iz katere bi potem z neko zanesljivostjo izhajali in izboljševali medsebojni svet, tega zares ni opaziti. Vedno znova se vzpostavljajo okoliščine, ob katerih se izkaže, da velik del ljudi pozabi na vse, njihovo izhodišče pa je zaradi zlorabljene pameti bolj uničevalno kot nagonsko ravnanje živali. 

Komentar je pripravil ravnatelj Rafaelove družbe, Lenart Rihar.

Lenart Rihar

komentardružba

Moja zgodba

VEČ ...|22. 6. 2025
Pogovori z Vosovci - Lidija Dermastia Kovič 1.del

V letu spomina, ob 80 letnici konca druge svetovne vojne, komunističnega prevzema oblasti in tudi povojnih pobojev, v oddaji Moja zgodba objavljamo nekatera pričevanja članov VOS OF (Varnostno obveščevalne službe Osvobodilne fronte). VOS je bila skrivna partijska oborožena formacija, ki jo je v okviru OF avgusta 1941 osnoval Centralni komite KPS. VOS je nastopala proti dejanskim in domnevnim nasprotnikom partizanskega gibanja. Med najvidnejšimi žrtvami VOS so bili v veliki večini Slovenci, predstavniki predvojnega političnega življenja, industrialci, premožni vplivni meščani, nekdanji oficirji kraljeve vojske, sodniki, duhovniki, člani Katoliške akcije, intelektualci, veliki kmetje, podjetniki, skratka tisti, ki so odkrito nasprotovali komunistični ideologiji.

Pred časom smo že objavili pričevanje narodnega heroja Eda Brajnika Štefana, ki je bil nekaj časa komandant varnostne službe. Bil je tudi vodja 1. odseka OZNE za Jugoslavijo in po koncu vojne je vrsto let delal v zvezni upravi za notranje zadeve v Beogradu.

Ampak v VOS niso delovali samo moški. Tudi ženske so bile pomemben del kot sledilke, zbiralke informacij, agentke. V današnji oddaji smo slišali pričevanje ene od njih. To je Lidija Dermastia kasneje poročena Kovič. Njen mož je bil Anton Kovič Sine, prav tako vosovec, ki je med drugim leta 1942 ustrelil policijskega komisarja Kazimirja Kukoviča. Njen brat je bil komandant in vodja VOS Marjan Dermastia Urban, imenovan tudi Urban Velikonja. Že leta 1943 ga je CK KPS zaradi krutosti v odnosu do nasprotnikov kaznoval z zadnjim opominom. Kazen je bila kasneje sicer odpravljena.

Pričevanje Lidije Kovič, ki ga boste slišali je bilo posneto 25. septembra 1978, vodil ga je dr. Miloš Kobal, prav tako Vosovec. Naj spomnim, da je zanimiv razkorak med tem, kaj se je spominjal sredi sedemdesetih in česa v oddaji Spomini na TV Slovenija leta 2018.

Vsa pričevanja so bila tudi prepisana in so kot pogovori z vosovci dosegljiva v Arhivu Republike Slovenije. Originalna pričevanja pa so še posebej zanimiva tudi kot govorjena beseda, saj se v prepisih lahko izgubi kak poudarek. S komentarji bo tudi tokrat z nami znanstveni sodelavec Študijskega centra za narodno spravo dr. Damjan Hančič, ki je svoje delo usmeril predvsem v raziskovanje totalitarnih režimov na Slovenskem v 20. stoletju. Je eden od vodilnih raziskovalcev revolucionarnega nasilja v Sloveniji in ga lepo pozdravljam!

Zakaj je potrebno take stvari poznati, kako lahko vplivajo na naše vedenje o medvojnih in povojnih dogodkih?

Pričevanje je zelo zanimivo, ker pove zelo veliko o njeni osebnosti oz profilu vosovskih obveščevalcev in o veliki prepletenosti članov vosa in tistih, ki so šli na nasprotni stran. vsi so bili pred vojno sošolci in prijatelji v istih telovadnih društvih, potem pa so se tako spremenili, da potem tej Dermastjevi ni bilo prav nič mar, če so jih pobili oz kot se je izrazila pospravili. Pokaže tudi, da katoliška oz meščanska stran nista bili kos konspirativnemu delu in da jih je vos lahko brez problema zelo podrobno nadzoroval. Tu se kaže vpliv predvojnega tajnega dela partije in šolanja njenih kadrov v Moskvi. 

Pričevanje Lidije Dermastia Kovič, ki je sicer zabeleženo na štirih kolutih v skupni dolžini več kot dve uri in pol, predvajamo po kosih in ga ob tem komentiramo s pomočjo dr. Damjana Hančiča. 

Pogovori z Vosovci - Lidija Dermastia Kovič 1.del

V letu spomina, ob 80 letnici konca druge svetovne vojne, komunističnega prevzema oblasti in tudi povojnih pobojev, v oddaji Moja zgodba objavljamo nekatera pričevanja članov VOS OF (Varnostno obveščevalne službe Osvobodilne fronte). VOS je bila skrivna partijska oborožena formacija, ki jo je v okviru OF avgusta 1941 osnoval Centralni komite KPS. VOS je nastopala proti dejanskim in domnevnim nasprotnikom partizanskega gibanja. Med najvidnejšimi žrtvami VOS so bili v veliki večini Slovenci, predstavniki predvojnega političnega življenja, industrialci, premožni vplivni meščani, nekdanji oficirji kraljeve vojske, sodniki, duhovniki, člani Katoliške akcije, intelektualci, veliki kmetje, podjetniki, skratka tisti, ki so odkrito nasprotovali komunistični ideologiji.

Pred časom smo že objavili pričevanje narodnega heroja Eda Brajnika Štefana, ki je bil nekaj časa komandant varnostne službe. Bil je tudi vodja 1. odseka OZNE za Jugoslavijo in po koncu vojne je vrsto let delal v zvezni upravi za notranje zadeve v Beogradu.

Ampak v VOS niso delovali samo moški. Tudi ženske so bile pomemben del kot sledilke, zbiralke informacij, agentke. V današnji oddaji smo slišali pričevanje ene od njih. To je Lidija Dermastia kasneje poročena Kovič. Njen mož je bil Anton Kovič Sine, prav tako vosovec, ki je med drugim leta 1942 ustrelil policijskega komisarja Kazimirja Kukoviča. Njen brat je bil komandant in vodja VOS Marjan Dermastia Urban, imenovan tudi Urban Velikonja. Že leta 1943 ga je CK KPS zaradi krutosti v odnosu do nasprotnikov kaznoval z zadnjim opominom. Kazen je bila kasneje sicer odpravljena.

Pričevanje Lidije Kovič, ki ga boste slišali je bilo posneto 25. septembra 1978, vodil ga je dr. Miloš Kobal, prav tako Vosovec. Naj spomnim, da je zanimiv razkorak med tem, kaj se je spominjal sredi sedemdesetih in česa v oddaji Spomini na TV Slovenija leta 2018.

Vsa pričevanja so bila tudi prepisana in so kot pogovori z vosovci dosegljiva v Arhivu Republike Slovenije. Originalna pričevanja pa so še posebej zanimiva tudi kot govorjena beseda, saj se v prepisih lahko izgubi kak poudarek. S komentarji bo tudi tokrat z nami znanstveni sodelavec Študijskega centra za narodno spravo dr. Damjan Hančič, ki je svoje delo usmeril predvsem v raziskovanje totalitarnih režimov na Slovenskem v 20. stoletju. Je eden od vodilnih raziskovalcev revolucionarnega nasilja v Sloveniji in ga lepo pozdravljam!

Zakaj je potrebno take stvari poznati, kako lahko vplivajo na naše vedenje o medvojnih in povojnih dogodkih?

Pričevanje je zelo zanimivo, ker pove zelo veliko o njeni osebnosti oz profilu vosovskih obveščevalcev in o veliki prepletenosti članov vosa in tistih, ki so šli na nasprotni stran. vsi so bili pred vojno sošolci in prijatelji v istih telovadnih društvih, potem pa so se tako spremenili, da potem tej Dermastjevi ni bilo prav nič mar, če so jih pobili oz kot se je izrazila pospravili. Pokaže tudi, da katoliška oz meščanska stran nista bili kos konspirativnemu delu in da jih je vos lahko brez problema zelo podrobno nadzoroval. Tu se kaže vpliv predvojnega tajnega dela partije in šolanja njenih kadrov v Moskvi. 

Pričevanje Lidije Dermastia Kovič, ki je sicer zabeleženo na štirih kolutih v skupni dolžini več kot dve uri in pol, predvajamo po kosih in ga ob tem komentiramo s pomočjo dr. Damjana Hančiča. 

Jože Bartolj

spominpolitikaDamjan HančičLidija Dermastia KovičMiloš KobalRevolucionarno nasiljerevolucionarno nasilje v LjubljaniVOS OFVarnostno obveščevalna službavosovski likvidatorji

Globine

VEČ ...|10. 6. 2025
Dialog z ateizmom #5 - O trpljenju, bolečini in izgubi

Tokrat smo se ustavili ob enem od ključnih življenjskih vprašanj: ali ima trpljenje smisel in zakaj bolečina. Kako na to vprašanje gleda ateist Simon Rigač in kakšen je pogled jezuita p. Damjana Ristića? Pogovor si lahko ogledate tudi na youtube kanalu Radia Ognjišče.

Dialog z ateizmom #5 - O trpljenju, bolečini in izgubi

Tokrat smo se ustavili ob enem od ključnih življenjskih vprašanj: ali ima trpljenje smisel in zakaj bolečina. Kako na to vprašanje gleda ateist Simon Rigač in kakšen je pogled jezuita p. Damjana Ristića? Pogovor si lahko ogledate tudi na youtube kanalu Radia Ognjišče.

Blaž Lesnik

duhovnostateizemtrpljenjesmrtodnosidialog

Za življenje

VEČ ...|21. 6. 2025
Perko

Na vprašanje: Kaj je bistvo naših medsebojnih odnosov sta odgovarjala zakonca Perko.

Perko

Na vprašanje: Kaj je bistvo naših medsebojnih odnosov sta odgovarjala zakonca Perko.

Mateja Subotičanec

vzgojaduhovnost

Kulturni utrinki

VEČ ...|27. 6. 2025
Niko Houška in Plačnik in A-Cappella

Pred nami je drugi koncert v ciklu Plačnik in A-Cappella. Na vrtu pred Plečnikovo hišo v Trnovem bo 2. julija, ob 20.30 nastopila ženska vokalna zasedba SLOVENA VOICES. Na koncert nas bo povabil umetniški vodja cikla Niko Houška!

Niko Houška in Plačnik in A-Cappella

Pred nami je drugi koncert v ciklu Plačnik in A-Cappella. Na vrtu pred Plečnikovo hišo v Trnovem bo 2. julija, ob 20.30 nastopila ženska vokalna zasedba SLOVENA VOICES. Na koncert nas bo povabil umetniški vodja cikla Niko Houška!

Jože Bartolj

kulturaglasbaNiko HouškaSlovena VoicesPlečnik in a-cappella

Spominjamo se

VEČ ...|27. 6. 2025
Spominjamo se dne 27. 6.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Spominjamo se dne 27. 6.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Radio Ognjišče

Življenje išče pot

VEČ ...|27. 6. 2025
Pri poškodbah možganov ali hrbtenjače medicina ne dela čudežev.

Medicini pogosto uspe rešiti življenje, a življenje po poškodbi možganov ali hrbtenjače ni nikoli več enako. Srečujemo se s poškodbami, ki zahtevajo dolgotrajno, interdisciplinarno rehabilitacijo in prinašajo tudi duševne posledice, pravi predstojnik Oddelka za rehabilitacijo pacientov po nezgodni poškodbi možganov, z multiplo sklerozo in drugimi nevrološkimi obolenji iz URI Soča mag. Klemen Grabljevec: 

Pri poškodbah možganov ali hrbtenjače medicina ne dela čudežev.

Medicini pogosto uspe rešiti življenje, a življenje po poškodbi možganov ali hrbtenjače ni nikoli več enako. Srečujemo se s poškodbami, ki zahtevajo dolgotrajno, interdisciplinarno rehabilitacijo in prinašajo tudi duševne posledice, pravi predstojnik Oddelka za rehabilitacijo pacientov po nezgodni poškodbi možganov, z multiplo sklerozo in drugimi nevrološkimi obolenji iz URI Soča mag. Klemen Grabljevec: 

s. Meta Potočnik

rehabilitacijamožganinesreče

Svetovalnica

VEČ ...|27. 6. 2025
Nega vrtnic

V odmevu na Dan državnosti, ki smo ga znova praznovali v najbolj obiskani botanični ustanovi v Sloveniji, v Arboretumu Volčji Potok, ki sodi med najpomembnejšo vrtno arhitekturno dediščino pri nas in je bil leta 1999 razglašen za kulturni spomenik državnega pomena, smo z Melito Miš govorili o negi in skrbi za vrtnice v poletnem času. 

Nega vrtnic

V odmevu na Dan državnosti, ki smo ga znova praznovali v najbolj obiskani botanični ustanovi v Sloveniji, v Arboretumu Volčji Potok, ki sodi med najpomembnejšo vrtno arhitekturno dediščino pri nas in je bil leta 1999 razglašen za kulturni spomenik državnega pomena, smo z Melito Miš govorili o negi in skrbi za vrtnice v poletnem času. 

Nataša Ličen

svetovanjenaravaokolje