Dr. Žiga Zaplotnik: Posledice, s katerimi se soočamo danes, so plod preteklih neaktivnosti, zanikanja ali zatiskanja oči pred resnico.

Dr. Žiga Zaplotnik je asistent na Katedri za meteorologijo na Fakulteti za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani, ki dela kot raziskovalec na Evropskem centru za srednjeročne vremenske napovedi (ECMWF) v Bonnu, kjer se ukvarjajo z napovedjo vremena, po novem pa tudi z razvojem računalniškega modeliranja vremenskih in podnebnih vzorcev, ki bodo v prihodnje – tako vsaj upajo, poskušali odgovoriti na pogostost in intenzivnost ekstremnih vremenskih pojavov. Posledice podnebnih sprememb so že dobro vidne, vplivajo na naš vsakdan, posledično se vedno večje število ljudi zaveda obsežnosti problema. Zakaj prihaja do takšnih vremenskih odklonov in kako lahko ukrepamo s svojimi drugačnimi življenjskimi izbirami?, je bilo osrednje vprašanje pogovora.

Ob Svetovnem dnevu Zemlje, ki ga obeležujemo dvaindvajsetega aprila, smo k pogovoru za poljudnejšo razlago podnebnih sprememb povabili vse bolj prepoznavnega in priznanega meteorologa, ki pri svojem profesionalnem delu združuje med drugimi tudi znanja fizike, matematike, tudi kemije, v prepletu z meteorologijo. 

Posledice podnebnih sprememb so že dobro vidne, vplivajo na naš vsakdan, in posledično se vedno večje število ljudi zaveda obsežnosti problema. 

Podnebne spremembe so eden večjih problemov, s katerim se sooča človeštvo, in je natančnost podajanja informacij s strani strokovnjakov izjemno pomembna za spodbujanje zaupanja v javnosti do omenjenega problema.«

Zgodovina fizike podnebnih sprememb sega v leto 1856.

»Družba je napredovala do te mere, da omogoča deležu ljudi ukvarjanje z raziskovanjem, z znanostjo, z odkrivanjem novega in razumevanjem obstoječega. Ta privilegij uživam tudi sam, poklicno se ukvarjam s področjem vremena, podnebja, napovedovanja vremena in razvoja klime, kar mi omogoča pregled nad literaturo, članki, to vsebino tako lahko predajam naprej med javnost.«

Fizikalno napovedljiva dejstva o spremembi podnebja niso novost, vse se je praktično vedelo že dvajset, trideset let nazaj. 

Vzorce mikroplastike najdemo v sloju tal širom sveta, se bo o nas govorilo kot o plastični družbi?

»Mikroplastiko najdemo tako v kopenskih kot ledeniških vzorcih, ta bo zaznamovala dobo, ki se ji reče antropocen. Lahko se bo govorilo o nas kot o plastični družbi, lahko se bo govorilo tudi o fosilni družbi, kajti odtis ogljikovega dioksida v ledenih vrtinah oziroma v kopenskem ledu - ki bo seveda obstal in prešel to naše obdobje ogrevanja, bo za vedno pričal o naših aktivnostih.!«

Od kod teorije zarot?

»Če se odmaknemo od študij klime in se posvetimo bolj študijam vedenjskih vzorcev ljudi, slednje kažejo, da je precej lažje sprejeti poenostavljene, prikupne razlage pojavov, kot pa znanstveno kompleksne razlage, ki terjajo ogromno predznanja, zelo dobro matematično in fizikalno pismenost, poznavanje osnovnih konceptov, s katerimi potem sploh lahko razumemo naprej omenjene posledice. Precej lažje je seveda verjeti poenostavljeni razlagi, kar je praktično princip vseh teorij zarot. Če se vrnemo na osnovne dokaze podnebnih sprememb, obstaja nekaj neizpodbitnih fizikalnih dokazov, zakaj se podnebne spremembe dogajajo in zakaj smo zanje trenutno krivi izključno ljudje.«

Resnica ni vedno prijetna, včasih je znanstveno dejstvo tudi neljubo. 

»Naša velika prednost pred preteklimi civilizacijami, ki so (že)propadle, je v orodjih, ki nam dajejo vpogled v prihodnost, izkoristimo jo. Po drugi strani pa je seveda tudi naše znanje o klimatskih sistemih omejeno. Ne vemo vsega, zato se tudi znanstveni razvoj še dogaja. Ne vemo kakšen bo nadalni potek emisij, to je odvisno od naših družbenih pogodb, od družbenega konsenza - po kakšni poti bomo stopali, pa tudi od – se bom posul s pepelom, neznanja o našem klimatskem sistemu. To neznanje sugerira negotovost, zaradi katere moramo (hitro)zmanjšati emisije toplogrednih plinov.«

Naša doba, v kateri se je razvila človeška civilizacija, je temeljila na dvanajst tisoč letih stabilne klime, zdaj smo to destabilizirali.

Kaj lahko naredimo?

»Ja, glavna stvar je vse napore vložiti v zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, omejiti dvig povprečne globalne temperature na dva cela nič stopinj Celzija kot skrajno mero, kar bo preprečilo, da se (skoraj zagotovo) v klimatskem sistemu izognemo izvedbi množice negativnih podnebnih povratnih zank, ki bi ogrevanje oz. nadaljevanje podnebnih sprememb še podaljšalo. 

Napredek v resnem obravnavanju podnebnih spremembe je, tudi podpora javnosti je vse višja, ljudje se zavedamo svojega vpliva s škodljivimi posegi in načinom življenja, koliko smo pripravljeni dejavno in čim prej ukrepati, pa je drugo vprašanje. Toda, imamo dolg. Odplačevanje je lahko boleče, kajti dolgo smo emisije jemali na kredit, ki ga velik del prebivalstva, roko na srce, ne bo odplačeval, ampak ga bodo namesto nas naši zanamci. Je to pošteno? Mislim, da ne. Toda obstaja upanje in tehnološke rešitve so del tega upanja, da lahko uspemo zmanjšati emisije toplogrednih plinov, tudi brez večjih sistemskih sprememb v kakovosti bivanja. 

S pogostim letenjem povzročamo izjemen ogljični odtis. Emisije teh sektorjev so izredno pomembne, emisije bomo na nivoju posameznikov zmanjšali tudi s prehodom iz hrane pretežno živalskega na hrano pretežno rastlinskega izvora.

Imamo sektorje, ki zahtevajo spremembe tudi na naši strani, kot so sektorji aviacije, kmetijstva in rabe tal. Letalstvo je sektor, ki se kot kaže še nekaj časa ne bo uspel okoljsko razogljičiti. Smo pripravljeni spremeniti način bivanja oziroma tipične prehranjevalne vzorce? Moj namen ni preprečevanje, ampak podajanje objektivnih informacij.«

Utrip dneva dne 13. 4.

• Socialni demokrati volijo novega predsednika, bo Hanu uspelo v zadnjem hipu zavihteti se na čelo stranke?
• Peterle strankam SLS, NSi in SDS: razdeljeni ne boste nagovarjali volivcev.
• Bo migracijski pakt, ki bo moral biti uveden v državah članicah v dveh letih omejil nezakonite migracije?
• Vojna med Izraelom in Hamasom širi po regiji, Biden pričakuje napad Irana.
• VREME- konec tedna sončen in vroč, v ponedeljek še nekaj sonca, a hladneje.
• Tudi letos pričakovana nekajodstotna rast cen nepremičnin. Kaj bo s cenami kreditov?
• Hrvaški duhovnik Prpa odhaja domov, v Ljubljani se bodo verniki od njega poslovili jutri.
• Šport- slovenske rokometašice čaka nov preizkus v kvalifikacija za olimpijske igre.

Glavni analitik GZS dr. Bojan Ivanc

Gospodarske razmere v Sloveniji ostajajo relativno ugodne. Izzivi podjetij so še v zvezi s cenami nekaterih energentov in pomanjkanjem delovne sile. O tem je za naš radio spregovoril glavni analitik na gospodarski zbornici Bojan Ivanc, ki pričakuje tudi nadaljno rast cen nepremičnin. V drugi polovici letošnjega leta bi se po njegovi oceni počasi lahko začele zniževati tudi ključne obrestne mere, kar bo v daljšem obdobju vplivalo na nižje cene kreditov.

Mozaik dneva dne 27. 3.

• Fides pričakuje javno opravičilo vlade za blatenje in diskreditacijo zdravništva.
• Zaposleni na upravnih enotah razmišljajo o zaostritvi stavke.
• Komentar Mirana Videtiča o jutrišnji interpelaciji zoper ministrico za digitalno preobrazbo Emilijo Stojmenovo Duh.
• Vreme: Jutrišnji dan bo večinoma deževalo.

Utrip dneva dne 23. 11.

• Dan Rudolfa Maistra uvod v Maistrovo leto 2024, ki ga je julija razglasila vlada.
• Prva predplačila za v avgustovski ujmi poškodovane stanovanjske objekte bo vlada izplačala predvidoma v začetku decembra.
• Zakon o obnovi med drugim prinaša poroštveno shemo za fizične osebe v višini 100 odstotkov glavnice kredita, ki je omejena na 100 tisoč evrov.
• V EU parlamentu je bila včeraj prepričljivo zavrnjena Uredba o trajnostni rabi pesticidov.
• Združenja Povezani smo v Državni zbor predali več kot 56.00 overjenih podpisov za vpis pravice do uporabe gotovine v ustavo.
• Vreme: dopoldne bo pretežno jasno in hladno, le na severovzhodu bo nekaj oblačnosti.
• Izrael in Hamas brez dogovora o začasnem premirju za izpustitev 50 talcev in dostavo človekoljubne pomoči.
• Nizozemci največ glasov podelili desni stranki Geerta Wildersa.
• Med šolarji na Kitajskem hitro širjenje doslej neznana vrsta pljučnice.
• Pred nami Teden Karitas z geslom Upanje za vse.

Utrip dneva dne 25. 8.

• Huje prizadeti v poplavah na CSD-jih lahko zaprosijo za enkratno solidarnostno pomoč.
• Interventni zakon predvideva tudi številne ukrepe za gospodarstvo in samozaposlene.
• Predlog včeraj sprejetih vladnih ukrepov namenjen tudi v ujmi prizadetim občinam.
• Banke prizadetim pripravljene ponuditi ugodnejše kredite, obdavčitvi dobička nasprotujejo
• Sredino strmoglavljenje letala s Prigožinom še naprej zavito v tančico skrivnosti.
• Ukrajina minulo noč z več deset droni napadla zasedeni polotok Krim.
• Urošu Urbaniji svetniki RTV Slovenija preprečili odgovor na očitke pred razrešitvijo.
• Karitas zbrala več kot 4 milijone evrov in pomagala 3100 prizadetim gospodinjstvom.
• Olimpija in Celje z zaostankoma po tekmah zadnjega kroga evropske in konferenčne lige. Vreme: Danes in jutri bo pretežno jasno in vroče. Pihal bo jugozahodni veter.

Utrip dneva dne 19. 8.

• Po državi se nadaljuje čiščenje po vodni ujmi, v Braslovčah pretresajo možnost preselitve približno 150 hiš.
• Pri NSi in Zvezi potrošnikov Slovenije vlado pozivajo k ukrepom, ki bodo omogočili ljudem nadomestno gradnjo in odlog kreditov.
• Začele so delovati mobilne ekipe za psihosocialno pomoč prebivalcem na prizadetih območjih.
• Zelenski nenapovedano prispel na Švedsko, Rusi nadaljujejo za napadi na Ukrajino.
• Šport: Slovenski košarkarji odhajajo na svetovno prvenstvo na Okinavo z zmago proti Japonski.
• Vreme: Danes in jutri bo sončno, danes na vzhodu ni izključena kakšna kratkotrajna ploha.

Utrip dneva dne 28. 7.

• Statistika julijskih neurij: 9000 klicev na 112 in 16 tisoč ljudi, ki so pomagali. Ocena škode še ni dokončna.
• Za Loredanom se poslavlja tudi Šabeder, kaj o menjavah meni dr. Tina Bregánt?
• Dvig obrestnih mer spet pomeni pritisk na dražje kredite.
• Tina Gaber z izjavami o odlovu nutrij razburila stroko in del javnosti.
• Nekdanji predsedik Pahor odhaja na Novo univerzo.
• Požari v Grčiji se končno umirjajo, na jugu Italije se stopnjujejo.
• Vreme- danes in jutri še nekaj sonca, a jutri že možne nevihte, v nedeljo jih bo še več.