Is podcast
Pri Založbi Ognjišče je izšla knjiga Biblia Carniolica avtorja Milana Plešca. Ob čebelarski dediščini ga zanima tudi lekarniška, je avtor bogate zbirke, ki je na ogled v Radovljici. Poslikave panskih končnic, njihovo nastajanje, bogastvo in sporočila predvsem svetopisemskih likov, je bilo v ospredju pogovora, pa tudi dejstvo, da so poslikane panjske končnice posebnost Slovenije.
Pri Založbi Ognjišče je izšla knjiga Biblia Carniolica avtorja Milana Plešca. Ob čebelarski dediščini ga zanima tudi lekarniška, je avtor bogate zbirke, ki je na ogled v Radovljici. Poslikave panskih končnic, njihovo nastajanje, bogastvo in sporočila predvsem svetopisemskih likov, je bilo v ospredju pogovora, pa tudi dejstvo, da so poslikane panjske končnice posebnost Slovenije.
Pri Založbi Ognjišče je izšla knjiga Biblia Carniolica avtorja Milana Plešca. Ob čebelarski dediščini ga zanima tudi lekarniška, je avtor bogate zbirke, ki je na ogled v Radovljici. Poslikave panskih končnic, njihovo nastajanje, bogastvo in sporočila predvsem svetopisemskih likov, je bilo v ospredju pogovora, pa tudi dejstvo, da so poslikane panjske končnice posebnost Slovenije.
Sklep leta prinaša pogled nazaj na prehojeno in doživeto. Slednjih ima mnogo Mateja Mazgan Senegačnik, popotnica, jamarka, bloginja, fotografinja, ljubiteljica narave, odlična pripovedovalka, poznavalka turizma, tudi ljubiteljica glasbe. Življenje nudi kup priložnosti, pravi. Kako jih živeti, lahko v zgledu sledimo naši sogovornici. Je med drugim tudi ustvarjalka bloga in spletne strani Aktivna družina.
Sklep leta prinaša pogled nazaj na prehojeno in doživeto. Slednjih ima mnogo Mateja Mazgan Senegačnik, popotnica, jamarka, bloginja, fotografinja, ljubiteljica narave, odlična pripovedovalka, poznavalka turizma, tudi ljubiteljica glasbe. Življenje nudi kup priložnosti, pravi. Kako jih živeti, lahko v zgledu sledimo naši sogovornici. Je med drugim tudi ustvarjalka bloga in spletne strani Aktivna družina.
Mag. Zvonka Pangerc Pahernik je za trideset let uspešnega delovanja na področju vseživljenjskega učenja, v Sloveniji kot širše v Evropi, prejela prestižno priznanje s sprejetjem v mednarodno dvorano slavnih za izobraževanje odraslih. V posebnih poglavjih pa se piše tudi njena življenjska zgodba.
Mag. Zvonka Pangerc Pahernik je za trideset let uspešnega delovanja na področju vseživljenjskega učenja, v Sloveniji kot širše v Evropi, prejela prestižno priznanje s sprejetjem v mednarodno dvorano slavnih za izobraževanje odraslih. V posebnih poglavjih pa se piše tudi njena življenjska zgodba.
Tradicionalne dobrodelne koncerte za junake tretjega nadstropja, za otroke z rakom, v ljubljanski Festivalni dvorani z najvidnejšimi predstavniki glasbenega ustvarjanja že vrsto let zelo predano pripravlja Jolanda Ravnikar. Povabili smo jo v studio, ker je tudi njena življenjska zgodba - ne samo prostovoljskega dela, za katero je dobila državno priznanje, močno pričevanje zaupanja v dobro ljudi ter v moč medsebojne pomoči.
Tradicionalne dobrodelne koncerte za junake tretjega nadstropja, za otroke z rakom, v ljubljanski Festivalni dvorani z najvidnejšimi predstavniki glasbenega ustvarjanja že vrsto let zelo predano pripravlja Jolanda Ravnikar. Povabili smo jo v studio, ker je tudi njena življenjska zgodba - ne samo prostovoljskega dela, za katero je dobila državno priznanje, močno pričevanje zaupanja v dobro ljudi ter v moč medsebojne pomoči.
Na dan dopolnitve jubilejnih trideset let rednega oddajanja Radia Ognjišče smo se pogovarjali s prof. dr. Hotimirjem Tivadarjem, slovenistom in jezikoslovcem, predstojnikom Oddelka za slovenistiko na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Govorili smo o pomenu ohranjanja visoke ravni zbornega radijskega govora, o rabi slovenščine na našem mediju, kakšna sploh je širše jezikovna krajina v Sloveniji, kakšno mesto - kot eden izmed nacionalno pomembnejših skrbnikov visoke ravni jezika, v njej zastopa naš medij.
Na dan dopolnitve jubilejnih trideset let rednega oddajanja Radia Ognjišče smo se pogovarjali s prof. dr. Hotimirjem Tivadarjem, slovenistom in jezikoslovcem, predstojnikom Oddelka za slovenistiko na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Govorili smo o pomenu ohranjanja visoke ravni zbornega radijskega govora, o rabi slovenščine na našem mediju, kakšna sploh je širše jezikovna krajina v Sloveniji, kakšno mesto - kot eden izmed nacionalno pomembnejših skrbnikov visoke ravni jezika, v njej zastopa naš medij.
Andrej Kunej je predan folklornemu plesu, pleše že skoraj štirideset let, vse od osnovnošolskih let. Odmevna je bila njegova ideja, ko je na oder povabil tudi brezdomne, ker so s folklornimi plesi na enem od nastopov opozorili na vrednost - tudi simbolno, kruha. Začel je v lokalni skupini, vrsto let pa že predsednik Veteranske folklorne skupine Tine Rožanc, ki s sobotnim nastopom praznuje trideset let delovanja.
Andrej Kunej je predan folklornemu plesu, pleše že skoraj štirideset let, vse od osnovnošolskih let. Odmevna je bila njegova ideja, ko je na oder povabil tudi brezdomne, ker so s folklornimi plesi na enem od nastopov opozorili na vrednost - tudi simbolno, kruha. Začel je v lokalni skupini, vrsto let pa že predsednik Veteranske folklorne skupine Tine Rožanc, ki s sobotnim nastopom praznuje trideset let delovanja.
Matic Vidic je specializant logoterapije za področje bivanjske praznote, z njimi povezanimi strahovi in odvisnostmi ter partnerske terapije. Po študiju filozofije in teologije je bil več let pastoralni asistent pri Slovenski vojski, je stalni diakon v Novomeški škofiji. Vse bolj prepoznan je po dogodku Moja vera, s katerim po Sloveniji nastopata skupaj z igralcem Pavlom Ravnohribom. V tokratnem pogovoru z Maticem Vidicem pa smo v ospredje postavili njegovo pastoralno delo z Romi, ki je polno izzivov.
Matic Vidic je specializant logoterapije za področje bivanjske praznote, z njimi povezanimi strahovi in odvisnostmi ter partnerske terapije. Po študiju filozofije in teologije je bil več let pastoralni asistent pri Slovenski vojski, je stalni diakon v Novomeški škofiji. Vse bolj prepoznan je po dogodku Moja vera, s katerim po Sloveniji nastopata skupaj z igralcem Pavlom Ravnohribom. V tokratnem pogovoru z Maticem Vidicem pa smo v ospredje postavili njegovo pastoralno delo z Romi, ki je polno izzivov.
Mag. Bogdan Dobnik je predsednik Nacionalnega združenja za kakovost življenja Ozara. Na pogovor smo ga povabili ob svetovnem dnevu duševnega zdravja - obeležujemo ga desetega oktobra, letos je bil v ospredju odprt pogovor o duševnem zdravju, oziroma o porastu depresij, na delovnih mestih. Vsak četrti med nami naj bi se v življenju srečal s tem izzivom. Spregovorili smo tudi o možnih rešitvah in pomoči.
Mag. Bogdan Dobnik je predsednik Nacionalnega združenja za kakovost življenja Ozara. Na pogovor smo ga povabili ob svetovnem dnevu duševnega zdravja - obeležujemo ga desetega oktobra, letos je bil v ospredju odprt pogovor o duševnem zdravju, oziroma o porastu depresij, na delovnih mestih. Vsak četrti med nami naj bi se v življenju srečal s tem izzivom. Spregovorili smo tudi o možnih rešitvah in pomoči.
Dr. Teja Zorko je najprej velika ljubiteljica knjig, direktorica Mestne knjižnice Ljubljana, ki je že več kot trideset let zaposlena v knjižnici. Svojo poklicno pot je kot diplomantka primerjalne književnosti začela v manjši knjižnici, zdaj pa že drugi mandat vodi največjo splošno knjižnico v državi. Zakaj brati, kaj vse brati, kako branje plemeniti duha, nas popelje v svet nepoznanega in dobesedno v svet, ter še marsikaj, smo jo vprašali v sproščenem pogovoru ob prazniku prve tiskane knjige v slovenskem jeziku.
Dr. Teja Zorko je najprej velika ljubiteljica knjig, direktorica Mestne knjižnice Ljubljana, ki je že več kot trideset let zaposlena v knjižnici. Svojo poklicno pot je kot diplomantka primerjalne književnosti začela v manjši knjižnici, zdaj pa že drugi mandat vodi največjo splošno knjižnico v državi. Zakaj brati, kaj vse brati, kako branje plemeniti duha, nas popelje v svet nepoznanega in dobesedno v svet, ter še marsikaj, smo jo vprašali v sproščenem pogovoru ob prazniku prve tiskane knjige v slovenskem jeziku.
Sodobni človek vse pogosteje čuti izgubo pristnega stika s seboj, s Stvarnikom in s smislom bivanja. V enournih pogovorih s strokovnjaki različnih področij, predvsem pa s področja psihologije, razgrinjamo možnosti po vnovičnem prebujenju. Govorimo o izbirah, ki vračajo zadovoljstvo, kažemo drugačne možnosti notranje izpolnitve in spodbujamo k izstopu iz ujetosti, lažne privlačnosti agresivnega potrošništva ter novodobnih pritiskov o tem, kakšen naj bi bil uspešen človek - večno mlad, srečen in prekipevajoč v udobju. Izstopimo, da bi znova našli sebe. To je naš namen pogovornih oddaj, s katerimi stopamo na pozitivno stran.
Večerni klepet je nas je preko Indije odnesel v Slovenijo, Nemčijo in končno Švico. Henry je omenil, da je študiral skupaj s Saju (sadžu) Georgem, mojstrom klasičnega indijskega plesa, ki je v Evropi vzbudil precej zanimanja. Slovencev ni ravno navdušil, sem pripomnil. Pogled na napol nagega duhovnika, z ličili na obrazu in odetega v živopisana oblačila, je nekatere gledalce namesto v teološke višine popeljal v brezna nespodobnosti. To je bilo pred desetletji, danes se ga v Sloveniji nihče več ne spomni …
Komentar je pripravil jezuit p. Peter Lah, profesor na Gregoriani v Rimu.
V začetku decembra so v državnem svetu organizirali posvet z naslovom Kmetijstvo je varuh okolja in narave, znanstveno podprto, na katerem so nastopili številni gostje in podali svoje videnje problema in tudi rešitev. Medtem ko so na kmetijskem ministrstvu zapisali, da se je dogodek zaključil z zavedanjem, da kmetijstvo ni le del problema podnebnih sprememb, temveč je lahko pomemben del rešitve le teh, pa so nekateri samooklicani edino pristojni znanstveniki nastope nekaterih gostov razglasili za laži. Več boste slišali v kmetijski oddaji.
Pred vrati je jubilejno leto 2025. Prvo sveto leto je že leta 1300 uvedel Bonifacij VIII. Gre za celoletni poudarek, ki ga želi dati Cerkev v duhovnem in družbenem življenju. Kako lahko posameznik vstopi skozi svoja duhovna sveta vrata in kakšne priložnosti se odpirajo ob svetoletnem romanju upanja? O tem smo se pogovarjali s frančiškanom in rektorjem bazilike na Brezjah p. dr. Robertom Bahčičem.
V svojem razmišljanju se je avtor Jože Bartolj zazrl na minulo leto in ob doživetem razmišljal o vrednotenju vsega, kar doživljamo.
Zadnja številka glasila naših rojakov v Argentini Svobodna Slovenija med drugim napoveduje srečanja in koncerte v pripravi na božični praznik. Prvi koncert je bil preteklo nedeljo v San Martinu. Pripravili so ga tamkajšnji slovenski zbor, vokalna skupina Mučačas in otroški zbor Zvončki. Poimenovali so ga Zbudi se, Betlehem! Nocoj bo božični koncert Mešanega pevskega zbora San Justo z gosti, jutri bo božični koncert prav v Našem domu San Justo in sicer pod okriljem Balantičeve šole, v nedeljo pa bo v Ramos Mejiji koncert zbora Ex Corde in solistov ter učencev Slomškove šole. V cerkvi Marije Pomagaj v središču Buenos Airesa pa bo to nedeljo potekala adventna duhovna obnova. Vodil jo bo prof. dr. Ivan Štuhec, direktor zavoda Antona Martina Slomška iz Maribora.
Jezus v eni od svojih prilik o nebeškem kraljestvu spregovori o gorčičnem zrnu, ki ga je nekdo vzel in vsejal na …
Na vrsti je bila že 67. radijska kateheza za bolnike in starejše. Ob koncu leta 2024 je g. Miro Šlibar predstavil letošnje vsebine in goste oddaje. Vsebinsko se je poglobil v sporočilo božične skrivnosti in božje ljubezni, ki se razodeva predvsem malim in preprostim dušam. Takšna je bila tudi sv. Marija Alacoque, ki je bila v 17. stoletju pobudnica češčenja Srca Jezusovega. O tej pobožnosti je nedavno papež Frančišek napisal okrožnico Ljubil nas je in je prav primeren uvod v jubilejno leto 2025.
V Sobotnem duhovnem večeru ste slišali duhovni nagovor nadškofa Antona Stresa. Nadaljevali smo z molitvijo prvih nedeljskih večernic 4. adventne nedelje in rožnim vencem, s katerim smo prosili za bogastvo božjih milosti v dneh praznovanja božične skrivnosti. Sledila je Radijska kateheza, katere gost je bil mons. Miro Šlibar. Vsebinsko smo se poglobil v sporočilo božične skrivnosti in božje ljubezni, ki se razodeva predvsem malim in preprostim dušam. Takšna je bila tudi sv. Marjeta Marija Alacoque, ki je bila v 17. stoletju pobudnica češčenja Srca Jezusovega. O tej pobožnosti je nedavno papež Frančišek napisal okrožnico Ljubil nas je in je prav primeren uvod v jubilejno leto 2025. Duhovni večer smo sklenili z adventnimi litanijami.