Poglobili smo se v enega največjih okoljskih izzivov sodobnega časa – plastiko. Spregovorili smo o vplivu plastike na okolje, zdravje človeka in prihodnost planeta. O tem, kakšne so možnosti ponovne uporabe, o bioplastiki in o drugih inovativnih naravnih materialih je več povedal dr. Andrej Kržan s Kemijskega inšituta.

Dr. Samo Repolusk je ravnatelj Škofijske gimnazije Antona Martina Slomška v Mariboru, najprej pa hvaležen oče in mož, profesor in didaktik matematike, ljubitelj knjig, gora, narave, astronomije, iger, glasbe in fotografije, ki se trudi biti vsaj kdaj prinašalec upanja.

V odmevu na Dan državnosti, ki smo ga znova praznovali v najbolj obiskani botanični ustanovi v Sloveniji, v Arboretumu Volčji Potok, ki sodi med najpomembnejšo vrtno arhitekturno dediščino pri nas in je bil leta 1999 razglašen za kulturni spomenik državnega pomena, smo z Melito Miš govorili o negi in skrbi za vrtnice v poletnem času. 

Svoje navdušenje nad Stvarstvom in njegovim varovanjem so delili člani skupine Laudato si, ki se je pred desetimi leti oblikovala v Dravljah v Ljubljani. Alenka Bahovec, Jurij Dobravec, Anton Lesnik, Katarina Novak in Ana Pavlek so povedali, kako razumejo ekološko spreobrnjenje in kakšno moč ima v dobi zelenega prehoda.

Tik pred 10. obletnico objave okrožnice papeža Frančiška ’Laudato si’ smo odprli vprašanje človekovega odnosa do okolja. Kaj je ekološko spreobrnjenje, v kakšni meri se je v Cerkvi okrepila zavest odgovornosti do okolja in ali se je to pokazalo tudi v konkretnih oblikah? Naš gost je bil prof. dr. Roman Globokar.

Hranozavest je nov izraz, ki ga pobudniki Slovenskega dneva brez zavržene hrane, ki ga obeležujemo 24. aprila, skušajo vpisati v Slovar knjižnega jezika, predvsem pa približati javnosti za večjo osveščenost o pomenu odgovorne rabe hrane. Eva Pečovnik z Lidla Slovenija bo sogovornica. 

Na dan Zemlje smo spregovorili o okoljskih izzivih današnjih dni. Spomnili se bomo okrožnice Laudato si papeža Frančiška, od katere objave bo konec maja minilo 10 let. Beseda je tekla tudi o okoljskem dolgu, naš gost je bil direktor Inštituta za zdravje in okolje Tomaž Gorenc.

Pogledali smo v ozadje problematike digitalnih odpadkov. Teh seveda ne vidimo, vendar pa je podatek, da za shranjevanje trenutne količine podatkov človeštvo potrebuje približno 70 milijonov strežnikov, zgovoren. Nekatere študije ocenjujejo, da bo v desetletju internetno omrežje porabilo 20 % odstotkov celotne svetovne energije. Gre ob številnih drugih težavah, ki pestijo planet, za obrobno temo ali jo je nujno nasloviti? Z nami je bil Jaka Kranjc iz društva Ekologi brez meja!