Svetovni dan Zemlje je 22. aprila potekal pod sloganom Vlagajmo v naš planet. Številne institucije v Sloveniji opozarjajo na pomen planeta, saj so spremembe naših navad nujne. V državi smo do 18. aprila namreč porabili vse vire in ekosistemske storitve, ki jih lahko Zemlja obnovi v enem letu. Danes je naš gost vodja projekta Spodbujamo e-krožno Jan Debenjak pri družbi za gospodarjenje z e-odpadki Zeos. Njihove prepoznavne zabojnike ste prav gotovo že videli v večjih trgovinah ali ekoloških otokih.

Na Dan zemlje smo s Tomažem Gorencem z Inštituta za zdravje in okolje predstavili konkretne korake, ki jih lahko naredimo za ohranitev okolja. Katere investicije so smiselne za hkratni razvoj ter ohranjanje trajnosti?, je obsežno vprašanje, ki predstavlja velik izziv generacijam, ki se bodo v prihodnje odločale o usodi našega planeta. 

Letošnji dan Zemlje smo v Doživetjih narave obeležili s pogovorom o biodiverziteti. Znanstveniki po vsem svetu spremljajo šesto množično izumiranje vrst, ki naj bi bilo najbolj uničujoče od padca asteroida pred več kot 65 milijoni let. Kako hitro se odvija v Sloveniji in ali ga lahko ublažimo? Naš gost je bil okoljevarstvenik dr. Davorin Tome. Z gozdarjem Jožetom Prahom pa smo se na koncu podali tudi na gozdne učne poti.

Živimo v času množičnega izumiranja vrst, ki se odvija zelo hitro in nepovratno. V Doživetjih narave smo predstavili poskus ohranitve oziroma ponovne naselitve poljske jerebice v zgornji del Vipavske doline. Ta ptica je bila pri nas nekoč razširjena, danes pa je praktično ni več moč zaslediti v naravi. Naš gost je bil mag. Ljubo Mohorič.

Komentator v komentarju riše vzporednice med podpisom Dolomitske izjave in tem, kar so pred nekaj meseci zapisale opozicijske stranke SD, SAB , LMŠ in Levica. Avtor razmišlja tudi o razlogih sedmih akademikov, ki javno pozivajo poslanske skupine k bojkotu oz. k državnemu udaru. Sprašuje se, če bodo mladi in manj mladi nasedli vzoru stare komunistične manire, prevlečene s patino socialno-zeleno-komunistične doktrine. Opozarja, da vojne ni težko zanetiti, le njen konec se vedno konča za okroglo mizo: s pogovori med sprtima stranema, zato so si že pred stoletji izmislili demokracijo, kjer naj bi pogovori potekali v parlamentu, ne na ulici.

S čim in kako neobnovljive vire, kot so fosilni, nadomeščati z nizko-ogljičnimi? Kakšno vlogo pri zniževanju ogljikovih izpustov in zadoščanju naraščajočih potreb po električni energiji igrajo obnovljivi viri in jedrska energija v Sloveniji? O tem sta spregovorila vodja odseka za reaktorsko fiziko na Institutu Jožef Stefan in vodja raziskovalnega reaktorja Triga na Brinju pri Ljubljani dr. Luka Snoj ter strokovni sodelavec za energijo in podnebje pri društvu za sonaraven razvoj Focus dr. Tomislav Tkalec.

Leta 2050 bo v oceanu več plastike kot rib. Pri podjetju Skaza s projektom ECOkidCARE 2030 – EKO junak za bolj zeleni jutri združujejo Skazovce, Ekologe brez meja in najmlajše. Ker na mladih svet stoji.  V vrtcu Montessori so marca leta 2021 pripravili delavnico, kako zeleno ravnati s plastiko in biološkimi odpadki. Obnovili so znanje pravilnega kompostiranja s kompostnikom Bokashi Organko. pred mikrofon smo povabili Barbaro Kirn iz Ekologi brez meja, nekaj vrtčevskih otrok, Tino Mertik iz Akademije Montessori in Janja Urankar Berčon iz podjetja Skaza. 

V tokratni oddaji nas je spremljala misel o ohranjanju pitne vode. V pogovoru z jamarjema Vidom Kregarjem in dr. Rajkom Slapnikom iz Jamarskega kluba Kamnik smo se odpravili po zapleteneih kraških poteh do vodnih izvirov pod Kamniškimi Alpami. Analize kažejo, da so vedno bolj onesnaženi tudi viri pitne vode, med njimi je izvir Kamniške Bistrice, ki je potal srečališče ljubiteljev namakanja v mrzli vodi.

Ob sklepu Evropskega tedna mobilnosti smo v Svetovalnici iskali ideje za bolj trajnostne rešitve pri vsakodnevnih vožnjah in se vprašali, zakaj se ponudbi javnega potniškega prometa pri nas še ne uspe uveljaviti. Z nami je bila nacionalna koordinatorka tedna mobilnosti Polona Demšar Mitrovič.

V tednu mobilnosti smo spregovorili o temi, ki žuli marsikaterega ljubitelja narave: ali se je res potrebno pripeljati do zadnjega izhodišča z jeklenim konjičkom in si tako skrajšati turo ali pohod za nekaj deset minut ali gre tudi drugače? Trajnostno mobilna Doživetja z vodjo oddelka za prostor v Javnem zavodu Triglavski narodni park Alešem Zdešarjem. Na problematiko voženj v naravnem okolju je opozoril tudi diretkor Zavoda za varstvo narave mag. Teo Hrvoje Oršanić.

V Doživetjih narave smo se dotaknili nosilne sposobnosti našega gorskega sveta, saj je v avgustovskih tednih obremenitev z množičnim obiskom nekaterih vročih točk največja. Predstavili smo posvet CIPRE v okviru tradicionalnega Ognja v Alpah, na katerem so govorili o elektrifikaciji Kredarice. Pogledali smo tudi na Jezersko, se s harmoniko sprehodili po Goriških Brdih, predstavili novo ferato Mučevo v Črni na Koroškem in povabili na planinsko glasbeno predstavo.

Opozicija je ljudem spretno podtaknila mnenje, da gre za varovanje pitne vode, s čimer se novela zakona sploh ni ukvarjala, ne pa za zaščito okolja, urejanje brežin, vodotokov in obale ter izboljšanje poplavne varnosti, kar je bistvo vsebine novele.

Tokrat ste v oddaji slišali odmeve iz ozadja naše praznične akcije Z morja na Triglav, stopili smo v naš edini narodni park, ki pod geslom Za naravo in ljudi letos praznuje kar dva jubileja, prostor pa so dobili tudi filmi s 15. festivala gorniškega filma in prihodnost naših voda.

Predstavili smo različna stališča pred referendumom o vodah, ki bo 11. julija. Gostili smo predsednika društva Eko krog Uroša Macerla in direktorja Direkcije za vode Romana Kramerja, hkrati pa boste lahko prisluhnili tudi odlomkom s posveta na to temo pri predsedniku republike. Vabljeni k poslušanju.

V Krajinskem parku Kolpa, ki je biotsko zelo raznolik, so ob Mednarodnem dnevu naravnih parkov praznovali s prikazom zakladov Bele krajine, med katerimi so tudi številne obrti. Pogovarjali smo se z direktorjem parka Borisom Grabrijanom. 

Človeštvo je zelo odvisno od energije, vajeno je udobja ogrevanih stanovanj, rabe avtomobilov, naprav in pripomočkov, vse je narejeno na dotik po sistemu takoj in zdaj … Kaj to pomeni z vidika porabe energije, načinov njenega pridobivanja in predvsem varstva okolja tako doma kot v svetu? O dejstvih in možnostih bodo govorili predsednik uprave Gen-I Robert Golob, univerzitetni profesor in grosupeljski župan Peter Verlič in nekdanji evropski poslanec Lojze Peterle.

Z gostjo, Damjano Ilijaš, svetovalko specialistko za poljedelstvo, smo pogledali na naše njive. Predstavili smo tudi možnosti zatiranja prenamnoženih poljskih miši.

Kaj predvideva slovenska podnebna strategija, kaj vse je potrebno za tako imenovani zeleni prehod, kakšni so cilji novega zakona o vodah in še nekatera druga aktualna vprašanja bomo zastavili ministru za okolje in prostor magistru Andreju Vizjaku. Vabljeni k poslušanju.

Oblačila so naš vsakdan, so poceni, in trendi hitre mode povečujejo nepremišljene nakupe, kar negativno vpliva tako na okolje kot povečuje socialne nepravičnosti. Kako lahko s spremembo življenjskih navad prispevamo k izboljšanju, boste slišali v oddaji Pogovor o. 

Na mednarodni dan gora (obeležujemo ga od leta 2003) smo na daljavo gostili nekaj sogovornikov, ki so tako s strokovnega kot osebnega vidika poudarili pomen gorskega sveta. Gorski reševalec in strokovni sodelavec Matjaž Šerkezi je uvodoma opozoril na trenutne razmere in dodal, da je spoštovanje gorskega okolja tisto, kar bi moralo spremljati vsakega, ki zahaja tja. Podpredsednica PZS Irena Mrak je letos pripravila poslanico, v pogovoru pa se je dotaknila dobrih zgledov, saj je tudi v Sloveniji planinstvo iz leta v leto bolj množično. Urednik Planinskega vestnika Vladimir Habjan je spreogovoril o tem, kaj so ga naučile gore in o svoji zadnji knjigi. Na občutljiv gorski svet v luči podnebnih sprememb je opozorila klimatologinja Lučka Kajfež Bogataj, na koncu pa je čisto osebni vidik zahajanja v gorski svet dodal prof. Uroš Kuzman.

Tokrat smo se posvetili pomenu naravne, kulturne in duhovne dediščine gora, spremembam v gorski pokrajini in izzivom sedanjosti. Na daljavo smo gostili: vodjo projektov pri CIPRI, društvu za varstvo Alp Katarino Žakelj, režiserja kratkega filma Vršič pripoveduje Nejca Kavko (njegov film je na filmskem festivalu Jahorina nedavno prejel nagrado za najboljši okoljevarstveni film) inštruktorja planinske vzgoje in pisca Boruta Peršoljo in predsednika CIPRE dr. Mateja Ogrina.