Moja generacija

VEČ ...|6. 12. 2023
Marjeta in Franjo

Kviz, zabavno tekmovanje med mladostjo in zrelostjo, klepet, glasba za različne generacije in dva voditelja - Jure in Marjan.

Prijavite se na moja.generacija@ognjisce.si

Marjeta in Franjo

Kviz, zabavno tekmovanje med mladostjo in zrelostjo, klepet, glasba za različne generacije in dva voditelja - Jure in Marjan.

Prijavite se na moja.generacija@ognjisce.si

mladistariglasbakulturazabava

Moja generacija

Marjeta in Franjo

Kviz, zabavno tekmovanje med mladostjo in zrelostjo, klepet, glasba za različne generacije in dva voditelja - Jure in Marjan.

Prijavite se na moja.generacija@ognjisce.si

VEČ ...|6. 12. 2023
Marjeta in Franjo

Kviz, zabavno tekmovanje med mladostjo in zrelostjo, klepet, glasba za različne generacije in dva voditelja - Jure in Marjan.

Prijavite se na moja.generacija@ognjisce.si

Marjan BuničJure SešekJakob Čuk

mladistariglasbakulturazabava

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|28. 11. 2023
Stari radijski sprejemniki

V Pivki je na ogled posebna zbirka starih radijskih sprejemnikov. Vladimir Skok, član Društva ljubiteljev starih radijskih sprejemnikov Trioda, je v pogovoru povedal, da je bil najstarejši med njimi izdelan že davnega leta 1924, med najmlajšimi pa je aparat iz leta 1974, a tudi ta je že dosegel leta “oldtimerjev”. Zbirka radijskih sprejemnikov šteje dvesto primerkov različnih proizvajalcev iz številnih držav, nastalih v različnih obdobjih. Zato predstavlja zanimiv zgodovinski prerez razvoja radijske tehnike, ki je naredila v prejšnjem stoletju velike korake.

Stari radijski sprejemniki

V Pivki je na ogled posebna zbirka starih radijskih sprejemnikov. Vladimir Skok, član Društva ljubiteljev starih radijskih sprejemnikov Trioda, je v pogovoru povedal, da je bil najstarejši med njimi izdelan že davnega leta 1924, med najmlajšimi pa je aparat iz leta 1974, a tudi ta je že dosegel leta “oldtimerjev”. Zbirka radijskih sprejemnikov šteje dvesto primerkov različnih proizvajalcev iz številnih držav, nastalih v različnih obdobjih. Zato predstavlja zanimiv zgodovinski prerez razvoja radijske tehnike, ki je naredila v prejšnjem stoletju velike korake.

kulturadediščinazgodovinadružba

Zakladi naše dediščine

Stari radijski sprejemniki

V Pivki je na ogled posebna zbirka starih radijskih sprejemnikov. Vladimir Skok, član Društva ljubiteljev starih radijskih sprejemnikov Trioda, je v pogovoru povedal, da je bil najstarejši med njimi izdelan že davnega leta 1924, med najmlajšimi pa je aparat iz leta 1974, a tudi ta je že dosegel leta “oldtimerjev”. Zbirka radijskih sprejemnikov šteje dvesto primerkov različnih proizvajalcev iz številnih držav, nastalih v različnih obdobjih. Zato predstavlja zanimiv zgodovinski prerez razvoja radijske tehnike, ki je naredila v prejšnjem stoletju velike korake.

VEČ ...|28. 11. 2023
Stari radijski sprejemniki

V Pivki je na ogled posebna zbirka starih radijskih sprejemnikov. Vladimir Skok, član Društva ljubiteljev starih radijskih sprejemnikov Trioda, je v pogovoru povedal, da je bil najstarejši med njimi izdelan že davnega leta 1924, med najmlajšimi pa je aparat iz leta 1974, a tudi ta je že dosegel leta “oldtimerjev”. Zbirka radijskih sprejemnikov šteje dvesto primerkov različnih proizvajalcev iz številnih držav, nastalih v različnih obdobjih. Zato predstavlja zanimiv zgodovinski prerez razvoja radijske tehnike, ki je naredila v prejšnjem stoletju velike korake.

Nataša Ličen

kulturadediščinazgodovinadružba

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|16. 11. 2023
Oživljeni sodovi

Življenje med Ritoznojškimi vinogradi, a brez vinograda, jih je povezalo z vinarstvom na svojevrsten način. Med stoletnimi zidovi mogočne baročne zidanice z imenom ŠTOK, nekoč vinogradniškim posestvom, živi družina Wenzel. Iz starih zavrženih vinskih sodov, “barik” sodov ter steklenic, se rojevajo oblikovalski izdelki blagovne znamke ŠtokWenzel. Doge in drugi deli zavrženih sodov, ki so jim desetletja vinskih poljubov podarila edinstveno barvo in teksturo, znova zaživijo kot svetila, pohištvo, uporabni predmeti ali modni dodatki. Žlahtna patina časa, vrhunski dizajn in skrbno ročno delo, opravljeno z veliko mero ljubezni, jim zagotavljajo unikatnost, kakovost in toplino. Pogovarjali smo se z Mojco Wenzel. 

Oživljeni sodovi

Življenje med Ritoznojškimi vinogradi, a brez vinograda, jih je povezalo z vinarstvom na svojevrsten način. Med stoletnimi zidovi mogočne baročne zidanice z imenom ŠTOK, nekoč vinogradniškim posestvom, živi družina Wenzel. Iz starih zavrženih vinskih sodov, “barik” sodov ter steklenic, se rojevajo oblikovalski izdelki blagovne znamke ŠtokWenzel. Doge in drugi deli zavrženih sodov, ki so jim desetletja vinskih poljubov podarila edinstveno barvo in teksturo, znova zaživijo kot svetila, pohištvo, uporabni predmeti ali modni dodatki. Žlahtna patina časa, vrhunski dizajn in skrbno ročno delo, opravljeno z veliko mero ljubezni, jim zagotavljajo unikatnost, kakovost in toplino. Pogovarjali smo se z Mojco Wenzel. 

Ni meje za dobre ideje

Oživljeni sodovi

Življenje med Ritoznojškimi vinogradi, a brez vinograda, jih je povezalo z vinarstvom na svojevrsten način. Med stoletnimi zidovi mogočne baročne zidanice z imenom ŠTOK, nekoč vinogradniškim posestvom, živi družina Wenzel. Iz starih zavrženih vinskih sodov, “barik” sodov ter steklenic, se rojevajo oblikovalski izdelki blagovne znamke ŠtokWenzel. Doge in drugi deli zavrženih sodov, ki so jim desetletja vinskih poljubov podarila edinstveno barvo in teksturo, znova zaživijo kot svetila, pohištvo, uporabni predmeti ali modni dodatki. Žlahtna patina časa, vrhunski dizajn in skrbno ročno delo, opravljeno z veliko mero ljubezni, jim zagotavljajo unikatnost, kakovost in toplino. Pogovarjali smo se z Mojco Wenzel. 

VEČ ...|16. 11. 2023
Oživljeni sodovi

Življenje med Ritoznojškimi vinogradi, a brez vinograda, jih je povezalo z vinarstvom na svojevrsten način. Med stoletnimi zidovi mogočne baročne zidanice z imenom ŠTOK, nekoč vinogradniškim posestvom, živi družina Wenzel. Iz starih zavrženih vinskih sodov, “barik” sodov ter steklenic, se rojevajo oblikovalski izdelki blagovne znamke ŠtokWenzel. Doge in drugi deli zavrženih sodov, ki so jim desetletja vinskih poljubov podarila edinstveno barvo in teksturo, znova zaživijo kot svetila, pohištvo, uporabni predmeti ali modni dodatki. Žlahtna patina časa, vrhunski dizajn in skrbno ročno delo, opravljeno z veliko mero ljubezni, jim zagotavljajo unikatnost, kakovost in toplino. Pogovarjali smo se z Mojco Wenzel. 

Nataša Ličen

Mladoskop

VEČ ...|10. 11. 2023
NOVEMBRA SMO

Novembra smo. je skupni projekt Akademije za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani (ALUO UL) in Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani (FF UL). Pri njem sodelujejo tako znanstvenice in znanstveniki kot umetnice in umetniki ter njihove študentke in študenti, z namenom tesnega povezovanja umetniškega in znanstvenega raziskovanja aktualnih tem sodobne živete stvarnosti.

Spremembe neba, izumiranje vrst, ponavljajoče se pandemične krize, razdvojenost političnih skupnosti, nadaljevanje starih vojn in nenehno razplamtevanje novih, odtujenost družbenih slojev, generacij, somrak religij na eni strani in verske skrajnosti na drugi, očitni premiki političnih moči in bolj ali manj prikrite ustavne spremembe ... Živimo v viharnem času velikih sprememb. Vse te spremembe pa se odvijajo znotraj koordinat sveta, ki jih sestavljajo narava, človek, oblast in, kar je nova koordinata našega novega sveta, umetna inteligenca. Gre za novo zgodovinsko stvarnost, ki pred človeštvo in vsakega izmed nas postavlja nove velike izzive in dileme, je v obrazložitvi zapisal dr. Sašo Jerše, izredni profesor, prodekan za doktorski študij in znanstvenoraziskovalno delo UL FF ter umetniški vodja projekta Novembra smo.

Verjamejo v moč njihovih spoznanj pri soočanju z izzivi in dilemami našega časa ter sveta in verjamejo v svoj konstruktivni delež pri njihovem reševanju.

V projektu Novembra smo. raziskovanja in spoznanja soočijo ter vzpostavijo med njimi tvoren, živ, živahen dialog. Takšen dialog na Univerzi v Ljubljani doslej v okviru, kot so ga zasnovali, še ni bil vzpostavljen. Nadejajo se dragocenega doprinosa k njihovim znanstvenim in umetniškim raziskovanjem ter k njihovemu študiju – in sicer k njihovemu državljanskemu, bolj človeškemu, bolj humanemu angažmaju. O projektu smo se pogovarjali še z izr. prof. dr. Ireno Samide - prodekanja za gospodarske zadeve in organizacijo delovanja fakultete ter mednarodno sodelovanje UL FF in študentkama UL ALUO: Gajo Lapajne Stanič iz smeri ilustracija ter Ano Marijo Palir iz smeri video, animacija in novi mediji. 

NOVEMBRA SMO

Novembra smo. je skupni projekt Akademije za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani (ALUO UL) in Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani (FF UL). Pri njem sodelujejo tako znanstvenice in znanstveniki kot umetnice in umetniki ter njihove študentke in študenti, z namenom tesnega povezovanja umetniškega in znanstvenega raziskovanja aktualnih tem sodobne živete stvarnosti.

Spremembe neba, izumiranje vrst, ponavljajoče se pandemične krize, razdvojenost političnih skupnosti, nadaljevanje starih vojn in nenehno razplamtevanje novih, odtujenost družbenih slojev, generacij, somrak religij na eni strani in verske skrajnosti na drugi, očitni premiki političnih moči in bolj ali manj prikrite ustavne spremembe ... Živimo v viharnem času velikih sprememb. Vse te spremembe pa se odvijajo znotraj koordinat sveta, ki jih sestavljajo narava, človek, oblast in, kar je nova koordinata našega novega sveta, umetna inteligenca. Gre za novo zgodovinsko stvarnost, ki pred človeštvo in vsakega izmed nas postavlja nove velike izzive in dileme, je v obrazložitvi zapisal dr. Sašo Jerše, izredni profesor, prodekan za doktorski študij in znanstvenoraziskovalno delo UL FF ter umetniški vodja projekta Novembra smo.

Verjamejo v moč njihovih spoznanj pri soočanju z izzivi in dilemami našega časa ter sveta in verjamejo v svoj konstruktivni delež pri njihovem reševanju.

V projektu Novembra smo. raziskovanja in spoznanja soočijo ter vzpostavijo med njimi tvoren, živ, živahen dialog. Takšen dialog na Univerzi v Ljubljani doslej v okviru, kot so ga zasnovali, še ni bil vzpostavljen. Nadejajo se dragocenega doprinosa k njihovim znanstvenim in umetniškim raziskovanjem ter k njihovemu študiju – in sicer k njihovemu državljanskemu, bolj človeškemu, bolj humanemu angažmaju. O projektu smo se pogovarjali še z izr. prof. dr. Ireno Samide - prodekanja za gospodarske zadeve in organizacijo delovanja fakultete ter mednarodno sodelovanje UL FF in študentkama UL ALUO: Gajo Lapajne Stanič iz smeri ilustracija ter Ano Marijo Palir iz smeri video, animacija in novi mediji. 

Mladoskop

NOVEMBRA SMO

Novembra smo. je skupni projekt Akademije za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani (ALUO UL) in Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani (FF UL). Pri njem sodelujejo tako znanstvenice in znanstveniki kot umetnice in umetniki ter njihove študentke in študenti, z namenom tesnega povezovanja umetniškega in znanstvenega raziskovanja aktualnih tem sodobne živete stvarnosti.

Spremembe neba, izumiranje vrst, ponavljajoče se pandemične krize, razdvojenost političnih skupnosti, nadaljevanje starih vojn in nenehno razplamtevanje novih, odtujenost družbenih slojev, generacij, somrak religij na eni strani in verske skrajnosti na drugi, očitni premiki političnih moči in bolj ali manj prikrite ustavne spremembe ... Živimo v viharnem času velikih sprememb. Vse te spremembe pa se odvijajo znotraj koordinat sveta, ki jih sestavljajo narava, človek, oblast in, kar je nova koordinata našega novega sveta, umetna inteligenca. Gre za novo zgodovinsko stvarnost, ki pred človeštvo in vsakega izmed nas postavlja nove velike izzive in dileme, je v obrazložitvi zapisal dr. Sašo Jerše, izredni profesor, prodekan za doktorski študij in znanstvenoraziskovalno delo UL FF ter umetniški vodja projekta Novembra smo.

Verjamejo v moč njihovih spoznanj pri soočanju z izzivi in dilemami našega časa ter sveta in verjamejo v svoj konstruktivni delež pri njihovem reševanju.

V projektu Novembra smo. raziskovanja in spoznanja soočijo ter vzpostavijo med njimi tvoren, živ, živahen dialog. Takšen dialog na Univerzi v Ljubljani doslej v okviru, kot so ga zasnovali, še ni bil vzpostavljen. Nadejajo se dragocenega doprinosa k njihovim znanstvenim in umetniškim raziskovanjem ter k njihovemu študiju – in sicer k njihovemu državljanskemu, bolj človeškemu, bolj humanemu angažmaju. O projektu smo se pogovarjali še z izr. prof. dr. Ireno Samide - prodekanja za gospodarske zadeve in organizacijo delovanja fakultete ter mednarodno sodelovanje UL FF in študentkama UL ALUO: Gajo Lapajne Stanič iz smeri ilustracija ter Ano Marijo Palir iz smeri video, animacija in novi mediji. 

VEČ ...|10. 11. 2023
NOVEMBRA SMO

Novembra smo. je skupni projekt Akademije za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani (ALUO UL) in Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani (FF UL). Pri njem sodelujejo tako znanstvenice in znanstveniki kot umetnice in umetniki ter njihove študentke in študenti, z namenom tesnega povezovanja umetniškega in znanstvenega raziskovanja aktualnih tem sodobne živete stvarnosti.

Spremembe neba, izumiranje vrst, ponavljajoče se pandemične krize, razdvojenost političnih skupnosti, nadaljevanje starih vojn in nenehno razplamtevanje novih, odtujenost družbenih slojev, generacij, somrak religij na eni strani in verske skrajnosti na drugi, očitni premiki političnih moči in bolj ali manj prikrite ustavne spremembe ... Živimo v viharnem času velikih sprememb. Vse te spremembe pa se odvijajo znotraj koordinat sveta, ki jih sestavljajo narava, človek, oblast in, kar je nova koordinata našega novega sveta, umetna inteligenca. Gre za novo zgodovinsko stvarnost, ki pred človeštvo in vsakega izmed nas postavlja nove velike izzive in dileme, je v obrazložitvi zapisal dr. Sašo Jerše, izredni profesor, prodekan za doktorski študij in znanstvenoraziskovalno delo UL FF ter umetniški vodja projekta Novembra smo.

Verjamejo v moč njihovih spoznanj pri soočanju z izzivi in dilemami našega časa ter sveta in verjamejo v svoj konstruktivni delež pri njihovem reševanju.

V projektu Novembra smo. raziskovanja in spoznanja soočijo ter vzpostavijo med njimi tvoren, živ, živahen dialog. Takšen dialog na Univerzi v Ljubljani doslej v okviru, kot so ga zasnovali, še ni bil vzpostavljen. Nadejajo se dragocenega doprinosa k njihovim znanstvenim in umetniškim raziskovanjem ter k njihovemu študiju – in sicer k njihovemu državljanskemu, bolj človeškemu, bolj humanemu angažmaju. O projektu smo se pogovarjali še z izr. prof. dr. Ireno Samide - prodekanja za gospodarske zadeve in organizacijo delovanja fakultete ter mednarodno sodelovanje UL FF in študentkama UL ALUO: Gajo Lapajne Stanič iz smeri ilustracija ter Ano Marijo Palir iz smeri video, animacija in novi mediji. 

Nataša Ličen

Življenje išče pot

VEČ ...|8. 11. 2023
Pravilna uporaba zdravil pri kronični bolečini

Govorili smo o kroničnih bolečinah, ki so npr. posledica obrabe sklepov ali starih poškodb. Pri tem je pomemben pravilen pristop in redna uporaba predpisanih zdravil. Kje dobiti več informacij, nam je povedala vodja delovne skupine za bolečino pri Sekciji medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov Vesna Svilenković.

Pravilna uporaba zdravil pri kronični bolečini

Govorili smo o kroničnih bolečinah, ki so npr. posledica obrabe sklepov ali starih poškodb. Pri tem je pomemben pravilen pristop in redna uporaba predpisanih zdravil. Kje dobiti več informacij, nam je povedala vodja delovne skupine za bolečino pri Sekciji medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov Vesna Svilenković.

Življenje išče pot

Pravilna uporaba zdravil pri kronični bolečini

Govorili smo o kroničnih bolečinah, ki so npr. posledica obrabe sklepov ali starih poškodb. Pri tem je pomemben pravilen pristop in redna uporaba predpisanih zdravil. Kje dobiti več informacij, nam je povedala vodja delovne skupine za bolečino pri Sekciji medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov Vesna Svilenković.

VEČ ...|8. 11. 2023
Pravilna uporaba zdravil pri kronični bolečini

Govorili smo o kroničnih bolečinah, ki so npr. posledica obrabe sklepov ali starih poškodb. Pri tem je pomemben pravilen pristop in redna uporaba predpisanih zdravil. Kje dobiti več informacij, nam je povedala vodja delovne skupine za bolečino pri Sekciji medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov Vesna Svilenković.

s. Meta Potočnik

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|7. 11. 2023
Etnografski pomen martinovanja

Turistično društva Cirkulane v sklopu sekcije starih običajev ohranja tradicionalno navado-običaj pospravilo klopotca, ki ga člani predstavijo v sklopu kulturno etnološke predstavitve v Parku dediščine Cirkulane. Klopotec je pomemben simbol v vinogradih v Halozah, saj čuva grozdje vinogradnikom pred ptiči in drugimi živalmi, ki predčasno zobajo grozdje in delajo škodo v vinogradih. Za vinogradnika je martinovo največji praznik, saj se takrat mošt spremeni v vino. Je pa to tudi skrajni rok, da pospravi klopotec iz vinograda in tako skupaj z delavci, ki so skozi leto pomagali pri opravilih v vinogradu proslavijo dobro letino. Pogovarjali smo se z Zvonkom Bratuškom, predsednikom društva.

 

Etnografski pomen martinovanja

Turistično društva Cirkulane v sklopu sekcije starih običajev ohranja tradicionalno navado-običaj pospravilo klopotca, ki ga člani predstavijo v sklopu kulturno etnološke predstavitve v Parku dediščine Cirkulane. Klopotec je pomemben simbol v vinogradih v Halozah, saj čuva grozdje vinogradnikom pred ptiči in drugimi živalmi, ki predčasno zobajo grozdje in delajo škodo v vinogradih. Za vinogradnika je martinovo največji praznik, saj se takrat mošt spremeni v vino. Je pa to tudi skrajni rok, da pospravi klopotec iz vinograda in tako skupaj z delavci, ki so skozi leto pomagali pri opravilih v vinogradu proslavijo dobro letino. Pogovarjali smo se z Zvonkom Bratuškom, predsednikom društva.

 

Zakladi naše dediščine

Etnografski pomen martinovanja

Turistično društva Cirkulane v sklopu sekcije starih običajev ohranja tradicionalno navado-običaj pospravilo klopotca, ki ga člani predstavijo v sklopu kulturno etnološke predstavitve v Parku dediščine Cirkulane. Klopotec je pomemben simbol v vinogradih v Halozah, saj čuva grozdje vinogradnikom pred ptiči in drugimi živalmi, ki predčasno zobajo grozdje in delajo škodo v vinogradih. Za vinogradnika je martinovo največji praznik, saj se takrat mošt spremeni v vino. Je pa to tudi skrajni rok, da pospravi klopotec iz vinograda in tako skupaj z delavci, ki so skozi leto pomagali pri opravilih v vinogradu proslavijo dobro letino. Pogovarjali smo se z Zvonkom Bratuškom, predsednikom društva.

 

VEČ ...|7. 11. 2023
Etnografski pomen martinovanja

Turistično društva Cirkulane v sklopu sekcije starih običajev ohranja tradicionalno navado-običaj pospravilo klopotca, ki ga člani predstavijo v sklopu kulturno etnološke predstavitve v Parku dediščine Cirkulane. Klopotec je pomemben simbol v vinogradih v Halozah, saj čuva grozdje vinogradnikom pred ptiči in drugimi živalmi, ki predčasno zobajo grozdje in delajo škodo v vinogradih. Za vinogradnika je martinovo največji praznik, saj se takrat mošt spremeni v vino. Je pa to tudi skrajni rok, da pospravi klopotec iz vinograda in tako skupaj z delavci, ki so skozi leto pomagali pri opravilih v vinogradu proslavijo dobro letino. Pogovarjali smo se z Zvonkom Bratuškom, predsednikom društva.

 

Nataša Ličen

Rožni venec

VEČ ...|23. 10. 2023
Veseli del dne 23. 10.

Molili so bogoslovci.

Veseli del dne 23. 10.

Molili so bogoslovci.

Rožni venec

Veseli del dne 23. 10.
Molili so bogoslovci.
VEČ ...|23. 10. 2023
Veseli del dne 23. 10.
Molili so bogoslovci.

Radio Ognjišče

Informativne oddaje

VEČ ...|2. 10. 2023
Utrip dneva dne 2. 10.

  • Škof Jamnik ob začetku akademskega leta: človek je bitje odnosov.
  • Nasveti starih študentov novim: delajte sproti in ne pozabite na obštudijske dejavnosti.
  • Zaradi vožnje pod vplivom alkohola odstopil generalni državni tožilec Šketa.
  • V sindikatih ogorčeni zaradi zadnjih ukrepov vlade glede proračunskih sredstev.
  • Zunanji ministri prvič zbrani v državi, ki ni članica Unije – v Kijevu
  • Nad 400 članov sinode na tridnevnih duhovnih vajah; tudi zasedanje bo usmerjala molitev.
  • V družbi KLS Ljubno po ujmi delno obnovili proizvodnjo.
  • Afriška prašičja kuga ogroža prašičerejo. Od danes zahtevana postavitev ograj ob rejah.
  • Nosilci Pohoda za življenje na Kongresnem trgu postavili zastavice v spomin otrokom, umrlim med splavi.
  • Vreme: Danes večinoma jasno, jutri pa bo nekaj oblačnosti v hribih zahodne Slovenije.

Utrip dneva dne 2. 10.

  • Škof Jamnik ob začetku akademskega leta: človek je bitje odnosov.
  • Nasveti starih študentov novim: delajte sproti in ne pozabite na obštudijske dejavnosti.
  • Zaradi vožnje pod vplivom alkohola odstopil generalni državni tožilec Šketa.
  • V sindikatih ogorčeni zaradi zadnjih ukrepov vlade glede proračunskih sredstev.
  • Zunanji ministri prvič zbrani v državi, ki ni članica Unije – v Kijevu
  • Nad 400 članov sinode na tridnevnih duhovnih vajah; tudi zasedanje bo usmerjala molitev.
  • V družbi KLS Ljubno po ujmi delno obnovili proizvodnjo.
  • Afriška prašičja kuga ogroža prašičerejo. Od danes zahtevana postavitev ograj ob rejah.
  • Nosilci Pohoda za življenje na Kongresnem trgu postavili zastavice v spomin otrokom, umrlim med splavi.
  • Vreme: Danes večinoma jasno, jutri pa bo nekaj oblačnosti v hribih zahodne Slovenije.

Informativne oddaje

Utrip dneva dne 2. 10.
  • Škof Jamnik ob začetku akademskega leta: človek je bitje odnosov.
  • Nasveti starih študentov novim: delajte sproti in ne pozabite na obštudijske dejavnosti.
  • Zaradi vožnje pod vplivom alkohola odstopil generalni državni tožilec Šketa.
  • V sindikatih ogorčeni zaradi zadnjih ukrepov vlade glede proračunskih sredstev.
  • Zunanji ministri prvič zbrani v državi, ki ni članica Unije – v Kijevu
  • Nad 400 članov sinode na tridnevnih duhovnih vajah; tudi zasedanje bo usmerjala molitev.
  • V družbi KLS Ljubno po ujmi delno obnovili proizvodnjo.
  • Afriška prašičja kuga ogroža prašičerejo. Od danes zahtevana postavitev ograj ob rejah.
  • Nosilci Pohoda za življenje na Kongresnem trgu postavili zastavice v spomin otrokom, umrlim med splavi.
  • Vreme: Danes večinoma jasno, jutri pa bo nekaj oblačnosti v hribih zahodne Slovenije.
VEČ ...|2. 10. 2023
Utrip dneva dne 2. 10.
  • Škof Jamnik ob začetku akademskega leta: človek je bitje odnosov.
  • Nasveti starih študentov novim: delajte sproti in ne pozabite na obštudijske dejavnosti.
  • Zaradi vožnje pod vplivom alkohola odstopil generalni državni tožilec Šketa.
  • V sindikatih ogorčeni zaradi zadnjih ukrepov vlade glede proračunskih sredstev.
  • Zunanji ministri prvič zbrani v državi, ki ni članica Unije – v Kijevu
  • Nad 400 članov sinode na tridnevnih duhovnih vajah; tudi zasedanje bo usmerjala molitev.
  • V družbi KLS Ljubno po ujmi delno obnovili proizvodnjo.
  • Afriška prašičja kuga ogroža prašičerejo. Od danes zahtevana postavitev ograj ob rejah.
  • Nosilci Pohoda za življenje na Kongresnem trgu postavili zastavice v spomin otrokom, umrlim med splavi.
  • Vreme: Danes večinoma jasno, jutri pa bo nekaj oblačnosti v hribih zahodne Slovenije.

Radio Ognjišče

Priporočamo
|
Aktualno

Pogovor o

VEČ ...|6. 12. 2023
Obdarovanje, stiske in doživljanje prazničnega časa

Miklavževa skromnost je že nekaj časa nazaj prerasla v obilje, a ne pri vseh družinah. Zato tudi bo ena izmed tem, ki smo se jih dotaknili obdarovanje. Vstopili smo še v svet stisk, tako otrok in mladine, kot tudi starostnikov. Kakšno je doživljanje prazničnega časa mladostnikov, o čem premišljujejo in kako se s samoto spopadajo tisti, na katere se ne spomni nihče, tudi v prazničnem času ne. O tem smo govorili z gosti: sodelavko Slovenske karitas Heleno Zevnik Rozman, strokovno vodjo Nacionalne mreže TOM telefon za otroke in mladostnike Tjašo Bertoncelj in docentom na Primorski univerzi dr. Markom Pišljárjem.

Obdarovanje, stiske in doživljanje prazničnega časa

Miklavževa skromnost je že nekaj časa nazaj prerasla v obilje, a ne pri vseh družinah. Zato tudi bo ena izmed tem, ki smo se jih dotaknili obdarovanje. Vstopili smo še v svet stisk, tako otrok in mladine, kot tudi starostnikov. Kakšno je doživljanje prazničnega časa mladostnikov, o čem premišljujejo in kako se s samoto spopadajo tisti, na katere se ne spomni nihče, tudi v prazničnem času ne. O tem smo govorili z gosti: sodelavko Slovenske karitas Heleno Zevnik Rozman, strokovno vodjo Nacionalne mreže TOM telefon za otroke in mladostnike Tjašo Bertoncelj in docentom na Primorski univerzi dr. Markom Pišljárjem.

Maja Morela

politikaživljenje

Duhovna misel

VEČ ...|8. 12. 2023
Devica Marija, pomagaj nam razumeti Božja znamenja

Zato vam bo Gospod sam dal znamenje: Glej, mladenka bo spočela in rodila sina in mu dala ime Emanuel (Izaija 7, 14).

Devica Marija, pomagaj nam razumeti Božja znamenja

Zato vam bo Gospod sam dal znamenje: Glej, mladenka bo spočela in rodila sina in mu dala ime Emanuel (Izaija 7, 14).

Pavle Ravnohrib

duhovnost

Doživetja narave

VEČ ...|8. 12. 2023
Po pohodniški poti Juliana

Tudi letos bo kultura eden od poudarkov mednarodnega dne gora, ki ga obeležujemo 11. decembra. V sklopu Festivala Brati gore se bo zvrstilo več dogodkov, ki se jim pridružujemo tudi v Doživetjih narave. S knjigo zanimivih zgodb iz naše zgodovine smo se odpravili po pohodniški poti Juliana. Z nami je bil njen avtor in raziskovalec prazgodovinske poselitve naših gora Janez Bizjak.

Po pohodniški poti Juliana

Tudi letos bo kultura eden od poudarkov mednarodnega dne gora, ki ga obeležujemo 11. decembra. V sklopu Festivala Brati gore se bo zvrstilo več dogodkov, ki se jim pridružujemo tudi v Doživetjih narave. S knjigo zanimivih zgodb iz naše zgodovine smo se odpravili po pohodniški poti Juliana. Z nami je bil njen avtor in raziskovalec prazgodovinske poselitve naših gora Janez Bizjak.

Blaž Lesnik

svetovanjenarava

Glasbeni medgeneracijski večer

VEČ ...|27. 9. 2023
Eva Hren

Tokrat smo gostili kitaristko in pevko zabavne glasbe Evo Hren. Izvrstno se znajde ob orkestru, etno zasedbah, s kitaro, pa tudi na festivalih. Na letošnji Popevki je s skladbo Žige Pirnata Kako zveni pomlad prepričala strokovno žirijo. Eva Hren je bila z nami v oddaji, ki se je začela ob dvajsetih. 

Eva Hren

Tokrat smo gostili kitaristko in pevko zabavne glasbe Evo Hren. Izvrstno se znajde ob orkestru, etno zasedbah, s kitaro, pa tudi na festivalih. Na letošnji Popevki je s skladbo Žige Pirnata Kako zveni pomlad prepričala strokovno žirijo. Eva Hren je bila z nami v oddaji, ki se je začela ob dvajsetih. 

Marjan Bunič, Jure Sešek

Dogodki

VEČ ...|1. 11. 2023
Ali imamo še kaj možnosti, da postanemo sveti?

Tokrat ste lahko prisluhnili pogovoru z Gregorjem Čušinom, ki nam vsak dan predstavlja svetnike. Kako ga nagovarjajo, kako se poglablja v njihovo življenje, komu se najbolj priporoča? Vprašali smo ga tudi, ali imamo še kaj možnosti, da postanemo sveti in kako je Gregor ob tem prazniku povezan s svojimi rajnimi domačimi.

Ali imamo še kaj možnosti, da postanemo sveti?

Tokrat ste lahko prisluhnili pogovoru z Gregorjem Čušinom, ki nam vsak dan predstavlja svetnike. Kako ga nagovarjajo, kako se poglablja v njihovo življenje, komu se najbolj priporoča? Vprašali smo ga tudi, ali imamo še kaj možnosti, da postanemo sveti in kako je Gregor ob tem prazniku povezan s svojimi rajnimi domačimi.

Matjaž Merljak

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|8. 12. 2023
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 8. 12.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 8. 12.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Lahko noč, moj angel

VEČ ...|8. 12. 2023
Angel čistosti

Kako hitro se umaže obleka ali tla v stanovanju. Ali roke. Kako hitro si umažemo …

Angel čistosti

Kako hitro se umaže obleka ali tla v stanovanju. Ali roke. Kako hitro si umažemo …

Gregor Čušin

duhovnost

Doživetja narave

VEČ ...|8. 12. 2023
Po pohodniški poti Juliana

Tudi letos bo kultura eden od poudarkov mednarodnega dne gora, ki ga obeležujemo 11. decembra. V sklopu Festivala Brati gore se bo zvrstilo več dogodkov, ki se jim pridružujemo tudi v Doživetjih narave. S knjigo zanimivih zgodb iz naše zgodovine smo se odpravili po pohodniški poti Juliana. Z nami je bil njen avtor in raziskovalec prazgodovinske poselitve naših gora Janez Bizjak.

Po pohodniški poti Juliana

Tudi letos bo kultura eden od poudarkov mednarodnega dne gora, ki ga obeležujemo 11. decembra. V sklopu Festivala Brati gore se bo zvrstilo več dogodkov, ki se jim pridružujemo tudi v Doživetjih narave. S knjigo zanimivih zgodb iz naše zgodovine smo se odpravili po pohodniški poti Juliana. Z nami je bil njen avtor in raziskovalec prazgodovinske poselitve naših gora Janez Bizjak.

Blaž Lesnik

svetovanjenarava

Mladoskop

VEČ ...|8. 12. 2023
Povezani preko telefona

Vedno je lažje, če lahko v času osamljenosti s kom spregovorimo besedo, mu povemo o našem dnevu, življenju, … Čeprav osebe ne poznamo pa lepa beseda in uho, ki posluša, pomagata premagati osamljenost in blažita tudi druge stiske. V akciji Povezani preko telefona je vzpostavljena telefonska številka 069 928 187, na kateri se lahko prijavijo starejši in osamljeni, ki bi želeli redno poklepetati s prostovoljci. Prijavimo se lahko tudi preko obrazca na spletni strani Mlade Karitas. Pogovor starejšim nudijo prostovoljci youngCaritas – Mlade Karitas.  Govorili smo z dr. Matejem Sadlom, vodjo projekta. 

 

Povezani preko telefona

Vedno je lažje, če lahko v času osamljenosti s kom spregovorimo besedo, mu povemo o našem dnevu, življenju, … Čeprav osebe ne poznamo pa lepa beseda in uho, ki posluša, pomagata premagati osamljenost in blažita tudi druge stiske. V akciji Povezani preko telefona je vzpostavljena telefonska številka 069 928 187, na kateri se lahko prijavijo starejši in osamljeni, ki bi želeli redno poklepetati s prostovoljci. Prijavimo se lahko tudi preko obrazca na spletni strani Mlade Karitas. Pogovor starejšim nudijo prostovoljci youngCaritas – Mlade Karitas.  Govorili smo z dr. Matejem Sadlom, vodjo projekta. 

 

Nataša Ličen

mladiodnosipogovordružbaduhovnost