Svetovalnica

VEČ ...|11. 6. 2021
Prehod državne meje

V Svetovalnici smo pogledali, kakšne so zahteve za prehajanje meja, kako je s potrdili o cepljenju, prebolelosti in podobnem. V našem studiu je bil  Borut Jakopin z Ministrstva za notranje zadeve, ki je odgovarjal tudi na vaša vprašanja.

Prehod državne meje

V Svetovalnici smo pogledali, kakšne so zahteve za prehajanje meja, kako je s potrdili o cepljenju, prebolelosti in podobnem. V našem studiu je bil  Borut Jakopin z Ministrstva za notranje zadeve, ki je odgovarjal tudi na vaša vprašanja.

svetovanjedružbakoronaviruszdravstvo

Svetovalnica

Prehod državne meje

V Svetovalnici smo pogledali, kakšne so zahteve za prehajanje meja, kako je s potrdili o cepljenju, prebolelosti in podobnem. V našem studiu je bil  Borut Jakopin z Ministrstva za notranje zadeve, ki je odgovarjal tudi na vaša vprašanja.

VEČ ...|11. 6. 2021
Prehod državne meje

V Svetovalnici smo pogledali, kakšne so zahteve za prehajanje meja, kako je s potrdili o cepljenju, prebolelosti in podobnem. V našem studiu je bil  Borut Jakopin z Ministrstva za notranje zadeve, ki je odgovarjal tudi na vaša vprašanja.

Tanja Dominko

svetovanjedružbakoronaviruszdravstvo

Svetovalnica

VEČ ...|10. 6. 2021
Srčno popuščanje

Posvetili smo se najpogostejši srčno-žilni bolezni, pri kateri pojavnost narašča. Otekanje nog, občutek težke sape ponoči, pogosta hitra utrujenost ob manjših naporih - to so osnovni znaki srčnega popuščanja. Z nami je bil kardiolog dr. Gregor Zemljič, ki je med drugim odgovarjal tudi na vprašanja poslušalcev.

Srčno popuščanje

Posvetili smo se najpogostejši srčno-žilni bolezni, pri kateri pojavnost narašča. Otekanje nog, občutek težke sape ponoči, pogosta hitra utrujenost ob manjših naporih - to so osnovni znaki srčnega popuščanja. Z nami je bil kardiolog dr. Gregor Zemljič, ki je med drugim odgovarjal tudi na vprašanja poslušalcev.

svetovanjezdravstvo

Svetovalnica

Srčno popuščanje

Posvetili smo se najpogostejši srčno-žilni bolezni, pri kateri pojavnost narašča. Otekanje nog, občutek težke sape ponoči, pogosta hitra utrujenost ob manjših naporih - to so osnovni znaki srčnega popuščanja. Z nami je bil kardiolog dr. Gregor Zemljič, ki je med drugim odgovarjal tudi na vprašanja poslušalcev.

VEČ ...|10. 6. 2021
Srčno popuščanje

Posvetili smo se najpogostejši srčno-žilni bolezni, pri kateri pojavnost narašča. Otekanje nog, občutek težke sape ponoči, pogosta hitra utrujenost ob manjših naporih - to so osnovni znaki srčnega popuščanja. Z nami je bil kardiolog dr. Gregor Zemljič, ki je med drugim odgovarjal tudi na vprašanja poslušalcev.

Blaž Lesnik

svetovanjezdravstvo

Svetovalnica

VEČ ...|26. 5. 2021
O težavah z uhajanjem urina

V Svetovalnici je bila gostja ginekologinja Ksenija Šelih Martinec. Govorili smo o težavah z uhajanjem urina in o pogosti ženski kožni bolezni lichen sklerosus (lihen sklerózus).

O težavah z uhajanjem urina

V Svetovalnici je bila gostja ginekologinja Ksenija Šelih Martinec. Govorili smo o težavah z uhajanjem urina in o pogosti ženski kožni bolezni lichen sklerosus (lihen sklerózus).

svetovanjezdravstvo

Svetovalnica

O težavah z uhajanjem urina

V Svetovalnici je bila gostja ginekologinja Ksenija Šelih Martinec. Govorili smo o težavah z uhajanjem urina in o pogosti ženski kožni bolezni lichen sklerosus (lihen sklerózus).

VEČ ...|26. 5. 2021
O težavah z uhajanjem urina

V Svetovalnici je bila gostja ginekologinja Ksenija Šelih Martinec. Govorili smo o težavah z uhajanjem urina in o pogosti ženski kožni bolezni lichen sklerosus (lihen sklerózus).

Tanja Dominko

svetovanjezdravstvo

Informativne oddaje

VEČ ...|20. 5. 2021
Utrip dneva dne 20. 5.

  • Gospodarski krog v en glas- investicija v razvojno kapico je nujna za uspešen razvojni preboj Slovenije.
  • Birokracija duši primarno zdravstvo; pristojni želijo vzpodbuditi specializacijo družinske medicine.
  • Dijaki bodo prostovoljno samotestiranje začeli že v nedeljo zvečer, učenci zadnje triade osnovne šole predvidoma v začetku junija.
  • Sproščanja v šolah in vrtcih: šola v naravi, plavalni tečaji in ekskurzije.
  • V Ljubljani in Kopru krizmena maša.
  • Vlada ustanovila Svet za odprta vprašanja s Katoliško cerkvijo.
  • Vreme: Jutri bo večinoma sončno z občasno oblačnostjo.

Utrip dneva dne 20. 5.

  • Gospodarski krog v en glas- investicija v razvojno kapico je nujna za uspešen razvojni preboj Slovenije.
  • Birokracija duši primarno zdravstvo; pristojni želijo vzpodbuditi specializacijo družinske medicine.
  • Dijaki bodo prostovoljno samotestiranje začeli že v nedeljo zvečer, učenci zadnje triade osnovne šole predvidoma v začetku junija.
  • Sproščanja v šolah in vrtcih: šola v naravi, plavalni tečaji in ekskurzije.
  • V Ljubljani in Kopru krizmena maša.
  • Vlada ustanovila Svet za odprta vprašanja s Katoliško cerkvijo.
  • Vreme: Jutri bo večinoma sončno z občasno oblačnostjo.

infonovice

Informativne oddaje

Utrip dneva dne 20. 5.
  • Gospodarski krog v en glas- investicija v razvojno kapico je nujna za uspešen razvojni preboj Slovenije.
  • Birokracija duši primarno zdravstvo; pristojni želijo vzpodbuditi specializacijo družinske medicine.
  • Dijaki bodo prostovoljno samotestiranje začeli že v nedeljo zvečer, učenci zadnje triade osnovne šole predvidoma v začetku junija.
  • Sproščanja v šolah in vrtcih: šola v naravi, plavalni tečaji in ekskurzije.
  • V Ljubljani in Kopru krizmena maša.
  • Vlada ustanovila Svet za odprta vprašanja s Katoliško cerkvijo.
  • Vreme: Jutri bo večinoma sončno z občasno oblačnostjo.
VEČ ...|20. 5. 2021
Utrip dneva dne 20. 5.
  • Gospodarski krog v en glas- investicija v razvojno kapico je nujna za uspešen razvojni preboj Slovenije.
  • Birokracija duši primarno zdravstvo; pristojni želijo vzpodbuditi specializacijo družinske medicine.
  • Dijaki bodo prostovoljno samotestiranje začeli že v nedeljo zvečer, učenci zadnje triade osnovne šole predvidoma v začetku junija.
  • Sproščanja v šolah in vrtcih: šola v naravi, plavalni tečaji in ekskurzije.
  • V Ljubljani in Kopru krizmena maša.
  • Vlada ustanovila Svet za odprta vprašanja s Katoliško cerkvijo.
  • Vreme: Jutri bo večinoma sončno z občasno oblačnostjo.

Radio Ognjišče

infonovice

Informativni prispevki

VEČ ...|13. 5. 2021
Nas s prvim julijem zaradi diskriminatornega zakona, ki je bil sprejet v času ministrice Milojke Kolar Celarc čaka zapiranje ambulant?

S koncem junija bo začel veljati zakon, zaradi katerega bodo morale številne ambulante, zlasti izven velikih mest, zapreti svoja vrata, ogroženih pa je celo nekaj bolnišničnih dejavnosti. To se bo zgodilo zaradi zakona, sprejetega v času ministrice Milojke Kolar Celarc, ki od zdravnikov ter zobozdravnikov po pridobitvi licence zahteva od tri do pet let dodatnih delovnih izkušenj, preden lahko prevzamejo administrativno vodenje zdravstvene dejavnosti na svojem področju. Nikjer v Evropi in nikjer na svetu nimajo takšne ureditve, so ob tem zapisali Mladi zdravniki. Več o tem nam je v pogovoru povedala njihova predstavnica, zobozdravnica Nadia Ternifi. 

Nas s prvim julijem zaradi diskriminatornega zakona, ki je bil sprejet v času ministrice Milojke Kolar Celarc čaka zapiranje ambulant?

S koncem junija bo začel veljati zakon, zaradi katerega bodo morale številne ambulante, zlasti izven velikih mest, zapreti svoja vrata, ogroženih pa je celo nekaj bolnišničnih dejavnosti. To se bo zgodilo zaradi zakona, sprejetega v času ministrice Milojke Kolar Celarc, ki od zdravnikov ter zobozdravnikov po pridobitvi licence zahteva od tri do pet let dodatnih delovnih izkušenj, preden lahko prevzamejo administrativno vodenje zdravstvene dejavnosti na svojem področju. Nikjer v Evropi in nikjer na svetu nimajo takšne ureditve, so ob tem zapisali Mladi zdravniki. Več o tem nam je v pogovoru povedala njihova predstavnica, zobozdravnica Nadia Ternifi. 

infopolitikapogovorzdravstvo

Informativni prispevki

Nas s prvim julijem zaradi diskriminatornega zakona, ki je bil sprejet v času ministrice Milojke Kolar Celarc čaka zapiranje ambulant?

S koncem junija bo začel veljati zakon, zaradi katerega bodo morale številne ambulante, zlasti izven velikih mest, zapreti svoja vrata, ogroženih pa je celo nekaj bolnišničnih dejavnosti. To se bo zgodilo zaradi zakona, sprejetega v času ministrice Milojke Kolar Celarc, ki od zdravnikov ter zobozdravnikov po pridobitvi licence zahteva od tri do pet let dodatnih delovnih izkušenj, preden lahko prevzamejo administrativno vodenje zdravstvene dejavnosti na svojem področju. Nikjer v Evropi in nikjer na svetu nimajo takšne ureditve, so ob tem zapisali Mladi zdravniki. Več o tem nam je v pogovoru povedala njihova predstavnica, zobozdravnica Nadia Ternifi. 

VEČ ...|13. 5. 2021
Nas s prvim julijem zaradi diskriminatornega zakona, ki je bil sprejet v času ministrice Milojke Kolar Celarc čaka zapiranje ambulant?

S koncem junija bo začel veljati zakon, zaradi katerega bodo morale številne ambulante, zlasti izven velikih mest, zapreti svoja vrata, ogroženih pa je celo nekaj bolnišničnih dejavnosti. To se bo zgodilo zaradi zakona, sprejetega v času ministrice Milojke Kolar Celarc, ki od zdravnikov ter zobozdravnikov po pridobitvi licence zahteva od tri do pet let dodatnih delovnih izkušenj, preden lahko prevzamejo administrativno vodenje zdravstvene dejavnosti na svojem področju. Nikjer v Evropi in nikjer na svetu nimajo takšne ureditve, so ob tem zapisali Mladi zdravniki. Več o tem nam je v pogovoru povedala njihova predstavnica, zobozdravnica Nadia Ternifi. 

Radio Ognjišče

infopolitikapogovorzdravstvo

Svetovalnica

VEČ ...|6. 5. 2021
Ste kdaj pomislili na darovanje celic?

V Svetovalnici smo spregovorili o darovanju krvotvornih matičnih celic. Za nekatere izmed bolnikov s krvnim rakom je način s presaditvijo edino upanje. Kako postati darovalec, kaj je register in kako poteka odzvem? Z nami je bil specialist transfuzijske medicine Primož Poženel.

Ste kdaj pomislili na darovanje celic?

V Svetovalnici smo spregovorili o darovanju krvotvornih matičnih celic. Za nekatere izmed bolnikov s krvnim rakom je način s presaditvijo edino upanje. Kako postati darovalec, kaj je register in kako poteka odzvem? Z nami je bil specialist transfuzijske medicine Primož Poženel.

svetovanjezdravstvopogovordružba

Svetovalnica

Ste kdaj pomislili na darovanje celic?

V Svetovalnici smo spregovorili o darovanju krvotvornih matičnih celic. Za nekatere izmed bolnikov s krvnim rakom je način s presaditvijo edino upanje. Kako postati darovalec, kaj je register in kako poteka odzvem? Z nami je bil specialist transfuzijske medicine Primož Poženel.

VEČ ...|6. 5. 2021
Ste kdaj pomislili na darovanje celic?

V Svetovalnici smo spregovorili o darovanju krvotvornih matičnih celic. Za nekatere izmed bolnikov s krvnim rakom je način s presaditvijo edino upanje. Kako postati darovalec, kaj je register in kako poteka odzvem? Z nami je bil specialist transfuzijske medicine Primož Poženel.

Blaž Lesnik

svetovanjezdravstvopogovordružba

Pogovor o

VEČ ...|5. 5. 2021
Minister Janez Poklukar o cepljenju in načrtih zdravstvenega sistema

V oddaji Pogovor o smo gostili ministra za zdravje Janeza Poklukarja. Govorili smo o cepljenju, o načrtih na področju investicij v zdravstvo, o kadrovski stiski v zdravstveni negi in o tem, kdo je Janez Poklukar, ko ni v službi.

Minister Janez Poklukar o cepljenju in načrtih zdravstvenega sistema

V oddaji Pogovor o smo gostili ministra za zdravje Janeza Poklukarja. Govorili smo o cepljenju, o načrtih na področju investicij v zdravstvo, o kadrovski stiski v zdravstveni negi in o tem, kdo je Janez Poklukar, ko ni v službi.

politikaživljenje

Pogovor o

Minister Janez Poklukar o cepljenju in načrtih zdravstvenega sistema

V oddaji Pogovor o smo gostili ministra za zdravje Janeza Poklukarja. Govorili smo o cepljenju, o načrtih na področju investicij v zdravstvo, o kadrovski stiski v zdravstveni negi in o tem, kdo je Janez Poklukar, ko ni v službi.

VEČ ...|5. 5. 2021
Minister Janez Poklukar o cepljenju in načrtih zdravstvenega sistema

V oddaji Pogovor o smo gostili ministra za zdravje Janeza Poklukarja. Govorili smo o cepljenju, o načrtih na področju investicij v zdravstvo, o kadrovski stiski v zdravstveni negi in o tem, kdo je Janez Poklukar, ko ni v službi.

Tanja Dominko

politikaživljenje

Svetovalnica

VEČ ...|4. 5. 2021
Krvodajalstvo

Tokratno oddajo smo posvetili krvodajalstvu. V studiu se nam je pridružil Boštjan Novak iz Rdečega križa Slovenije.

Krvodajalstvo

Tokratno oddajo smo posvetili krvodajalstvu. V studiu se nam je pridružil Boštjan Novak iz Rdečega križa Slovenije.

svetovanjezdravstvo

Svetovalnica

Krvodajalstvo

Tokratno oddajo smo posvetili krvodajalstvu. V studiu se nam je pridružil Boštjan Novak iz Rdečega križa Slovenije.

VEČ ...|4. 5. 2021
Krvodajalstvo

Tokratno oddajo smo posvetili krvodajalstvu. V studiu se nam je pridružil Boštjan Novak iz Rdečega križa Slovenije.

Tanja Dominko

svetovanjezdravstvo

Svetovalnica

VEČ ...|30. 4. 2021
O motnjah razpoloženj

Kako obladovati motnje razpoloženj, kdaj poiskati strokovno pomoč in kako si lahko pomagamo sami je svetovala dr. Lilijana Šprah, psihologinja, dr. medicinskih ved., predstojnica Družbenomedicinskega inštituta Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti.

Več o projektu OMRA si lahko preberete na njihovi spletni strani.

O motnjah razpoloženj

Kako obladovati motnje razpoloženj, kdaj poiskati strokovno pomoč in kako si lahko pomagamo sami je svetovala dr. Lilijana Šprah, psihologinja, dr. medicinskih ved., predstojnica Družbenomedicinskega inštituta Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti.

Več o projektu OMRA si lahko preberete na njihovi spletni strani.

svetovanjezdravjedružbaodnosizdravstvo

Svetovalnica

O motnjah razpoloženj

Kako obladovati motnje razpoloženj, kdaj poiskati strokovno pomoč in kako si lahko pomagamo sami je svetovala dr. Lilijana Šprah, psihologinja, dr. medicinskih ved., predstojnica Družbenomedicinskega inštituta Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti.

Več o projektu OMRA si lahko preberete na njihovi spletni strani.

VEČ ...|30. 4. 2021
O motnjah razpoloženj

Kako obladovati motnje razpoloženj, kdaj poiskati strokovno pomoč in kako si lahko pomagamo sami je svetovala dr. Lilijana Šprah, psihologinja, dr. medicinskih ved., predstojnica Družbenomedicinskega inštituta Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti.

Več o projektu OMRA si lahko preberete na njihovi spletni strani.

Nataša Ličen

svetovanjezdravjedružbaodnosizdravstvo

Komentar tedna

VEČ ...|30. 4. 2021
Marko Pavliha: Nikoli ne bomo prenehali biti

Kadar me v kovidskem obdobju pobarate, kako prenašam obsedeno pandemično stanje, mi je nerodno, ker mi ni nič hudega, nasprotno, že dolgo nisem bil tako predan najdražjim, umirjen, kreativen in vsaj navidezno srečen. 

Zakaj pravim - navidezno?

Marko Pavliha: Nikoli ne bomo prenehali biti

Kadar me v kovidskem obdobju pobarate, kako prenašam obsedeno pandemično stanje, mi je nerodno, ker mi ni nič hudega, nasprotno, že dolgo nisem bil tako predan najdražjim, umirjen, kreativen in vsaj navidezno srečen. 

Zakaj pravim - navidezno?

komentardružbaodnosizdravstvo

Komentar tedna

Marko Pavliha: Nikoli ne bomo prenehali biti

Kadar me v kovidskem obdobju pobarate, kako prenašam obsedeno pandemično stanje, mi je nerodno, ker mi ni nič hudega, nasprotno, že dolgo nisem bil tako predan najdražjim, umirjen, kreativen in vsaj navidezno srečen. 

Zakaj pravim - navidezno?

VEČ ...|30. 4. 2021
Marko Pavliha: Nikoli ne bomo prenehali biti

Kadar me v kovidskem obdobju pobarate, kako prenašam obsedeno pandemično stanje, mi je nerodno, ker mi ni nič hudega, nasprotno, že dolgo nisem bil tako predan najdražjim, umirjen, kreativen in vsaj navidezno srečen. 

Zakaj pravim - navidezno?

Marko Pavliha

komentardružbaodnosizdravstvo

Svetovalnica

VEČ ...|29. 4. 2021
Korona vztraja med nami; kaj pa gripa?

V zdravstveni Svetovalnici smo gostili infektologinjo dr. Dašo Stupica. Spregovorili smo o cepljenju, tudi proti gripi. V tej sezoni z njo sicer ni bilo težav, saj v Sloveniji nismo laboratorijsko potrdili nobenega primera. A kot opozarjajo strokovnjaki, virus gripe ni izginil.

Korona vztraja med nami; kaj pa gripa?

V zdravstveni Svetovalnici smo gostili infektologinjo dr. Dašo Stupica. Spregovorili smo o cepljenju, tudi proti gripi. V tej sezoni z njo sicer ni bilo težav, saj v Sloveniji nismo laboratorijsko potrdili nobenega primera. A kot opozarjajo strokovnjaki, virus gripe ni izginil.

svetovanjedružbazdravstvo

Svetovalnica

Korona vztraja med nami; kaj pa gripa?

V zdravstveni Svetovalnici smo gostili infektologinjo dr. Dašo Stupica. Spregovorili smo o cepljenju, tudi proti gripi. V tej sezoni z njo sicer ni bilo težav, saj v Sloveniji nismo laboratorijsko potrdili nobenega primera. A kot opozarjajo strokovnjaki, virus gripe ni izginil.

VEČ ...|29. 4. 2021
Korona vztraja med nami; kaj pa gripa?

V zdravstveni Svetovalnici smo gostili infektologinjo dr. Dašo Stupica. Spregovorili smo o cepljenju, tudi proti gripi. V tej sezoni z njo sicer ni bilo težav, saj v Sloveniji nismo laboratorijsko potrdili nobenega primera. A kot opozarjajo strokovnjaki, virus gripe ni izginil.

Blaž Lesnik

svetovanjedružbazdravstvo

Via positiva

VEČ ...|29. 4. 2021
Alkohol nikoli ni rešitev

Sonja Bučar, univ. dipl. psihologinja z Nacionalnega inštituta za javno zdravje, s Centra za upravljanje programov preventive in krepitve zdravja, je v sklopu projekta SOPA (Skupaj za odgovoren odnos do pitja alkohola) opisala prizadevanja za manj mokro kulturo. Pogovarjali smo se tudi z mlado zdravnico Ninno Kozorog, eno od ambasadork omenjenega projekta. 

Alkohol nikoli ni rešitev

Sonja Bučar, univ. dipl. psihologinja z Nacionalnega inštituta za javno zdravje, s Centra za upravljanje programov preventive in krepitve zdravja, je v sklopu projekta SOPA (Skupaj za odgovoren odnos do pitja alkohola) opisala prizadevanja za manj mokro kulturo. Pogovarjali smo se tudi z mlado zdravnico Ninno Kozorog, eno od ambasadork omenjenega projekta. 

družbapogovorzdravstvosvetovanje

Via positiva

Alkohol nikoli ni rešitev

Sonja Bučar, univ. dipl. psihologinja z Nacionalnega inštituta za javno zdravje, s Centra za upravljanje programov preventive in krepitve zdravja, je v sklopu projekta SOPA (Skupaj za odgovoren odnos do pitja alkohola) opisala prizadevanja za manj mokro kulturo. Pogovarjali smo se tudi z mlado zdravnico Ninno Kozorog, eno od ambasadork omenjenega projekta. 

VEČ ...|29. 4. 2021
Alkohol nikoli ni rešitev

Sonja Bučar, univ. dipl. psihologinja z Nacionalnega inštituta za javno zdravje, s Centra za upravljanje programov preventive in krepitve zdravja, je v sklopu projekta SOPA (Skupaj za odgovoren odnos do pitja alkohola) opisala prizadevanja za manj mokro kulturo. Pogovarjali smo se tudi z mlado zdravnico Ninno Kozorog, eno od ambasadork omenjenega projekta. 

Nataša Ličen

družbapogovorzdravstvosvetovanje

Pogovor o

VEČ ...|28. 4. 2021
Poslavljanje s tega sveta

Kako je imeti umirajočega doma, kaj je treba vedeti in kako si pomagati? Poleg Tatjane Fink iz LJubhospica in vodje oddelka za paliativno oskrbo v Bolnišnici Jesenice Mateje Lopuh smo gostili namestnico varuha človekovih pravic Marjeto Cotman, saj so pravice starejših kdaj tudi kršene. 

Poslavljanje s tega sveta

Kako je imeti umirajočega doma, kaj je treba vedeti in kako si pomagati? Poleg Tatjane Fink iz LJubhospica in vodje oddelka za paliativno oskrbo v Bolnišnici Jesenice Mateje Lopuh smo gostili namestnico varuha človekovih pravic Marjeto Cotman, saj so pravice starejših kdaj tudi kršene. 

politikaživljenjesvetovanjezdravstvoodnosidružba

Pogovor o

Poslavljanje s tega sveta

Kako je imeti umirajočega doma, kaj je treba vedeti in kako si pomagati? Poleg Tatjane Fink iz LJubhospica in vodje oddelka za paliativno oskrbo v Bolnišnici Jesenice Mateje Lopuh smo gostili namestnico varuha človekovih pravic Marjeto Cotman, saj so pravice starejših kdaj tudi kršene. 

VEČ ...|28. 4. 2021
Poslavljanje s tega sveta

Kako je imeti umirajočega doma, kaj je treba vedeti in kako si pomagati? Poleg Tatjane Fink iz LJubhospica in vodje oddelka za paliativno oskrbo v Bolnišnici Jesenice Mateje Lopuh smo gostili namestnico varuha človekovih pravic Marjeto Cotman, saj so pravice starejših kdaj tudi kršene. 

Tanja Dominko

politikaživljenjesvetovanjezdravstvoodnosidružba

Svetovalnica

VEČ ...|22. 4. 2021
Ali obstaja odgovorno pitje alkohola?

Alkohol na različne načine napaja pandemijo koronavirusa. V Svetovalnici smo spregovorili tako o tveganem pitju med epidemijo kot o učinkih alkoholne politike. Z nami je bil Rok Zaletel iz NIJZ.

Ali obstaja odgovorno pitje alkohola?

Alkohol na različne načine napaja pandemijo koronavirusa. V Svetovalnici smo spregovorili tako o tveganem pitju med epidemijo kot o učinkih alkoholne politike. Z nami je bil Rok Zaletel iz NIJZ.

svetovanjezdravstvodružba

Svetovalnica

Ali obstaja odgovorno pitje alkohola?

Alkohol na različne načine napaja pandemijo koronavirusa. V Svetovalnici smo spregovorili tako o tveganem pitju med epidemijo kot o učinkih alkoholne politike. Z nami je bil Rok Zaletel iz NIJZ.

VEČ ...|22. 4. 2021
Ali obstaja odgovorno pitje alkohola?

Alkohol na različne načine napaja pandemijo koronavirusa. V Svetovalnici smo spregovorili tako o tveganem pitju med epidemijo kot o učinkih alkoholne politike. Z nami je bil Rok Zaletel iz NIJZ.

Blaž Lesnik

svetovanjezdravstvodružba

Informativni prispevki

VEČ ...|20. 4. 2021
Bomo počitnikovali v Sloveniji?

Zunanje ministrstvo še vedno odsvetuje vsa nenujna potovanja v tujino. Kljub temu je pričakovati, da bodo številni Slovenci že za prvomajske praznike odpotovali na Hrvaško, manjše število pa tudi na bolj oddaljene destinacije. Vodja konzularne službe Andrej Šter pri prehajanju meja svetuje previdnost in preverjanje informacij.

Bomo počitnikovali v Sloveniji?

Zunanje ministrstvo še vedno odsvetuje vsa nenujna potovanja v tujino. Kljub temu je pričakovati, da bodo številni Slovenci že za prvomajske praznike odpotovali na Hrvaško, manjše število pa tudi na bolj oddaljene destinacije. Vodja konzularne službe Andrej Šter pri prehajanju meja svetuje previdnost in preverjanje informacij.

infokoronaviruszdravstvodružba

Informativni prispevki

Bomo počitnikovali v Sloveniji?

Zunanje ministrstvo še vedno odsvetuje vsa nenujna potovanja v tujino. Kljub temu je pričakovati, da bodo številni Slovenci že za prvomajske praznike odpotovali na Hrvaško, manjše število pa tudi na bolj oddaljene destinacije. Vodja konzularne službe Andrej Šter pri prehajanju meja svetuje previdnost in preverjanje informacij.

VEČ ...|20. 4. 2021
Bomo počitnikovali v Sloveniji?

Zunanje ministrstvo še vedno odsvetuje vsa nenujna potovanja v tujino. Kljub temu je pričakovati, da bodo številni Slovenci že za prvomajske praznike odpotovali na Hrvaško, manjše število pa tudi na bolj oddaljene destinacije. Vodja konzularne službe Andrej Šter pri prehajanju meja svetuje previdnost in preverjanje informacij.

Radio Ognjišče

infokoronaviruszdravstvodružba

Svetovalnica

VEČ ...|15. 4. 2021
Vas muči migrena? Novo poglavje odpirajo biološka zdravila

Tokrat smo v zdravstveni Svetovalnici govorili o težavi, ki pesti vsaj 15 odstotkov Slovencev. Migrena je močan glavobol, ki ga spremlja kopica simptomov. Kakšne nove možnosti zdravljenja prinašajo biološka zdravila? Naša gostja je bila nevrologinja primarij prof. dr. Bojana Žvan.

Vas muči migrena? Novo poglavje odpirajo biološka zdravila

Tokrat smo v zdravstveni Svetovalnici govorili o težavi, ki pesti vsaj 15 odstotkov Slovencev. Migrena je močan glavobol, ki ga spremlja kopica simptomov. Kakšne nove možnosti zdravljenja prinašajo biološka zdravila? Naša gostja je bila nevrologinja primarij prof. dr. Bojana Žvan.

svetovanjezdravstvo

Svetovalnica

Vas muči migrena? Novo poglavje odpirajo biološka zdravila

Tokrat smo v zdravstveni Svetovalnici govorili o težavi, ki pesti vsaj 15 odstotkov Slovencev. Migrena je močan glavobol, ki ga spremlja kopica simptomov. Kakšne nove možnosti zdravljenja prinašajo biološka zdravila? Naša gostja je bila nevrologinja primarij prof. dr. Bojana Žvan.

VEČ ...|15. 4. 2021
Vas muči migrena? Novo poglavje odpirajo biološka zdravila

Tokrat smo v zdravstveni Svetovalnici govorili o težavi, ki pesti vsaj 15 odstotkov Slovencev. Migrena je močan glavobol, ki ga spremlja kopica simptomov. Kakšne nove možnosti zdravljenja prinašajo biološka zdravila? Naša gostja je bila nevrologinja primarij prof. dr. Bojana Žvan.

Blaž Lesnik

svetovanjezdravstvo

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|12. 4. 2021
Dr. Ernest Petrič o aktualnih zdravstvenih in političnih dogodkih

Kakšni so rezultati ustavitve javnega življenja za velikonočne praznike? Po eni strani je bilo ukrep, ki je oteževal izhod iz države, prekomeren, zato ga je ustavno sodišče zadržalo, po drugi strani so verni na največji krščanski paznik ostali pred zaprtimi vrati cerkva. Protestov ni bilo, pa bi bili morda bolj upravičeni. Z dr. Petričem tudi o tem, kaj šibka oziroma negotova večina v državnem zboru pomeni za reševanje epidemije in kaj za predsedovanje EU. Bi bile predčasne volitve rešitev?

Dr. Ernest Petrič o aktualnih zdravstvenih in političnih dogodkih

Kakšni so rezultati ustavitve javnega življenja za velikonočne praznike? Po eni strani je bilo ukrep, ki je oteževal izhod iz države, prekomeren, zato ga je ustavno sodišče zadržalo, po drugi strani so verni na največji krščanski paznik ostali pred zaprtimi vrati cerkva. Protestov ni bilo, pa bi bili morda bolj upravičeni. Z dr. Petričem tudi o tem, kaj šibka oziroma negotova večina v državnem zboru pomeni za reševanje epidemije in kaj za predsedovanje EU. Bi bile predčasne volitve rešitev?

politikadružbazdravstvo

Spoznanje več, predsodek manj

Dr. Ernest Petrič o aktualnih zdravstvenih in političnih dogodkih

Kakšni so rezultati ustavitve javnega življenja za velikonočne praznike? Po eni strani je bilo ukrep, ki je oteževal izhod iz države, prekomeren, zato ga je ustavno sodišče zadržalo, po drugi strani so verni na največji krščanski paznik ostali pred zaprtimi vrati cerkva. Protestov ni bilo, pa bi bili morda bolj upravičeni. Z dr. Petričem tudi o tem, kaj šibka oziroma negotova večina v državnem zboru pomeni za reševanje epidemije in kaj za predsedovanje EU. Bi bile predčasne volitve rešitev?

VEČ ...|12. 4. 2021
Dr. Ernest Petrič o aktualnih zdravstvenih in političnih dogodkih

Kakšni so rezultati ustavitve javnega življenja za velikonočne praznike? Po eni strani je bilo ukrep, ki je oteževal izhod iz države, prekomeren, zato ga je ustavno sodišče zadržalo, po drugi strani so verni na največji krščanski paznik ostali pred zaprtimi vrati cerkva. Protestov ni bilo, pa bi bili morda bolj upravičeni. Z dr. Petričem tudi o tem, kaj šibka oziroma negotova večina v državnem zboru pomeni za reševanje epidemije in kaj za predsedovanje EU. Bi bile predčasne volitve rešitev?

Tone Gorjup

politikadružbazdravstvo

Pogovor o

VEČ ...|7. 4. 2021
Dr. Bojana Beović o epidemiji, izzivih, ki čakajo Zdravniški zbornico in razmerah v zdravstvu

Na svetovni dan zdravja smo gostili novo predsednico Zdravniške zbornice Slovenije, infektologinjo dr. Bojano Beović. Z njo smo se pogovarjali o načrtih, ki jih ima v svojem programu dela, o težavah in rešitvah za slovenski zdravstveni sistem pa tudi o poteku epidemije novega koronavirusa.

Dr. Bojana Beović o epidemiji, izzivih, ki čakajo Zdravniški zbornico in razmerah v zdravstvu

Na svetovni dan zdravja smo gostili novo predsednico Zdravniške zbornice Slovenije, infektologinjo dr. Bojano Beović. Z njo smo se pogovarjali o načrtih, ki jih ima v svojem programu dela, o težavah in rešitvah za slovenski zdravstveni sistem pa tudi o poteku epidemije novega koronavirusa.

koronaviruspogovor oinfozdravstvobojana beovićzdravniška zbornica

Pogovor o

Dr. Bojana Beović o epidemiji, izzivih, ki čakajo Zdravniški zbornico in razmerah v zdravstvu

Na svetovni dan zdravja smo gostili novo predsednico Zdravniške zbornice Slovenije, infektologinjo dr. Bojano Beović. Z njo smo se pogovarjali o načrtih, ki jih ima v svojem programu dela, o težavah in rešitvah za slovenski zdravstveni sistem pa tudi o poteku epidemije novega koronavirusa.

VEČ ...|7. 4. 2021
Dr. Bojana Beović o epidemiji, izzivih, ki čakajo Zdravniški zbornico in razmerah v zdravstvu

Na svetovni dan zdravja smo gostili novo predsednico Zdravniške zbornice Slovenije, infektologinjo dr. Bojano Beović. Z njo smo se pogovarjali o načrtih, ki jih ima v svojem programu dela, o težavah in rešitvah za slovenski zdravstveni sistem pa tudi o poteku epidemije novega koronavirusa.

Alen Salihović

koronaviruspogovor oinfozdravstvobojana beovićzdravniška zbornica

Svetovalnica

VEČ ...|1. 4. 2021
Dr. Beović o novi strategiji cepljenja

Prvi dan vnovičnega zaprtja in strogih omejitvenih ukrepov smo v Svetovalnici na daljavo gostili vodjo posvetovalne skupine za cepljenje in infektologinjo dr. Bojano Beović. Pomembno so oblikovali oddajo številni poslušalci s svojimi vprašanji.

Dr. Beović o novi strategiji cepljenja

Prvi dan vnovičnega zaprtja in strogih omejitvenih ukrepov smo v Svetovalnici na daljavo gostili vodjo posvetovalne skupine za cepljenje in infektologinjo dr. Bojano Beović. Pomembno so oblikovali oddajo številni poslušalci s svojimi vprašanji.

zdravstvokoronavirussvetovanjedružba

Svetovalnica

Dr. Beović o novi strategiji cepljenja

Prvi dan vnovičnega zaprtja in strogih omejitvenih ukrepov smo v Svetovalnici na daljavo gostili vodjo posvetovalne skupine za cepljenje in infektologinjo dr. Bojano Beović. Pomembno so oblikovali oddajo številni poslušalci s svojimi vprašanji.

VEČ ...|1. 4. 2021
Dr. Beović o novi strategiji cepljenja

Prvi dan vnovičnega zaprtja in strogih omejitvenih ukrepov smo v Svetovalnici na daljavo gostili vodjo posvetovalne skupine za cepljenje in infektologinjo dr. Bojano Beović. Pomembno so oblikovali oddajo številni poslušalci s svojimi vprašanji.

Blaž Lesnik

zdravstvokoronavirussvetovanjedružba

Pogovor o

VEČ ...|31. 3. 2021
O bolezni, trpljenju in umiranju skozi oči zdravnika

Prisluhnite razmišljanju o bolezni, trpljenju in umiranju skozi oči zdravnika; o njegovih prizadevanjih, da bi bolnikom do zadnjega ohranil zdravje ter o srečevanjih z bolnikom in njegovimi najbližjimi, ko ni več pomoči, še vedno pa čas za dostojno slovo. O vsem tem je spregovoril prof. dr. Viljem Kovač z Onkološkega inštituta, dotaknil se je tudi covida-19 in pomena cepljenja proti njemu.

O bolezni, trpljenju in umiranju skozi oči zdravnika

Prisluhnite razmišljanju o bolezni, trpljenju in umiranju skozi oči zdravnika; o njegovih prizadevanjih, da bi bolnikom do zadnjega ohranil zdravje ter o srečevanjih z bolnikom in njegovimi najbližjimi, ko ni več pomoči, še vedno pa čas za dostojno slovo. O vsem tem je spregovoril prof. dr. Viljem Kovač z Onkološkega inštituta, dotaknil se je tudi covida-19 in pomena cepljenja proti njemu.

življenjezdravstvobolezen

Pogovor o

O bolezni, trpljenju in umiranju skozi oči zdravnika

Prisluhnite razmišljanju o bolezni, trpljenju in umiranju skozi oči zdravnika; o njegovih prizadevanjih, da bi bolnikom do zadnjega ohranil zdravje ter o srečevanjih z bolnikom in njegovimi najbližjimi, ko ni več pomoči, še vedno pa čas za dostojno slovo. O vsem tem je spregovoril prof. dr. Viljem Kovač z Onkološkega inštituta, dotaknil se je tudi covida-19 in pomena cepljenja proti njemu.

VEČ ...|31. 3. 2021
O bolezni, trpljenju in umiranju skozi oči zdravnika

Prisluhnite razmišljanju o bolezni, trpljenju in umiranju skozi oči zdravnika; o njegovih prizadevanjih, da bi bolnikom do zadnjega ohranil zdravje ter o srečevanjih z bolnikom in njegovimi najbližjimi, ko ni več pomoči, še vedno pa čas za dostojno slovo. O vsem tem je spregovoril prof. dr. Viljem Kovač z Onkološkega inštituta, dotaknil se je tudi covida-19 in pomena cepljenja proti njemu.

Radio Ognjišče

življenjezdravstvobolezen

Graditelji slovenskega doma

VEČ ...|21. 3. 2021
Ivan Oražen (1869-1921)

Zdravnik Ivan Oražen je pred smrtjo vse svoje premoženje zapustil za ustanovitev in vzdrževanje Oražnovega doma, ki je namenjen za bivanje manj premožnih študentov medicine v Ljubljani. Manj znano pa je, da je bil v vodstvu sokolske zveze, da je kot zdravnik sodeloval v balkanski ter prvi svetovni vojni in si prizadeval za slovenstvo. Pomembno vlogo je imel tudi pri ustanavljanju Medicinske fakultete.  

Ivan Oražen (1869-1921)

Zdravnik Ivan Oražen je pred smrtjo vse svoje premoženje zapustil za ustanovitev in vzdrževanje Oražnovega doma, ki je namenjen za bivanje manj premožnih študentov medicine v Ljubljani. Manj znano pa je, da je bil v vodstvu sokolske zveze, da je kot zdravnik sodeloval v balkanski ter prvi svetovni vojni in si prizadeval za slovenstvo. Pomembno vlogo je imel tudi pri ustanavljanju Medicinske fakultete.  

infoizobraževanjespominzdravstvošportpolitikadružba

Graditelji slovenskega doma

Ivan Oražen (1869-1921)

Zdravnik Ivan Oražen je pred smrtjo vse svoje premoženje zapustil za ustanovitev in vzdrževanje Oražnovega doma, ki je namenjen za bivanje manj premožnih študentov medicine v Ljubljani. Manj znano pa je, da je bil v vodstvu sokolske zveze, da je kot zdravnik sodeloval v balkanski ter prvi svetovni vojni in si prizadeval za slovenstvo. Pomembno vlogo je imel tudi pri ustanavljanju Medicinske fakultete.  

VEČ ...|21. 3. 2021
Ivan Oražen (1869-1921)

Zdravnik Ivan Oražen je pred smrtjo vse svoje premoženje zapustil za ustanovitev in vzdrževanje Oražnovega doma, ki je namenjen za bivanje manj premožnih študentov medicine v Ljubljani. Manj znano pa je, da je bil v vodstvu sokolske zveze, da je kot zdravnik sodeloval v balkanski ter prvi svetovni vojni in si prizadeval za slovenstvo. Pomembno vlogo je imel tudi pri ustanavljanju Medicinske fakultete.  

Tone Gorjup

infoizobraževanjespominzdravstvošportpolitikadružba

Svetovalnica

VEČ ...|18. 3. 2021
Kako urediti svoje spanje

V tretjem tednu marca obeležujemo svetovni dan spanja, ki letos poteka pod sloganom »Urejeno spanje za zdravo prihodnost«. V obdobju epidemije je odstotek kronične neprespanosti znatno narasel povsod po svetu. Kaj to pomeni, kako si pomagati pri motnjah spanja in kaj pripomore h kakovostnemu spancu? V Svetovalnici je bila naša gostja prof. Leja Dolenc Grošelj.

Kako urediti svoje spanje

V tretjem tednu marca obeležujemo svetovni dan spanja, ki letos poteka pod sloganom »Urejeno spanje za zdravo prihodnost«. V obdobju epidemije je odstotek kronične neprespanosti znatno narasel povsod po svetu. Kaj to pomeni, kako si pomagati pri motnjah spanja in kaj pripomore h kakovostnemu spancu? V Svetovalnici je bila naša gostja prof. Leja Dolenc Grošelj.

svetovanjezdravstvo

Svetovalnica

Kako urediti svoje spanje

V tretjem tednu marca obeležujemo svetovni dan spanja, ki letos poteka pod sloganom »Urejeno spanje za zdravo prihodnost«. V obdobju epidemije je odstotek kronične neprespanosti znatno narasel povsod po svetu. Kaj to pomeni, kako si pomagati pri motnjah spanja in kaj pripomore h kakovostnemu spancu? V Svetovalnici je bila naša gostja prof. Leja Dolenc Grošelj.

VEČ ...|18. 3. 2021
Kako urediti svoje spanje

V tretjem tednu marca obeležujemo svetovni dan spanja, ki letos poteka pod sloganom »Urejeno spanje za zdravo prihodnost«. V obdobju epidemije je odstotek kronične neprespanosti znatno narasel povsod po svetu. Kaj to pomeni, kako si pomagati pri motnjah spanja in kaj pripomore h kakovostnemu spancu? V Svetovalnici je bila naša gostja prof. Leja Dolenc Grošelj.

Blaž Lesnik

svetovanjezdravstvo

Naš gost

VEČ ...|6. 3. 2021
Marika Mihelčič: Kar delamo radi in z veseljem, nam bo uspelo.

Marika Mihelčič je upokojena profesorica defektologije, surdopedagoginja. Tudi pisateljica otroških knjig. Najprej pa mama in žena. Delala je na Zavodu za gluhe in naglušne v Ljubljani, tudi v vodstvenih vlogah. Iskala je prilagoditve in nove metode, ki bi prinesle še boljše rezultate v osnovni potrebi človeka po sporazumevanju z drugimi in okoljem. Besede, glasovi, so spoštovano in dragoceno orodje njenega življenjskega poslanstva. “Glas in pisava sta naša osebna izkaznica, izdajata, kdo smo”, pravi. Pogovarjali smo se o njenih spoznanjih in prizadevanjih poklicne, tudi zasebne poti. 

Marika Mihelčič: Kar delamo radi in z veseljem, nam bo uspelo.

Marika Mihelčič je upokojena profesorica defektologije, surdopedagoginja. Tudi pisateljica otroških knjig. Najprej pa mama in žena. Delala je na Zavodu za gluhe in naglušne v Ljubljani, tudi v vodstvenih vlogah. Iskala je prilagoditve in nove metode, ki bi prinesle še boljše rezultate v osnovni potrebi človeka po sporazumevanju z drugimi in okoljem. Besede, glasovi, so spoštovano in dragoceno orodje njenega življenjskega poslanstva. “Glas in pisava sta naša osebna izkaznica, izdajata, kdo smo”, pravi. Pogovarjali smo se o njenih spoznanjih in prizadevanjih poklicne, tudi zasebne poti. 

družbapogovorvzgojazdravstvoodnosiotroci

Naš gost

Marika Mihelčič: Kar delamo radi in z veseljem, nam bo uspelo.

Marika Mihelčič je upokojena profesorica defektologije, surdopedagoginja. Tudi pisateljica otroških knjig. Najprej pa mama in žena. Delala je na Zavodu za gluhe in naglušne v Ljubljani, tudi v vodstvenih vlogah. Iskala je prilagoditve in nove metode, ki bi prinesle še boljše rezultate v osnovni potrebi človeka po sporazumevanju z drugimi in okoljem. Besede, glasovi, so spoštovano in dragoceno orodje njenega življenjskega poslanstva. “Glas in pisava sta naša osebna izkaznica, izdajata, kdo smo”, pravi. Pogovarjali smo se o njenih spoznanjih in prizadevanjih poklicne, tudi zasebne poti. 

VEČ ...|6. 3. 2021
Marika Mihelčič: Kar delamo radi in z veseljem, nam bo uspelo.

Marika Mihelčič je upokojena profesorica defektologije, surdopedagoginja. Tudi pisateljica otroških knjig. Najprej pa mama in žena. Delala je na Zavodu za gluhe in naglušne v Ljubljani, tudi v vodstvenih vlogah. Iskala je prilagoditve in nove metode, ki bi prinesle še boljše rezultate v osnovni potrebi človeka po sporazumevanju z drugimi in okoljem. Besede, glasovi, so spoštovano in dragoceno orodje njenega življenjskega poslanstva. “Glas in pisava sta naša osebna izkaznica, izdajata, kdo smo”, pravi. Pogovarjali smo se o njenih spoznanjih in prizadevanjih poklicne, tudi zasebne poti. 

Nataša Ličen

družbapogovorvzgojazdravstvoodnosiotroci

Mladoskop

VEČ ...|5. 3. 2021
Alkoholni miti

Andreja Verovšek je koordinatorica pri Karitas za postno akcijo 40 dni brez alkohola, ki se v letu 2021 odvija že šestnajstič, pod nosilnim geslom ’Moja poteza’. Izbira o zmernosti ali nezmernosti, o pitju ali ne pitju alkohola, je osebna odločitev. Družba in okolje pa pitje spodbujata ali zavirata. O alkoholu se širi veliko neresnic. Katerih? Predstavili smo jih v pogovoru. 

Alkoholni miti

Andreja Verovšek je koordinatorica pri Karitas za postno akcijo 40 dni brez alkohola, ki se v letu 2021 odvija že šestnajstič, pod nosilnim geslom ’Moja poteza’. Izbira o zmernosti ali nezmernosti, o pitju ali ne pitju alkohola, je osebna odločitev. Družba in okolje pa pitje spodbujata ali zavirata. O alkoholu se širi veliko neresnic. Katerih? Predstavili smo jih v pogovoru. 

družbamladiizobraževanjepogovorodnosivzgojazdravstvo

Mladoskop

Alkoholni miti

Andreja Verovšek je koordinatorica pri Karitas za postno akcijo 40 dni brez alkohola, ki se v letu 2021 odvija že šestnajstič, pod nosilnim geslom ’Moja poteza’. Izbira o zmernosti ali nezmernosti, o pitju ali ne pitju alkohola, je osebna odločitev. Družba in okolje pa pitje spodbujata ali zavirata. O alkoholu se širi veliko neresnic. Katerih? Predstavili smo jih v pogovoru. 

VEČ ...|5. 3. 2021
Alkoholni miti

Andreja Verovšek je koordinatorica pri Karitas za postno akcijo 40 dni brez alkohola, ki se v letu 2021 odvija že šestnajstič, pod nosilnim geslom ’Moja poteza’. Izbira o zmernosti ali nezmernosti, o pitju ali ne pitju alkohola, je osebna odločitev. Družba in okolje pa pitje spodbujata ali zavirata. O alkoholu se širi veliko neresnic. Katerih? Predstavili smo jih v pogovoru. 

Nataša Ličen

družbamladiizobraževanjepogovorodnosivzgojazdravstvo

Svetovalnica

VEČ ...|4. 3. 2021
Prehladi, covid in otroci

Zdravstvena Svetovalnica je bila aktualna za (stare) starše manjših otrok. Stari koronavirusi nas namreč v tem času, ko so otroci spet v vrtcih in šolah, opominjajo, da se niso poslovili in da želijo tudi oni svoj del pozornosti. Kako ravnati ob znakih prehlada, viroz v tem času, je povedal peidater Denis Baš.

Prehladi, covid in otroci

Zdravstvena Svetovalnica je bila aktualna za (stare) starše manjših otrok. Stari koronavirusi nas namreč v tem času, ko so otroci spet v vrtcih in šolah, opominjajo, da se niso poslovili in da želijo tudi oni svoj del pozornosti. Kako ravnati ob znakih prehlada, viroz v tem času, je povedal peidater Denis Baš.

svetovanjeodnosimladizdravstvootroci

Svetovalnica

Prehladi, covid in otroci

Zdravstvena Svetovalnica je bila aktualna za (stare) starše manjših otrok. Stari koronavirusi nas namreč v tem času, ko so otroci spet v vrtcih in šolah, opominjajo, da se niso poslovili in da želijo tudi oni svoj del pozornosti. Kako ravnati ob znakih prehlada, viroz v tem času, je povedal peidater Denis Baš.

VEČ ...|4. 3. 2021
Prehladi, covid in otroci

Zdravstvena Svetovalnica je bila aktualna za (stare) starše manjših otrok. Stari koronavirusi nas namreč v tem času, ko so otroci spet v vrtcih in šolah, opominjajo, da se niso poslovili in da želijo tudi oni svoj del pozornosti. Kako ravnati ob znakih prehlada, viroz v tem času, je povedal peidater Denis Baš.

Blaž Lesnik

svetovanjeodnosimladizdravstvootroci

Iz naših krajev

VEČ ...|20. 2. 2021
Žiri, Postojna, Kamnik

Poročali smo o pospešeni gradnji domov za starejše, rezultatih presejalnega programa za odkrivanje raka dojk v mobilni enoti v Postojni in o odklopu elektrike Eco Resortu pri Kamniku, po mnenju lastnika, da se ga finančno zlomi.

Žiri, Postojna, Kamnik

Poročali smo o pospešeni gradnji domov za starejše, rezultatih presejalnega programa za odkrivanje raka dojk v mobilni enoti v Postojni in o odklopu elektrike Eco Resortu pri Kamniku, po mnenju lastnika, da se ga finančno zlomi.

družbainfozdravstvo

Iz naših krajev

Žiri, Postojna, Kamnik

Poročali smo o pospešeni gradnji domov za starejše, rezultatih presejalnega programa za odkrivanje raka dojk v mobilni enoti v Postojni in o odklopu elektrike Eco Resortu pri Kamniku, po mnenju lastnika, da se ga finančno zlomi.

VEČ ...|20. 2. 2021
Žiri, Postojna, Kamnik

Poročali smo o pospešeni gradnji domov za starejše, rezultatih presejalnega programa za odkrivanje raka dojk v mobilni enoti v Postojni in o odklopu elektrike Eco Resortu pri Kamniku, po mnenju lastnika, da se ga finančno zlomi.

Andrej Šinko

družbainfozdravstvo

Svetovalnica

VEČ ...|18. 2. 2021
Ožji pas - bolj zdravo srce

V kakšni povezavi sta ožji pas in boljše zdravje, kako je poskrbljeno za srčne bolnike v času epidemije in kakšno je priporočilo bolnikom s srčnim popuščanjem glede cepljenja? Z nami je bil primarij Matija Cevc, predsednik Društva za zdravje srca in ožilja.

Ožji pas - bolj zdravo srce

V kakšni povezavi sta ožji pas in boljše zdravje, kako je poskrbljeno za srčne bolnike v času epidemije in kakšno je priporočilo bolnikom s srčnim popuščanjem glede cepljenja? Z nami je bil primarij Matija Cevc, predsednik Društva za zdravje srca in ožilja.

svetovanjezdravstvokoronavirusdružba

Svetovalnica

Ožji pas - bolj zdravo srce

V kakšni povezavi sta ožji pas in boljše zdravje, kako je poskrbljeno za srčne bolnike v času epidemije in kakšno je priporočilo bolnikom s srčnim popuščanjem glede cepljenja? Z nami je bil primarij Matija Cevc, predsednik Društva za zdravje srca in ožilja.

VEČ ...|18. 2. 2021
Ožji pas - bolj zdravo srce

V kakšni povezavi sta ožji pas in boljše zdravje, kako je poskrbljeno za srčne bolnike v času epidemije in kakšno je priporočilo bolnikom s srčnim popuščanjem glede cepljenja? Z nami je bil primarij Matija Cevc, predsednik Društva za zdravje srca in ožilja.

Blaž Lesnik

svetovanjezdravstvokoronavirusdružba

Informativni prispevki

VEČ ...|18. 2. 2021
Presejalni program Dora v času epidemije

Opuščanje udeležbe v presejalnih programih za zgodnje odkrivanje raka ima lahko resne posledice za zdravje. Kako uspešen je program Dora, katerega namen je zgodnje odkrivanje majhnih rakov dojk? Vodja mag. Kristijana Hertl, dr. med., pravi, da je lani na mamografijo prišlo 74 odstotkov vabljenih žensk.

Presejalni program Dora v času epidemije

Opuščanje udeležbe v presejalnih programih za zgodnje odkrivanje raka ima lahko resne posledice za zdravje. Kako uspešen je program Dora, katerega namen je zgodnje odkrivanje majhnih rakov dojk? Vodja mag. Kristijana Hertl, dr. med., pravi, da je lani na mamografijo prišlo 74 odstotkov vabljenih žensk.

infokoronaviruszdravstvopogovor

Informativni prispevki

Presejalni program Dora v času epidemije

Opuščanje udeležbe v presejalnih programih za zgodnje odkrivanje raka ima lahko resne posledice za zdravje. Kako uspešen je program Dora, katerega namen je zgodnje odkrivanje majhnih rakov dojk? Vodja mag. Kristijana Hertl, dr. med., pravi, da je lani na mamografijo prišlo 74 odstotkov vabljenih žensk.

VEČ ...|18. 2. 2021
Presejalni program Dora v času epidemije

Opuščanje udeležbe v presejalnih programih za zgodnje odkrivanje raka ima lahko resne posledice za zdravje. Kako uspešen je program Dora, katerega namen je zgodnje odkrivanje majhnih rakov dojk? Vodja mag. Kristijana Hertl, dr. med., pravi, da je lani na mamografijo prišlo 74 odstotkov vabljenih žensk.

Petra Stopar

infokoronaviruszdravstvopogovor

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|18. 2. 2021
Cepivo kot razpršilo

S prof. dr. Romanom Jeralo smo se pogovarjali o cepivu v obliki razpršila. Kako daleč smo v razvoju tovrstne tehnologije? 

Cepivo kot razpršilo

S prof. dr. Romanom Jeralo smo se pogovarjali o cepivu v obliki razpršila. Kako daleč smo v razvoju tovrstne tehnologije? 

družbazdravstvopogovorizobraževanjekoronavirus

Ni meje za dobre ideje

Cepivo kot razpršilo

S prof. dr. Romanom Jeralo smo se pogovarjali o cepivu v obliki razpršila. Kako daleč smo v razvoju tovrstne tehnologije? 

VEČ ...|18. 2. 2021
Cepivo kot razpršilo

S prof. dr. Romanom Jeralo smo se pogovarjali o cepivu v obliki razpršila. Kako daleč smo v razvoju tovrstne tehnologije? 

Nataša Ličen

družbazdravstvopogovorizobraževanjekoronavirus

Srečanja

VEČ ...|16. 2. 2021
Etičnost cepiv in moralna odgovornost cepljenja

Ali smo se moralno dolžni cepiti proti covidu-19? Kaj pomeni, da je pri cepljenju z etično spornimi cepivi sodelovanje s splavom oddaljeno? Zakaj do razprave v javnosti prihaja šele zdaj, ko pa smo s cepivi, pridobljeni na sporen način, cepljeni pravzaprav skoraj vsi, npr. proti rdečkam, ošpicam? Na vprašanja sta odgovarjala Anja Kastelic, farmacevtka, ki sicer tega poklica zaradi ugovora vesti ne opravlja več, in moralni teolog dr. Roman Globokar.

Etičnost cepiv in moralna odgovornost cepljenja

Ali smo se moralno dolžni cepiti proti covidu-19? Kaj pomeni, da je pri cepljenju z etično spornimi cepivi sodelovanje s splavom oddaljeno? Zakaj do razprave v javnosti prihaja šele zdaj, ko pa smo s cepivi, pridobljeni na sporen način, cepljeni pravzaprav skoraj vsi, npr. proti rdečkam, ošpicam? Na vprašanja sta odgovarjala Anja Kastelic, farmacevtka, ki sicer tega poklica zaradi ugovora vesti ne opravlja več, in moralni teolog dr. Roman Globokar.

pogovordružbazdravstvokoronavirus

Srečanja

Etičnost cepiv in moralna odgovornost cepljenja

Ali smo se moralno dolžni cepiti proti covidu-19? Kaj pomeni, da je pri cepljenju z etično spornimi cepivi sodelovanje s splavom oddaljeno? Zakaj do razprave v javnosti prihaja šele zdaj, ko pa smo s cepivi, pridobljeni na sporen način, cepljeni pravzaprav skoraj vsi, npr. proti rdečkam, ošpicam? Na vprašanja sta odgovarjala Anja Kastelic, farmacevtka, ki sicer tega poklica zaradi ugovora vesti ne opravlja več, in moralni teolog dr. Roman Globokar.

VEČ ...|16. 2. 2021
Etičnost cepiv in moralna odgovornost cepljenja

Ali smo se moralno dolžni cepiti proti covidu-19? Kaj pomeni, da je pri cepljenju z etično spornimi cepivi sodelovanje s splavom oddaljeno? Zakaj do razprave v javnosti prihaja šele zdaj, ko pa smo s cepivi, pridobljeni na sporen način, cepljeni pravzaprav skoraj vsi, npr. proti rdečkam, ošpicam? Na vprašanja sta odgovarjala Anja Kastelic, farmacevtka, ki sicer tega poklica zaradi ugovora vesti ne opravlja več, in moralni teolog dr. Roman Globokar.

Marta Jerebič

pogovordružbazdravstvokoronavirus

Sol in luč

VEČ ...|16. 2. 2021
Viktor Frankl: prinašalec smisla, utemeljitelj Logoterapije.

Predstavili smo njegovo knjigo Volja do smisla. Prisluhnite velikemu zagovorniku smisla, psihiatru, ki je preživel štiri nacistična taborišča smrti in ustanovil Logoterapijo - terapijo s smislom.

Viktor Frankl: prinašalec smisla, utemeljitelj Logoterapije.

Predstavili smo njegovo knjigo Volja do smisla. Prisluhnite velikemu zagovorniku smisla, psihiatru, ki je preživel štiri nacistična taborišča smrti in ustanovil Logoterapijo - terapijo s smislom.

odnosisvetovanjezdravstvo

Sol in luč

Viktor Frankl: prinašalec smisla, utemeljitelj Logoterapije.

Predstavili smo njegovo knjigo Volja do smisla. Prisluhnite velikemu zagovorniku smisla, psihiatru, ki je preživel štiri nacistična taborišča smrti in ustanovil Logoterapijo - terapijo s smislom.

VEČ ...|16. 2. 2021
Viktor Frankl: prinašalec smisla, utemeljitelj Logoterapije.

Predstavili smo njegovo knjigo Volja do smisla. Prisluhnite velikemu zagovorniku smisla, psihiatru, ki je preživel štiri nacistična taborišča smrti in ustanovil Logoterapijo - terapijo s smislom.

Tadej Sadar

odnosisvetovanjezdravstvo

Informativni prispevki

VEČ ...|10. 2. 2021
Infektologinja Beović o hitrem testiranju, cepljenju in epidemičnih razmerah

Epidemične razmere in dogajanje na področju cepiv je za Radio Ognjišče komentirala vodja strokovne skupine za covid-19 pri ministrstvu za zdravje, infektologinja dr. Bojana Beović. Veseli jo, da se število dnevno okuženih zmanjšuje, pojasnila pa je tudi zaplete glede hitrega testiranja.

Infektologinja Beović o hitrem testiranju, cepljenju in epidemičnih razmerah

Epidemične razmere in dogajanje na področju cepiv je za Radio Ognjišče komentirala vodja strokovne skupine za covid-19 pri ministrstvu za zdravje, infektologinja dr. Bojana Beović. Veseli jo, da se število dnevno okuženih zmanjšuje, pojasnila pa je tudi zaplete glede hitrega testiranja.

koronavirusinfoizobraževanjepogovorzdravstvobojana beović

Informativni prispevki

Infektologinja Beović o hitrem testiranju, cepljenju in epidemičnih razmerah

Epidemične razmere in dogajanje na področju cepiv je za Radio Ognjišče komentirala vodja strokovne skupine za covid-19 pri ministrstvu za zdravje, infektologinja dr. Bojana Beović. Veseli jo, da se število dnevno okuženih zmanjšuje, pojasnila pa je tudi zaplete glede hitrega testiranja.

VEČ ...|10. 2. 2021
Infektologinja Beović o hitrem testiranju, cepljenju in epidemičnih razmerah

Epidemične razmere in dogajanje na področju cepiv je za Radio Ognjišče komentirala vodja strokovne skupine za covid-19 pri ministrstvu za zdravje, infektologinja dr. Bojana Beović. Veseli jo, da se število dnevno okuženih zmanjšuje, pojasnila pa je tudi zaplete glede hitrega testiranja.

Alen Salihović

koronavirusinfoizobraževanjepogovorzdravstvobojana beović

Svetovalnica

VEČ ...|4. 2. 2021
Ali nosite masko pravilno?

Pojav novih variant virusov – govori se o angleški, južnoafriški in brazilski različici – je sprožil veliko zaskrbljenost po svetu. Ob težavah z dobavo cepiva je torej jasno, da se bo še nekaj časa potrebno držati samozaščitnih ukrepov, med njimi je v prvi vrsti uporaba obraznih mask. Vprašanje o tem, katere maske ščitijo bolje in katere so najbolj praktične za uporabo je postalo spet zelo aktualno. Z nami sta bili dr. Maja Remškar z Instituta Jožef Stefan in infektologinja dr. Mateja Logar iz UKC Ljubljana. 

Ali nosite masko pravilno?

Pojav novih variant virusov – govori se o angleški, južnoafriški in brazilski različici – je sprožil veliko zaskrbljenost po svetu. Ob težavah z dobavo cepiva je torej jasno, da se bo še nekaj časa potrebno držati samozaščitnih ukrepov, med njimi je v prvi vrsti uporaba obraznih mask. Vprašanje o tem, katere maske ščitijo bolje in katere so najbolj praktične za uporabo je postalo spet zelo aktualno. Z nami sta bili dr. Maja Remškar z Instituta Jožef Stefan in infektologinja dr. Mateja Logar iz UKC Ljubljana. 

svetovanjezdravstvokoronavirusdružba

Svetovalnica

Ali nosite masko pravilno?

Pojav novih variant virusov – govori se o angleški, južnoafriški in brazilski različici – je sprožil veliko zaskrbljenost po svetu. Ob težavah z dobavo cepiva je torej jasno, da se bo še nekaj časa potrebno držati samozaščitnih ukrepov, med njimi je v prvi vrsti uporaba obraznih mask. Vprašanje o tem, katere maske ščitijo bolje in katere so najbolj praktične za uporabo je postalo spet zelo aktualno. Z nami sta bili dr. Maja Remškar z Instituta Jožef Stefan in infektologinja dr. Mateja Logar iz UKC Ljubljana. 

VEČ ...|4. 2. 2021
Ali nosite masko pravilno?

Pojav novih variant virusov – govori se o angleški, južnoafriški in brazilski različici – je sprožil veliko zaskrbljenost po svetu. Ob težavah z dobavo cepiva je torej jasno, da se bo še nekaj časa potrebno držati samozaščitnih ukrepov, med njimi je v prvi vrsti uporaba obraznih mask. Vprašanje o tem, katere maske ščitijo bolje in katere so najbolj praktične za uporabo je postalo spet zelo aktualno. Z nami sta bili dr. Maja Remškar z Instituta Jožef Stefan in infektologinja dr. Mateja Logar iz UKC Ljubljana. 

Blaž Lesnik

svetovanjezdravstvokoronavirusdružba

Pogovor o

VEČ ...|3. 2. 2021
Redovne skupnosti in covid-19

V tokratni oddaji nas je zanimalo, kako so se z epidemijo covida-19 soočili v redovnih skupnostih. S. Mojca Šimenc je povedala, kako se je v prvem valu pri njih za trenutek vse ustavilo, kakšne so bile prve reakcije, kako je to vplivalo na njihovo delo in duhovno življenje. Predstavila je izsledke ankete, v kateri je sodelovalo 134 sester; spregovorila o pozitivnih izkušnjah: od sester v skafandrih do novih oblik apostolata ter se z optimizmom zazrla v prihodnost, ki ni odvisna samo od človeka.

Redovne skupnosti in covid-19

V tokratni oddaji nas je zanimalo, kako so se z epidemijo covida-19 soočili v redovnih skupnostih. S. Mojca Šimenc je povedala, kako se je v prvem valu pri njih za trenutek vse ustavilo, kakšne so bile prve reakcije, kako je to vplivalo na njihovo delo in duhovno življenje. Predstavila je izsledke ankete, v kateri je sodelovalo 134 sester; spregovorila o pozitivnih izkušnjah: od sester v skafandrih do novih oblik apostolata ter se z optimizmom zazrla v prihodnost, ki ni odvisna samo od človeka.

inforedovnikipastoraladuhovnostzdravstvoepidemija

Pogovor o

Redovne skupnosti in covid-19

V tokratni oddaji nas je zanimalo, kako so se z epidemijo covida-19 soočili v redovnih skupnostih. S. Mojca Šimenc je povedala, kako se je v prvem valu pri njih za trenutek vse ustavilo, kakšne so bile prve reakcije, kako je to vplivalo na njihovo delo in duhovno življenje. Predstavila je izsledke ankete, v kateri je sodelovalo 134 sester; spregovorila o pozitivnih izkušnjah: od sester v skafandrih do novih oblik apostolata ter se z optimizmom zazrla v prihodnost, ki ni odvisna samo od človeka.

VEČ ...|3. 2. 2021
Redovne skupnosti in covid-19

V tokratni oddaji nas je zanimalo, kako so se z epidemijo covida-19 soočili v redovnih skupnostih. S. Mojca Šimenc je povedala, kako se je v prvem valu pri njih za trenutek vse ustavilo, kakšne so bile prve reakcije, kako je to vplivalo na njihovo delo in duhovno življenje. Predstavila je izsledke ankete, v kateri je sodelovalo 134 sester; spregovorila o pozitivnih izkušnjah: od sester v skafandrih do novih oblik apostolata ter se z optimizmom zazrla v prihodnost, ki ni odvisna samo od človeka.

Tone Gorjup

inforedovnikipastoraladuhovnostzdravstvoepidemija

Svetovalnica

VEČ ...|28. 1. 2021
Ste preobčutljivi na gluten?

V vedno aktualni Svetovalnici smo se posvetili celiakiji in bolnikom s to avtoimuno sistemsko boleznijo. Strokovnjaki ocenjujejo, da veliko bolnikov svoje bolezni ne pozna. Kakšni so znaki, kako jo ločimo od glutenske preobčutljivosti in kaj za bolnike s celiakijo pomeni cepljenje proti covidu? Odgovarjal je gastroenterolog dr. Jernej Dolinšek.

Ste preobčutljivi na gluten?

V vedno aktualni Svetovalnici smo se posvetili celiakiji in bolnikom s to avtoimuno sistemsko boleznijo. Strokovnjaki ocenjujejo, da veliko bolnikov svoje bolezni ne pozna. Kakšni so znaki, kako jo ločimo od glutenske preobčutljivosti in kaj za bolnike s celiakijo pomeni cepljenje proti covidu? Odgovarjal je gastroenterolog dr. Jernej Dolinšek.

svetovanjezdravstvopogovorceliakija

Svetovalnica

Ste preobčutljivi na gluten?

V vedno aktualni Svetovalnici smo se posvetili celiakiji in bolnikom s to avtoimuno sistemsko boleznijo. Strokovnjaki ocenjujejo, da veliko bolnikov svoje bolezni ne pozna. Kakšni so znaki, kako jo ločimo od glutenske preobčutljivosti in kaj za bolnike s celiakijo pomeni cepljenje proti covidu? Odgovarjal je gastroenterolog dr. Jernej Dolinšek.

VEČ ...|28. 1. 2021
Ste preobčutljivi na gluten?

V vedno aktualni Svetovalnici smo se posvetili celiakiji in bolnikom s to avtoimuno sistemsko boleznijo. Strokovnjaki ocenjujejo, da veliko bolnikov svoje bolezni ne pozna. Kakšni so znaki, kako jo ločimo od glutenske preobčutljivosti in kaj za bolnike s celiakijo pomeni cepljenje proti covidu? Odgovarjal je gastroenterolog dr. Jernej Dolinšek.

Blaž Lesnik

svetovanjezdravstvopogovorceliakija

Informativni prispevki

VEČ ...|26. 1. 2021
Biokemika Romana Jeralo skrbijo nove različice koronavirusa s katerimi bi se tedensko lahko okužilo dvakrat več ljudi

V zadnjih dneh veliko slišimo o tako imenovanih novih sevih oziroma pravilno povedano različicah novega koronavirusa. Ti veljajo za bolj kužne, tri primere so uradno potrdili tudi pri nas. Na Nacionalnem laboratoriju za zdravje, okolje in hrano navajajo, da je oblika virusa, na katero morajo protitelesa delovati, kljub mutacijam ostala enaka, kar pomeni, da je cepivo učinkovito tudi proti novi britanski varianti. Vseeno pa je zaradi tega, ker je cepiv zelo malo potrebno biti previden, pravi dr. Roman Jerala s Kemijskega inštituta.

Biokemika Romana Jeralo skrbijo nove različice koronavirusa s katerimi bi se tedensko lahko okužilo dvakrat več ljudi

V zadnjih dneh veliko slišimo o tako imenovanih novih sevih oziroma pravilno povedano različicah novega koronavirusa. Ti veljajo za bolj kužne, tri primere so uradno potrdili tudi pri nas. Na Nacionalnem laboratoriju za zdravje, okolje in hrano navajajo, da je oblika virusa, na katero morajo protitelesa delovati, kljub mutacijam ostala enaka, kar pomeni, da je cepivo učinkovito tudi proti novi britanski varianti. Vseeno pa je zaradi tega, ker je cepiv zelo malo potrebno biti previden, pravi dr. Roman Jerala s Kemijskega inštituta.

koronaviruspogovorzdravstvo

Informativni prispevki

Biokemika Romana Jeralo skrbijo nove različice koronavirusa s katerimi bi se tedensko lahko okužilo dvakrat več ljudi

V zadnjih dneh veliko slišimo o tako imenovanih novih sevih oziroma pravilno povedano različicah novega koronavirusa. Ti veljajo za bolj kužne, tri primere so uradno potrdili tudi pri nas. Na Nacionalnem laboratoriju za zdravje, okolje in hrano navajajo, da je oblika virusa, na katero morajo protitelesa delovati, kljub mutacijam ostala enaka, kar pomeni, da je cepivo učinkovito tudi proti novi britanski varianti. Vseeno pa je zaradi tega, ker je cepiv zelo malo potrebno biti previden, pravi dr. Roman Jerala s Kemijskega inštituta.

VEČ ...|26. 1. 2021
Biokemika Romana Jeralo skrbijo nove različice koronavirusa s katerimi bi se tedensko lahko okužilo dvakrat več ljudi

V zadnjih dneh veliko slišimo o tako imenovanih novih sevih oziroma pravilno povedano različicah novega koronavirusa. Ti veljajo za bolj kužne, tri primere so uradno potrdili tudi pri nas. Na Nacionalnem laboratoriju za zdravje, okolje in hrano navajajo, da je oblika virusa, na katero morajo protitelesa delovati, kljub mutacijam ostala enaka, kar pomeni, da je cepivo učinkovito tudi proti novi britanski varianti. Vseeno pa je zaradi tega, ker je cepiv zelo malo potrebno biti previden, pravi dr. Roman Jerala s Kemijskega inštituta.

Alen Salihović

koronaviruspogovorzdravstvo

Pogovor o

VEČ ...|20. 1. 2021
Cepljenje proti novemu koronavirusu

Tako kot pandemija se tudi problematika cepljenja dotika našega življenja na številnih področjih. Ker smo se želeli dotakniti osnovnih treh razsežnosti (biomedicinske, etične in sociološke), smo k sodelovanju povabili štiri strokovnjake: specialistko javnega zdravja iz NIJZ Nadjo Šinkovec-Zorko, imunologa dr. Alojza Ihana, profesorja biokemije in duhovnika dr. Janeza Jurija Arneža in psihologa dr. Kristijana Muska Lešnika.

Cepljenje proti novemu koronavirusu

Tako kot pandemija se tudi problematika cepljenja dotika našega življenja na številnih področjih. Ker smo se želeli dotakniti osnovnih treh razsežnosti (biomedicinske, etične in sociološke), smo k sodelovanju povabili štiri strokovnjake: specialistko javnega zdravja iz NIJZ Nadjo Šinkovec-Zorko, imunologa dr. Alojza Ihana, profesorja biokemije in duhovnika dr. Janeza Jurija Arneža in psihologa dr. Kristijana Muska Lešnika.

koronaviruszdravstvopandemijacepljenje

Pogovor o

Cepljenje proti novemu koronavirusu

Tako kot pandemija se tudi problematika cepljenja dotika našega življenja na številnih področjih. Ker smo se želeli dotakniti osnovnih treh razsežnosti (biomedicinske, etične in sociološke), smo k sodelovanju povabili štiri strokovnjake: specialistko javnega zdravja iz NIJZ Nadjo Šinkovec-Zorko, imunologa dr. Alojza Ihana, profesorja biokemije in duhovnika dr. Janeza Jurija Arneža in psihologa dr. Kristijana Muska Lešnika.

VEČ ...|20. 1. 2021
Cepljenje proti novemu koronavirusu

Tako kot pandemija se tudi problematika cepljenja dotika našega življenja na številnih področjih. Ker smo se želeli dotakniti osnovnih treh razsežnosti (biomedicinske, etične in sociološke), smo k sodelovanju povabili štiri strokovnjake: specialistko javnega zdravja iz NIJZ Nadjo Šinkovec-Zorko, imunologa dr. Alojza Ihana, profesorja biokemije in duhovnika dr. Janeza Jurija Arneža in psihologa dr. Kristijana Muska Lešnika.

Blaž Lesnik

koronaviruszdravstvopandemijacepljenje

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|19. 1. 2021
Na madžarskem ptičja gripa preskočila v reje perutnine

Bolezen so trenutno potrdili na treh kmetijah, dve gojijo okrog 50.000 puranov na eni pa več kot 100.000 z nesnic. Po informacijah pristojni madžarskih oblasti ni bilo prometa z živalmi ali proizvodi iz teh treh gospodarstev v druge države članice Evropske unije.

Na madžarskem ptičja gripa preskočila v reje perutnine

Bolezen so trenutno potrdili na treh kmetijah, dve gojijo okrog 50.000 puranov na eni pa več kot 100.000 z nesnic. Po informacijah pristojni madžarskih oblasti ni bilo prometa z živalmi ali proizvodi iz teh treh gospodarstev v druge države članice Evropske unije.

kmetijstvozdravstvo

Minute za kmetijstvo in podeželje

Na madžarskem ptičja gripa preskočila v reje perutnine

Bolezen so trenutno potrdili na treh kmetijah, dve gojijo okrog 50.000 puranov na eni pa več kot 100.000 z nesnic. Po informacijah pristojni madžarskih oblasti ni bilo prometa z živalmi ali proizvodi iz teh treh gospodarstev v druge države članice Evropske unije.

VEČ ...|19. 1. 2021
Na madžarskem ptičja gripa preskočila v reje perutnine

Bolezen so trenutno potrdili na treh kmetijah, dve gojijo okrog 50.000 puranov na eni pa več kot 100.000 z nesnic. Po informacijah pristojni madžarskih oblasti ni bilo prometa z živalmi ali proizvodi iz teh treh gospodarstev v druge države članice Evropske unije.

Robert Božič

kmetijstvozdravstvo

Informativni prispevki

VEČ ...|18. 1. 2021
Infektologinja dr. Mateja Logar o težavah po prebolelem covidu-19

Kitajska raziskava, ki so jo izvedli v Vuhanu, mestu, ki naj bi bil izvor novega koronavirusa, je pokazala, da je večina ljudi, ki je bila zaradi covida-19 hospitalizirana, še več mesecev imela simptome bolezni. Ugotavljajo, da sta bila najpogostejša simptoma, ki sta se še pojavljala po hospitalizaciji, utrujenost in nespečnost. Šest mesecev po diagnozi sta se pojavili pri skoraj 30 odstotkih bolnikov. To opažajo tudi v Sloveniji. O težavah s katerimi se srečujejo preboleli covid bolniki je spregovorila infektologinjo dr. Mateja Logar.

Infektologinja dr. Mateja Logar o težavah po prebolelem covidu-19

Kitajska raziskava, ki so jo izvedli v Vuhanu, mestu, ki naj bi bil izvor novega koronavirusa, je pokazala, da je večina ljudi, ki je bila zaradi covida-19 hospitalizirana, še več mesecev imela simptome bolezni. Ugotavljajo, da sta bila najpogostejša simptoma, ki sta se še pojavljala po hospitalizaciji, utrujenost in nespečnost. Šest mesecev po diagnozi sta se pojavili pri skoraj 30 odstotkih bolnikov. To opažajo tudi v Sloveniji. O težavah s katerimi se srečujejo preboleli covid bolniki je spregovorila infektologinjo dr. Mateja Logar.

koronavirusposlediceinfopogovorzdravstvomateja logar

Informativni prispevki

Infektologinja dr. Mateja Logar o težavah po prebolelem covidu-19

Kitajska raziskava, ki so jo izvedli v Vuhanu, mestu, ki naj bi bil izvor novega koronavirusa, je pokazala, da je večina ljudi, ki je bila zaradi covida-19 hospitalizirana, še več mesecev imela simptome bolezni. Ugotavljajo, da sta bila najpogostejša simptoma, ki sta se še pojavljala po hospitalizaciji, utrujenost in nespečnost. Šest mesecev po diagnozi sta se pojavili pri skoraj 30 odstotkih bolnikov. To opažajo tudi v Sloveniji. O težavah s katerimi se srečujejo preboleli covid bolniki je spregovorila infektologinjo dr. Mateja Logar.

VEČ ...|18. 1. 2021
Infektologinja dr. Mateja Logar o težavah po prebolelem covidu-19

Kitajska raziskava, ki so jo izvedli v Vuhanu, mestu, ki naj bi bil izvor novega koronavirusa, je pokazala, da je večina ljudi, ki je bila zaradi covida-19 hospitalizirana, še več mesecev imela simptome bolezni. Ugotavljajo, da sta bila najpogostejša simptoma, ki sta se še pojavljala po hospitalizaciji, utrujenost in nespečnost. Šest mesecev po diagnozi sta se pojavili pri skoraj 30 odstotkih bolnikov. To opažajo tudi v Sloveniji. O težavah s katerimi se srečujejo preboleli covid bolniki je spregovorila infektologinjo dr. Mateja Logar.

Alen Salihović

koronavirusposlediceinfopogovorzdravstvomateja logar

Doživetja narave

VEČ ...|15. 1. 2021
dr. Jurij Gorjanc

Epidemija, gorsko reševanje, alpinizem, omrzline... Vse to in še kaj se je prepletalo v Doživetjih narave. Vanje smo povabili zdravnika kirurga in gorskega reševalca dr. Jurija Gorjanca.  

dr. Jurij Gorjanc

Epidemija, gorsko reševanje, alpinizem, omrzline... Vse to in še kaj se je prepletalo v Doživetjih narave. Vanje smo povabili zdravnika kirurga in gorskega reševalca dr. Jurija Gorjanca.  

naravapogovorzdravstvoalpinizemgorsko reševanje

Doživetja narave

dr. Jurij Gorjanc

Epidemija, gorsko reševanje, alpinizem, omrzline... Vse to in še kaj se je prepletalo v Doživetjih narave. Vanje smo povabili zdravnika kirurga in gorskega reševalca dr. Jurija Gorjanca.  

VEČ ...|15. 1. 2021
dr. Jurij Gorjanc

Epidemija, gorsko reševanje, alpinizem, omrzline... Vse to in še kaj se je prepletalo v Doživetjih narave. Vanje smo povabili zdravnika kirurga in gorskega reševalca dr. Jurija Gorjanca.  

Blaž Lesnik

naravapogovorzdravstvoalpinizemgorsko reševanje

Informativni prispevki

VEČ ...|14. 1. 2021
Zdravnica Urška Bokal: Posameznik v času epidemije stvari ne more spremeniti

»V naša življenja se je vpletla epidemija koronavirusa, ki nas kliče k odprtim ušesom in stalnemu prilagajanju, iskanju ravnotežja med tem, da se popolnoma ne zapremo vsak v svoj kot in po drugi strani, da ne ignoriramo dejstva bolezni, ki nas sicer sama opozori z visokimi številkami obolelih, hospitaliziranih in umrlih.« Tako je v kolumni, ki smo jo prejeli v naše uredništvo zapisala specialistka internistične onkologije Urška Bokal. V pogovoru za naš radio pa še dodala, da epidemija kaže, da posameznik stvari ne more spremeniti, le, če skupaj v veliki večini upoštevamo ukrepe za zmanjševanje okužb, zmoremo zmanjšati številke.

Zdravnica Urška Bokal: Posameznik v času epidemije stvari ne more spremeniti

»V naša življenja se je vpletla epidemija koronavirusa, ki nas kliče k odprtim ušesom in stalnemu prilagajanju, iskanju ravnotežja med tem, da se popolnoma ne zapremo vsak v svoj kot in po drugi strani, da ne ignoriramo dejstva bolezni, ki nas sicer sama opozori z visokimi številkami obolelih, hospitaliziranih in umrlih.« Tako je v kolumni, ki smo jo prejeli v naše uredništvo zapisala specialistka internistične onkologije Urška Bokal. V pogovoru za naš radio pa še dodala, da epidemija kaže, da posameznik stvari ne more spremeniti, le, če skupaj v veliki večini upoštevamo ukrepe za zmanjševanje okužb, zmoremo zmanjšati številke.

koronavirusinfoizobraževanjedružbazdravstvo

Informativni prispevki

Zdravnica Urška Bokal: Posameznik v času epidemije stvari ne more spremeniti

»V naša življenja se je vpletla epidemija koronavirusa, ki nas kliče k odprtim ušesom in stalnemu prilagajanju, iskanju ravnotežja med tem, da se popolnoma ne zapremo vsak v svoj kot in po drugi strani, da ne ignoriramo dejstva bolezni, ki nas sicer sama opozori z visokimi številkami obolelih, hospitaliziranih in umrlih.« Tako je v kolumni, ki smo jo prejeli v naše uredništvo zapisala specialistka internistične onkologije Urška Bokal. V pogovoru za naš radio pa še dodala, da epidemija kaže, da posameznik stvari ne more spremeniti, le, če skupaj v veliki večini upoštevamo ukrepe za zmanjševanje okužb, zmoremo zmanjšati številke.

VEČ ...|14. 1. 2021
Zdravnica Urška Bokal: Posameznik v času epidemije stvari ne more spremeniti

»V naša življenja se je vpletla epidemija koronavirusa, ki nas kliče k odprtim ušesom in stalnemu prilagajanju, iskanju ravnotežja med tem, da se popolnoma ne zapremo vsak v svoj kot in po drugi strani, da ne ignoriramo dejstva bolezni, ki nas sicer sama opozori z visokimi številkami obolelih, hospitaliziranih in umrlih.« Tako je v kolumni, ki smo jo prejeli v naše uredništvo zapisala specialistka internistične onkologije Urška Bokal. V pogovoru za naš radio pa še dodala, da epidemija kaže, da posameznik stvari ne more spremeniti, le, če skupaj v veliki večini upoštevamo ukrepe za zmanjševanje okužb, zmoremo zmanjšati številke.

Alen Salihović

koronavirusinfoizobraževanjedružbazdravstvo

Naš pogled

VEČ ...|12. 1. 2021
Kdo vse miži? In zakaj?

Pred našimi očmi se dogajajo stvari, ki se po zdravi pameti ne bi smele. Če ste že pozabili afero s poljskim mesom, ki je vsebovalo veterinarska zdravila in so ga v večini primerov, še predenj so ga odkrile inšpekcije, zaužili ljubitelji kebaba, lahko zdaj vsi skupaj opazujemo, kako je Evropa preplavljena s strupenim sezamom indijskega porekla, ki je bil tako izdatno »razkužen« proti insektom in plesnim, da je v njem ostalo precej več rakotvornega etilen oksida, kot bi ga po evropskih predpisih smelo.

Kdo vse miži? In zakaj?

Pred našimi očmi se dogajajo stvari, ki se po zdravi pameti ne bi smele. Če ste že pozabili afero s poljskim mesom, ki je vsebovalo veterinarska zdravila in so ga v večini primerov, še predenj so ga odkrile inšpekcije, zaužili ljubitelji kebaba, lahko zdaj vsi skupaj opazujemo, kako je Evropa preplavljena s strupenim sezamom indijskega porekla, ki je bil tako izdatno »razkužen« proti insektom in plesnim, da je v njem ostalo precej več rakotvornega etilen oksida, kot bi ga po evropskih predpisih smelo.

kmetijstvokomentarpolitikazdravstvo

Naš pogled

Kdo vse miži? In zakaj?

Pred našimi očmi se dogajajo stvari, ki se po zdravi pameti ne bi smele. Če ste že pozabili afero s poljskim mesom, ki je vsebovalo veterinarska zdravila in so ga v večini primerov, še predenj so ga odkrile inšpekcije, zaužili ljubitelji kebaba, lahko zdaj vsi skupaj opazujemo, kako je Evropa preplavljena s strupenim sezamom indijskega porekla, ki je bil tako izdatno »razkužen« proti insektom in plesnim, da je v njem ostalo precej več rakotvornega etilen oksida, kot bi ga po evropskih predpisih smelo.

VEČ ...|12. 1. 2021
Kdo vse miži? In zakaj?

Pred našimi očmi se dogajajo stvari, ki se po zdravi pameti ne bi smele. Če ste že pozabili afero s poljskim mesom, ki je vsebovalo veterinarska zdravila in so ga v večini primerov, še predenj so ga odkrile inšpekcije, zaužili ljubitelji kebaba, lahko zdaj vsi skupaj opazujemo, kako je Evropa preplavljena s strupenim sezamom indijskega porekla, ki je bil tako izdatno »razkužen« proti insektom in plesnim, da je v njem ostalo precej več rakotvornega etilen oksida, kot bi ga po evropskih predpisih smelo.

Robert Božič

kmetijstvokomentarpolitikazdravstvo

Svetovalnica

VEČ ...|11. 1. 2021
Začetek cepljenja - bo varno?

Ob začetku cepljenja proti novemu koronavirusu se vrstijo zdravstvena vprašanja: zakaj je pomembno, da se cepimo, kakšni so stranski učinki, kaj se svetuje kroničnim bolnikom? Gostja Svetovalnice je bila specialistka družinske medicine dr. Nena Kopčavar Guček, ki je odgovarjala na številna vprašanja naših poslušalk. 

Začetek cepljenja - bo varno?

Ob začetku cepljenja proti novemu koronavirusu se vrstijo zdravstvena vprašanja: zakaj je pomembno, da se cepimo, kakšni so stranski učinki, kaj se svetuje kroničnim bolnikom? Gostja Svetovalnice je bila specialistka družinske medicine dr. Nena Kopčavar Guček, ki je odgovarjala na številna vprašanja naših poslušalk. 

zdravjekoronaviruszdravstvoizobraževanjesvetovanjecepljenje

Svetovalnica

Začetek cepljenja - bo varno?

Ob začetku cepljenja proti novemu koronavirusu se vrstijo zdravstvena vprašanja: zakaj je pomembno, da se cepimo, kakšni so stranski učinki, kaj se svetuje kroničnim bolnikom? Gostja Svetovalnice je bila specialistka družinske medicine dr. Nena Kopčavar Guček, ki je odgovarjala na številna vprašanja naših poslušalk. 

VEČ ...|11. 1. 2021
Začetek cepljenja - bo varno?

Ob začetku cepljenja proti novemu koronavirusu se vrstijo zdravstvena vprašanja: zakaj je pomembno, da se cepimo, kakšni so stranski učinki, kaj se svetuje kroničnim bolnikom? Gostja Svetovalnice je bila specialistka družinske medicine dr. Nena Kopčavar Guček, ki je odgovarjala na številna vprašanja naših poslušalk. 

Blaž Lesnik

zdravjekoronaviruszdravstvoizobraževanjesvetovanjecepljenje

Informativne oddaje

VEČ ...|9. 1. 2021
Utrip dneva dne 9. 1.

Število na novo okuženih včeraj nad 1800, umrlo še 26 covidnih bolnikov.

Janša: Vsaka smrt je tragična, še posebej zdaj, ko imamo cepivo, a ga ni dovolj na voljo.

Od danes nove omejitve zlasti na področju športa; nekatere storitve pa se znova odpirajo.

Indonezijsko letalo, ki je po vzletu zginilo z radarjev, verjetno strmoglavilo v morje.

Evropska agencija za zdravila potrdila drugo cepivo proti covidu-19, v obravnavi še eno.

Iran prepovedal uvoz ameriških in britanskih cepiv proti novemu koronavirusu.

Venezuelski predsednik Marudo po spornih decembrskih volitvah prevzel še parlament.

Tudi letos srečanje Frančiškove družine obeh Goric ob jaslicah, a prek zooma.

ŠPORT; Na tretjem smuku sezone zmagala Italijanka Sofia Goggia, Ilka Štuhec šesta.

Vreme: Popoldne spet pooblačitve. Jutri bo večinoma oblačno, na jugu rahel sneg.

Utrip dneva dne 9. 1.

Število na novo okuženih včeraj nad 1800, umrlo še 26 covidnih bolnikov.

Janša: Vsaka smrt je tragična, še posebej zdaj, ko imamo cepivo, a ga ni dovolj na voljo.

Od danes nove omejitve zlasti na področju športa; nekatere storitve pa se znova odpirajo.

Indonezijsko letalo, ki je po vzletu zginilo z radarjev, verjetno strmoglavilo v morje.

Evropska agencija za zdravila potrdila drugo cepivo proti covidu-19, v obravnavi še eno.

Iran prepovedal uvoz ameriških in britanskih cepiv proti novemu koronavirusu.

Venezuelski predsednik Marudo po spornih decembrskih volitvah prevzel še parlament.

Tudi letos srečanje Frančiškove družine obeh Goric ob jaslicah, a prek zooma.

ŠPORT; Na tretjem smuku sezone zmagala Italijanka Sofia Goggia, Ilka Štuhec šesta.

Vreme: Popoldne spet pooblačitve. Jutri bo večinoma oblačno, na jugu rahel sneg.

infodružbaduhovnostizobraževanjekoronaviruspolitikazdravstvošport

Informativne oddaje

Utrip dneva dne 9. 1.

Število na novo okuženih včeraj nad 1800, umrlo še 26 covidnih bolnikov.

Janša: Vsaka smrt je tragična, še posebej zdaj, ko imamo cepivo, a ga ni dovolj na voljo.

Od danes nove omejitve zlasti na področju športa; nekatere storitve pa se znova odpirajo.

Indonezijsko letalo, ki je po vzletu zginilo z radarjev, verjetno strmoglavilo v morje.

Evropska agencija za zdravila potrdila drugo cepivo proti covidu-19, v obravnavi še eno.

Iran prepovedal uvoz ameriških in britanskih cepiv proti novemu koronavirusu.

Venezuelski predsednik Marudo po spornih decembrskih volitvah prevzel še parlament.

Tudi letos srečanje Frančiškove družine obeh Goric ob jaslicah, a prek zooma.

ŠPORT; Na tretjem smuku sezone zmagala Italijanka Sofia Goggia, Ilka Štuhec šesta.

Vreme: Popoldne spet pooblačitve. Jutri bo večinoma oblačno, na jugu rahel sneg.

VEČ ...|9. 1. 2021
Utrip dneva dne 9. 1.

Število na novo okuženih včeraj nad 1800, umrlo še 26 covidnih bolnikov.

Janša: Vsaka smrt je tragična, še posebej zdaj, ko imamo cepivo, a ga ni dovolj na voljo.

Od danes nove omejitve zlasti na področju športa; nekatere storitve pa se znova odpirajo.

Indonezijsko letalo, ki je po vzletu zginilo z radarjev, verjetno strmoglavilo v morje.

Evropska agencija za zdravila potrdila drugo cepivo proti covidu-19, v obravnavi še eno.

Iran prepovedal uvoz ameriških in britanskih cepiv proti novemu koronavirusu.

Venezuelski predsednik Marudo po spornih decembrskih volitvah prevzel še parlament.

Tudi letos srečanje Frančiškove družine obeh Goric ob jaslicah, a prek zooma.

ŠPORT; Na tretjem smuku sezone zmagala Italijanka Sofia Goggia, Ilka Štuhec šesta.

Vreme: Popoldne spet pooblačitve. Jutri bo večinoma oblačno, na jugu rahel sneg.

Radio Ognjišče

infodružbaduhovnostizobraževanjekoronaviruspolitikazdravstvošport

Svetovalnica

VEČ ...|7. 1. 2021
Škrtanje z zobmi lahko poruši ravnovesje v telesu

O povezavi med čeljustmi, mišicami in hrbtenico smo govorili v Svetovalnici ob 8. uri. Zakaj pride do ne tako redke motnje in kako odpraviti težave? Z nami je bila zobozdravnica Irma Škoro.

Škrtanje z zobmi lahko poruši ravnovesje v telesu

O povezavi med čeljustmi, mišicami in hrbtenico smo govorili v Svetovalnici ob 8. uri. Zakaj pride do ne tako redke motnje in kako odpraviti težave? Z nami je bila zobozdravnica Irma Škoro.

svetovanjezdravstvo

Svetovalnica

Škrtanje z zobmi lahko poruši ravnovesje v telesu

O povezavi med čeljustmi, mišicami in hrbtenico smo govorili v Svetovalnici ob 8. uri. Zakaj pride do ne tako redke motnje in kako odpraviti težave? Z nami je bila zobozdravnica Irma Škoro.

VEČ ...|7. 1. 2021
Škrtanje z zobmi lahko poruši ravnovesje v telesu

O povezavi med čeljustmi, mišicami in hrbtenico smo govorili v Svetovalnici ob 8. uri. Zakaj pride do ne tako redke motnje in kako odpraviti težave? Z nami je bila zobozdravnica Irma Škoro.

Blaž Lesnik

svetovanjezdravstvo

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|7. 1. 2021
Zakaj je etilen oksid prepovedan v pridelavi hrane?

»Ker zaradi njegove narave strupenosti ni možno postaviti varnega odmerka, je treba izpostavljenost etilen oksidu zmanjševati do največje možne mere. Evropska komisija je zato tudi predlagala zakonski ukrep, ki nalaga državam članicam spremljanje vsebnosti etilen oksida v pošiljkah sezama ob uvozu iz tretjih držav. Sprejet je bil tudi dogovor o umiku izdelkov, ki vsebujejo sezam z vsebnostjo etilen oksida nad predpisano vrednostjo,« je še zapisano na spletni strani NIJZ.

Zakaj je etilen oksid prepovedan v pridelavi hrane?

»Ker zaradi njegove narave strupenosti ni možno postaviti varnega odmerka, je treba izpostavljenost etilen oksidu zmanjševati do največje možne mere. Evropska komisija je zato tudi predlagala zakonski ukrep, ki nalaga državam članicam spremljanje vsebnosti etilen oksida v pošiljkah sezama ob uvozu iz tretjih držav. Sprejet je bil tudi dogovor o umiku izdelkov, ki vsebujejo sezam z vsebnostjo etilen oksida nad predpisano vrednostjo,« je še zapisano na spletni strani NIJZ.

kmetijstvodružbazdravstvo

Minute za kmetijstvo in podeželje

Zakaj je etilen oksid prepovedan v pridelavi hrane?

»Ker zaradi njegove narave strupenosti ni možno postaviti varnega odmerka, je treba izpostavljenost etilen oksidu zmanjševati do največje možne mere. Evropska komisija je zato tudi predlagala zakonski ukrep, ki nalaga državam članicam spremljanje vsebnosti etilen oksida v pošiljkah sezama ob uvozu iz tretjih držav. Sprejet je bil tudi dogovor o umiku izdelkov, ki vsebujejo sezam z vsebnostjo etilen oksida nad predpisano vrednostjo,« je še zapisano na spletni strani NIJZ.

VEČ ...|7. 1. 2021
Zakaj je etilen oksid prepovedan v pridelavi hrane?

»Ker zaradi njegove narave strupenosti ni možno postaviti varnega odmerka, je treba izpostavljenost etilen oksidu zmanjševati do največje možne mere. Evropska komisija je zato tudi predlagala zakonski ukrep, ki nalaga državam članicam spremljanje vsebnosti etilen oksida v pošiljkah sezama ob uvozu iz tretjih držav. Sprejet je bil tudi dogovor o umiku izdelkov, ki vsebujejo sezam z vsebnostjo etilen oksida nad predpisano vrednostjo,« je še zapisano na spletni strani NIJZ.

Robert Božič

kmetijstvodružbazdravstvo

Informativni prispevki

VEČ ...|7. 1. 2021
Etično sporna cepiva - Gabriel Kavčič

Nekatera cepiva proti covidu-19 so nastala na etično sporen način. Pri razvoju in raziskavah so bila uporabljena celična tkiva splavljenih zarodkov. Vatikan je nedavno v dokumentu pojasnil, da je moralno sprejemljivo cepiti se s takim cepivom, kadar ni na voljo etično nesporno cepivo. Duhovi se kljub temu niso pomirili. Moralni teolog Gabriel Kavčič meni, da je tako prav, saj se v razpravi prečiščujejo napačne informacije. Hkrati se izvaja pritisk na farmacevtska podjetja, da prenehajo z etično spornimi praksami.

Etično sporna cepiva - Gabriel Kavčič

Nekatera cepiva proti covidu-19 so nastala na etično sporen način. Pri razvoju in raziskavah so bila uporabljena celična tkiva splavljenih zarodkov. Vatikan je nedavno v dokumentu pojasnil, da je moralno sprejemljivo cepiti se s takim cepivom, kadar ni na voljo etično nesporno cepivo. Duhovi se kljub temu niso pomirili. Moralni teolog Gabriel Kavčič meni, da je tako prav, saj se v razpravi prečiščujejo napačne informacije. Hkrati se izvaja pritisk na farmacevtska podjetja, da prenehajo z etično spornimi praksami.

papežpogovorkoronaviruszdravstvo

Informativni prispevki

Etično sporna cepiva - Gabriel Kavčič

Nekatera cepiva proti covidu-19 so nastala na etično sporen način. Pri razvoju in raziskavah so bila uporabljena celična tkiva splavljenih zarodkov. Vatikan je nedavno v dokumentu pojasnil, da je moralno sprejemljivo cepiti se s takim cepivom, kadar ni na voljo etično nesporno cepivo. Duhovi se kljub temu niso pomirili. Moralni teolog Gabriel Kavčič meni, da je tako prav, saj se v razpravi prečiščujejo napačne informacije. Hkrati se izvaja pritisk na farmacevtska podjetja, da prenehajo z etično spornimi praksami.

VEČ ...|7. 1. 2021
Etično sporna cepiva - Gabriel Kavčič

Nekatera cepiva proti covidu-19 so nastala na etično sporen način. Pri razvoju in raziskavah so bila uporabljena celična tkiva splavljenih zarodkov. Vatikan je nedavno v dokumentu pojasnil, da je moralno sprejemljivo cepiti se s takim cepivom, kadar ni na voljo etično nesporno cepivo. Duhovi se kljub temu niso pomirili. Moralni teolog Gabriel Kavčič meni, da je tako prav, saj se v razpravi prečiščujejo napačne informacije. Hkrati se izvaja pritisk na farmacevtska podjetja, da prenehajo z etično spornimi praksami.

Marta Jerebič

papežpogovorkoronaviruszdravstvo

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|6. 1. 2021
Evropa je preplavljena z rakotvornim sezamom

Od oktobra lani se povsod po Evropi vrstijo odpoklici različnih prehranskih izdelkov, ki vsebujejo sezamovo seme. Stara celina je dobesedno preplavljena z indijskim sezamom, ki je bil v postopku pakiranja obdelan s strupenim in rakotvornim etilen oksidom, ki je v EU prepovedan. Ob nakupu izdelkov, pa naj bodo ti iz EKO ali običajne pridelave in vsebujejo sezamovo seme, je torej dobro biti previden.

Evropa je preplavljena z rakotvornim sezamom

Od oktobra lani se povsod po Evropi vrstijo odpoklici različnih prehranskih izdelkov, ki vsebujejo sezamovo seme. Stara celina je dobesedno preplavljena z indijskim sezamom, ki je bil v postopku pakiranja obdelan s strupenim in rakotvornim etilen oksidom, ki je v EU prepovedan. Ob nakupu izdelkov, pa naj bodo ti iz EKO ali običajne pridelave in vsebujejo sezamovo seme, je torej dobro biti previden.

kmetijstvosvetovanjezdravstvo

Minute za kmetijstvo in podeželje

Evropa je preplavljena z rakotvornim sezamom

Od oktobra lani se povsod po Evropi vrstijo odpoklici različnih prehranskih izdelkov, ki vsebujejo sezamovo seme. Stara celina je dobesedno preplavljena z indijskim sezamom, ki je bil v postopku pakiranja obdelan s strupenim in rakotvornim etilen oksidom, ki je v EU prepovedan. Ob nakupu izdelkov, pa naj bodo ti iz EKO ali običajne pridelave in vsebujejo sezamovo seme, je torej dobro biti previden.

VEČ ...|6. 1. 2021
Evropa je preplavljena z rakotvornim sezamom

Od oktobra lani se povsod po Evropi vrstijo odpoklici različnih prehranskih izdelkov, ki vsebujejo sezamovo seme. Stara celina je dobesedno preplavljena z indijskim sezamom, ki je bil v postopku pakiranja obdelan s strupenim in rakotvornim etilen oksidom, ki je v EU prepovedan. Ob nakupu izdelkov, pa naj bodo ti iz EKO ali običajne pridelave in vsebujejo sezamovo seme, je torej dobro biti previden.

Robert Božič

kmetijstvosvetovanjezdravstvo

Dogodki

VEČ ...|6. 1. 2021
Robert Friškovec o letu, ko so padle maske

»To je bilo tudi leto, ko so dobesedno padle maske,« razmišlja Robert Friškovec. Ker smo bili toliko časa samo s svojimi domačimi, se resnično nihče ni mogel dolgo pretvarjati, vse je prišlo na plano, zato so se žal povečale tudi stiske. Ljudje so zgubili balaste, niso mogli več bežati drug pred drugim, na plano so prišle različne ranjenosti. Tudi kot družba smo pokazali, da nam je težko potrpeti in da dejansko v mnogočem nismo dozoreli. »Pomembno je, da tudi v teh težkih okoliščinah živimo v polnosti: »Ne iščimo dežurnega krivca za nastalo situacijo, ampak se vprašajmo, kaj smo pripravljeni narediti, da bo vsem bolje.«

Robert Friškovec o letu, ko so padle maske

»To je bilo tudi leto, ko so dobesedno padle maske,« razmišlja Robert Friškovec. Ker smo bili toliko časa samo s svojimi domačimi, se resnično nihče ni mogel dolgo pretvarjati, vse je prišlo na plano, zato so se žal povečale tudi stiske. Ljudje so zgubili balaste, niso mogli več bežati drug pred drugim, na plano so prišle različne ranjenosti. Tudi kot družba smo pokazali, da nam je težko potrpeti in da dejansko v mnogočem nismo dozoreli. »Pomembno je, da tudi v teh težkih okoliščinah živimo v polnosti: »Ne iščimo dežurnega krivca za nastalo situacijo, ampak se vprašajmo, kaj smo pripravljeni narediti, da bo vsem bolje.«

svetovanjezdravstvoduhovnostdružba

Dogodki

Robert Friškovec o letu, ko so padle maske

»To je bilo tudi leto, ko so dobesedno padle maske,« razmišlja Robert Friškovec. Ker smo bili toliko časa samo s svojimi domačimi, se resnično nihče ni mogel dolgo pretvarjati, vse je prišlo na plano, zato so se žal povečale tudi stiske. Ljudje so zgubili balaste, niso mogli več bežati drug pred drugim, na plano so prišle različne ranjenosti. Tudi kot družba smo pokazali, da nam je težko potrpeti in da dejansko v mnogočem nismo dozoreli. »Pomembno je, da tudi v teh težkih okoliščinah živimo v polnosti: »Ne iščimo dežurnega krivca za nastalo situacijo, ampak se vprašajmo, kaj smo pripravljeni narediti, da bo vsem bolje.«

VEČ ...|6. 1. 2021
Robert Friškovec o letu, ko so padle maske

»To je bilo tudi leto, ko so dobesedno padle maske,« razmišlja Robert Friškovec. Ker smo bili toliko časa samo s svojimi domačimi, se resnično nihče ni mogel dolgo pretvarjati, vse je prišlo na plano, zato so se žal povečale tudi stiske. Ljudje so zgubili balaste, niso mogli več bežati drug pred drugim, na plano so prišle različne ranjenosti. Tudi kot družba smo pokazali, da nam je težko potrpeti in da dejansko v mnogočem nismo dozoreli. »Pomembno je, da tudi v teh težkih okoliščinah živimo v polnosti: »Ne iščimo dežurnega krivca za nastalo situacijo, ampak se vprašajmo, kaj smo pripravljeni narediti, da bo vsem bolje.«

Mateja Feltrin Novljan

svetovanjezdravstvoduhovnostdružba

Informativni prispevki

VEČ ...|5. 1. 2021
Prof. dr. Tomaž Bratkovič s Fakultete za farmacijo o novih cepivih

Spregovoril je o varnosti cepiv in tudi razložil, na kakšen način so cepiva razvita.

Prof. dr. Tomaž Bratkovič s Fakultete za farmacijo o novih cepivih

Spregovoril je o varnosti cepiv in tudi razložil, na kakšen način so cepiva razvita.

infokoronaviruspogovorzdravstvo

Informativni prispevki

Prof. dr. Tomaž Bratkovič s Fakultete za farmacijo o novih cepivih

Spregovoril je o varnosti cepiv in tudi razložil, na kakšen način so cepiva razvita.

VEČ ...|5. 1. 2021
Prof. dr. Tomaž Bratkovič s Fakultete za farmacijo o novih cepivih

Spregovoril je o varnosti cepiv in tudi razložil, na kakšen način so cepiva razvita.

Alen Salihović

infokoronaviruspogovorzdravstvo

Informativni prispevki

VEČ ...|5. 1. 2021
Dr. Roman Jerala s Kemijskega inštituta o smrtnosti zaradi cepljenja

Spregovoril je tudi o prvem primeru smrtnosti po cepljenju pri nas in dodal, da tega ne gre primerjati. Prav tako je spregovoril o tem, kdaj lahko pričakujemo nova cepiva.

Dr. Roman Jerala s Kemijskega inštituta o smrtnosti zaradi cepljenja

Spregovoril je tudi o prvem primeru smrtnosti po cepljenju pri nas in dodal, da tega ne gre primerjati. Prav tako je spregovoril o tem, kdaj lahko pričakujemo nova cepiva.

infokoronaviruspogovorzdravstvo

Informativni prispevki

Dr. Roman Jerala s Kemijskega inštituta o smrtnosti zaradi cepljenja

Spregovoril je tudi o prvem primeru smrtnosti po cepljenju pri nas in dodal, da tega ne gre primerjati. Prav tako je spregovoril o tem, kdaj lahko pričakujemo nova cepiva.

VEČ ...|5. 1. 2021
Dr. Roman Jerala s Kemijskega inštituta o smrtnosti zaradi cepljenja

Spregovoril je tudi o prvem primeru smrtnosti po cepljenju pri nas in dodal, da tega ne gre primerjati. Prav tako je spregovoril o tem, kdaj lahko pričakujemo nova cepiva.

Alen Salihović

infokoronaviruspogovorzdravstvo

Mladoskop

VEČ ...|1. 1. 2021
Enostavno pomagam

Biti vsako leto boljši, je moto in vizija dobrodelnega društva Enostavno pomagam. Na Dan miru, 1. januarja, smo se o dobrodelnosti pogovarjali s predsednikom Milanom Niničem. Dela na oddelku za bolnike z rakom, v prostih urah pa pomaga še bolnikom s covidom. Mladi mož, ki vrača upanje in vero v dobro ljudi.

Enostavno pomagam

Biti vsako leto boljši, je moto in vizija dobrodelnega društva Enostavno pomagam. Na Dan miru, 1. januarja, smo se o dobrodelnosti pogovarjali s predsednikom Milanom Niničem. Dela na oddelku za bolnike z rakom, v prostih urah pa pomaga še bolnikom s covidom. Mladi mož, ki vrača upanje in vero v dobro ljudi.

družbakoronavirusmladiodnosipogovorzdravstvo

Mladoskop

Enostavno pomagam

Biti vsako leto boljši, je moto in vizija dobrodelnega društva Enostavno pomagam. Na Dan miru, 1. januarja, smo se o dobrodelnosti pogovarjali s predsednikom Milanom Niničem. Dela na oddelku za bolnike z rakom, v prostih urah pa pomaga še bolnikom s covidom. Mladi mož, ki vrača upanje in vero v dobro ljudi.

VEČ ...|1. 1. 2021
Enostavno pomagam

Biti vsako leto boljši, je moto in vizija dobrodelnega društva Enostavno pomagam. Na Dan miru, 1. januarja, smo se o dobrodelnosti pogovarjali s predsednikom Milanom Niničem. Dela na oddelku za bolnike z rakom, v prostih urah pa pomaga še bolnikom s covidom. Mladi mož, ki vrača upanje in vero v dobro ljudi.

Nataša Ličen

družbakoronavirusmladiodnosipogovorzdravstvo

Svetovalnica

VEČ ...|31. 12. 2020
O popuščanju medeničnega dna

Zadnja Svetovalnica v letošnjem letu je bila obarvana zdravstveno. Naš gost je bil kirurg proktolog prof. dr. Pavle Košorok, govorili smo o popuščanju medeničnega dna. S to težavo sta posredno povezana tudi zaprtje in inkontinenca.

O popuščanju medeničnega dna

Zadnja Svetovalnica v letošnjem letu je bila obarvana zdravstveno. Naš gost je bil kirurg proktolog prof. dr. Pavle Košorok, govorili smo o popuščanju medeničnega dna. S to težavo sta posredno povezana tudi zaprtje in inkontinenca.

zdravstvosvetovanje

Svetovalnica

O popuščanju medeničnega dna

Zadnja Svetovalnica v letošnjem letu je bila obarvana zdravstveno. Naš gost je bil kirurg proktolog prof. dr. Pavle Košorok, govorili smo o popuščanju medeničnega dna. S to težavo sta posredno povezana tudi zaprtje in inkontinenca.

VEČ ...|31. 12. 2020
O popuščanju medeničnega dna

Zadnja Svetovalnica v letošnjem letu je bila obarvana zdravstveno. Naš gost je bil kirurg proktolog prof. dr. Pavle Košorok, govorili smo o popuščanju medeničnega dna. S to težavo sta posredno povezana tudi zaprtje in inkontinenca.

Blaž Lesnik

zdravstvosvetovanje

Svetovalnica

VEČ ...|29. 12. 2020
Kako z mladimi vzpostaviti stik?

Otroci in mladostniki imajo ta teden počitnice, a vseeno smo se posvetili prav njim. Kako jih slišati, kako najti stik z njimi, če so sredi težavnega obdobja, kako prepoznati stiske in kako jim pomagati na poti do znanja? Z nami je bila Marija Krebelj, ki dela v enem od vzgojnih zavodov v državi.

Kako z mladimi vzpostaviti stik?

Otroci in mladostniki imajo ta teden počitnice, a vseeno smo se posvetili prav njim. Kako jih slišati, kako najti stik z njimi, če so sredi težavnega obdobja, kako prepoznati stiske in kako jim pomagati na poti do znanja? Z nami je bila Marija Krebelj, ki dela v enem od vzgojnih zavodov v državi.

svetovanjemladiotrocidružbaodnosizdravstvo

Svetovalnica

Kako z mladimi vzpostaviti stik?

Otroci in mladostniki imajo ta teden počitnice, a vseeno smo se posvetili prav njim. Kako jih slišati, kako najti stik z njimi, če so sredi težavnega obdobja, kako prepoznati stiske in kako jim pomagati na poti do znanja? Z nami je bila Marija Krebelj, ki dela v enem od vzgojnih zavodov v državi.

VEČ ...|29. 12. 2020
Kako z mladimi vzpostaviti stik?

Otroci in mladostniki imajo ta teden počitnice, a vseeno smo se posvetili prav njim. Kako jih slišati, kako najti stik z njimi, če so sredi težavnega obdobja, kako prepoznati stiske in kako jim pomagati na poti do znanja? Z nami je bila Marija Krebelj, ki dela v enem od vzgojnih zavodov v državi.

Tanja Dominko

svetovanjemladiotrocidružbaodnosizdravstvo

Svetovalnica

VEČ ...|28. 12. 2020
Daljnosežne posledice stresa na odraščajoče

Epidemija ne prizanaša nikomur. Tudi otroci in mladostniki v negotovih razmerah čutijo stiske; stroka opozarja na daljnosežne posledice zgodnjega stresa na odraščajoče. Na kaj naj bomo vsi pozorni v prazničnih dneh, je v Svetovalnici poudarila pediatrinja Jasna Čuk Rupnik.

Daljnosežne posledice stresa na odraščajoče

Epidemija ne prizanaša nikomur. Tudi otroci in mladostniki v negotovih razmerah čutijo stiske; stroka opozarja na daljnosežne posledice zgodnjega stresa na odraščajoče. Na kaj naj bomo vsi pozorni v prazničnih dneh, je v Svetovalnici poudarila pediatrinja Jasna Čuk Rupnik.

svetovanjemladiotrocidružbaodnosizdravstvo

Svetovalnica

Daljnosežne posledice stresa na odraščajoče

Epidemija ne prizanaša nikomur. Tudi otroci in mladostniki v negotovih razmerah čutijo stiske; stroka opozarja na daljnosežne posledice zgodnjega stresa na odraščajoče. Na kaj naj bomo vsi pozorni v prazničnih dneh, je v Svetovalnici poudarila pediatrinja Jasna Čuk Rupnik.

VEČ ...|28. 12. 2020
Daljnosežne posledice stresa na odraščajoče

Epidemija ne prizanaša nikomur. Tudi otroci in mladostniki v negotovih razmerah čutijo stiske; stroka opozarja na daljnosežne posledice zgodnjega stresa na odraščajoče. Na kaj naj bomo vsi pozorni v prazničnih dneh, je v Svetovalnici poudarila pediatrinja Jasna Čuk Rupnik.

Blaž Lesnik

svetovanjemladiotrocidružbaodnosizdravstvo

Informativni prispevki

VEČ ...|18. 12. 2020
Čakš: Erjavec ni kredibilen kandidat za mandatarja

Urednik portala Domovina.je Rok Čakš je v pogovoru za RadioOgnjišče komentiral odhod stranke DeSUS iz koalicije, pa tudimožnost, da bi mandata postal Karl Erjavec.

Čakš: Erjavec ni kredibilen kandidat za mandatarja

Urednik portala Domovina.je Rok Čakš je v pogovoru za RadioOgnjišče komentiral odhod stranke DeSUS iz koalicije, pa tudimožnost, da bi mandata postal Karl Erjavec.

infopolitikapogovorkoronaviruszdravstvo

Informativni prispevki

Čakš: Erjavec ni kredibilen kandidat za mandatarja
Urednik portala Domovina.je Rok Čakš je v pogovoru za RadioOgnjišče komentiral odhod stranke DeSUS iz koalicije, pa tudimožnost, da bi mandata postal Karl Erjavec.
VEČ ...|18. 12. 2020
Čakš: Erjavec ni kredibilen kandidat za mandatarja
Urednik portala Domovina.je Rok Čakš je v pogovoru za RadioOgnjišče komentiral odhod stranke DeSUS iz koalicije, pa tudimožnost, da bi mandata postal Karl Erjavec.

Alen Salihović

infopolitikapogovorkoronaviruszdravstvo

Svetovalnica

VEČ ...|17. 12. 2020
O virusih in okužbah

Epidemiološke razmere se ne umirjajo, trend okužb ne nakazuje upada. Tokrat je v Svetovalnici sodelovala infektologinja dr. Mateja Logar. Spregovorili smo tudi o tem, kako naj se obnašamo med prihajajočimi prazniki in kako poteka zdravljenje bolnikov s plazmo.

O virusih in okužbah

Epidemiološke razmere se ne umirjajo, trend okužb ne nakazuje upada. Tokrat je v Svetovalnici sodelovala infektologinja dr. Mateja Logar. Spregovorili smo tudi o tem, kako naj se obnašamo med prihajajočimi prazniki in kako poteka zdravljenje bolnikov s plazmo.

svetovanjekoronaviruszdravstvo

Svetovalnica

O virusih in okužbah
Epidemiološke razmere se ne umirjajo, trend okužb ne nakazuje upada. Tokrat je v Svetovalnici sodelovala infektologinja dr. Mateja Logar. Spregovorili smo tudi o tem, kako naj se obnašamo med prihajajočimi prazniki in kako poteka zdravljenje bolnikov s plazmo.
VEČ ...|17. 12. 2020
O virusih in okužbah
Epidemiološke razmere se ne umirjajo, trend okužb ne nakazuje upada. Tokrat je v Svetovalnici sodelovala infektologinja dr. Mateja Logar. Spregovorili smo tudi o tem, kako naj se obnašamo med prihajajočimi prazniki in kako poteka zdravljenje bolnikov s plazmo.

Blaž Lesnik

svetovanjekoronaviruszdravstvo

Informativni prispevki

VEČ ...|17. 12. 2020
Bojana Beović izvoljena za predsednico zdravniške zbornice: Želim, da se mnenje zdravnikov in zobozdravnikov sliši in upošteva

Člani Zdravniške zbornice Slovenije so za svojo predsednico izvolili infektologinjo Bojano Beović, ki je širši javnosti postala znana po vodenju svetovalne skupine za covid-19. Glede morebitnega hkratnega vodenja tako zbornice kot svetovalne skupine je za Radio Ognjišče dejala, da bo še nekaj časa trajalo do začetka mandata na čelu zbornice, dotlej pa pričakuje, da bo potreba po njenem strokovnem svetovanju na področju epidemije počasi izzvenela.

Bojana Beović izvoljena za predsednico zdravniške zbornice: Želim, da se mnenje zdravnikov in zobozdravnikov sliši in upošteva

Člani Zdravniške zbornice Slovenije so za svojo predsednico izvolili infektologinjo Bojano Beović, ki je širši javnosti postala znana po vodenju svetovalne skupine za covid-19. Glede morebitnega hkratnega vodenja tako zbornice kot svetovalne skupine je za Radio Ognjišče dejala, da bo še nekaj časa trajalo do začetka mandata na čelu zbornice, dotlej pa pričakuje, da bo potreba po njenem strokovnem svetovanju na področju epidemije počasi izzvenela.

koronaviruszdravstvopogovorinfo

Informativni prispevki

Bojana Beović izvoljena za predsednico zdravniške zbornice: Želim, da se mnenje zdravnikov in zobozdravnikov sliši in upošteva

Člani Zdravniške zbornice Slovenije so za svojo predsednico izvolili infektologinjo Bojano Beović, ki je širši javnosti postala znana po vodenju svetovalne skupine za covid-19. Glede morebitnega hkratnega vodenja tako zbornice kot svetovalne skupine je za Radio Ognjišče dejala, da bo še nekaj časa trajalo do začetka mandata na čelu zbornice, dotlej pa pričakuje, da bo potreba po njenem strokovnem svetovanju na področju epidemije počasi izzvenela.

VEČ ...|17. 12. 2020
Bojana Beović izvoljena za predsednico zdravniške zbornice: Želim, da se mnenje zdravnikov in zobozdravnikov sliši in upošteva

Člani Zdravniške zbornice Slovenije so za svojo predsednico izvolili infektologinjo Bojano Beović, ki je širši javnosti postala znana po vodenju svetovalne skupine za covid-19. Glede morebitnega hkratnega vodenja tako zbornice kot svetovalne skupine je za Radio Ognjišče dejala, da bo še nekaj časa trajalo do začetka mandata na čelu zbornice, dotlej pa pričakuje, da bo potreba po njenem strokovnem svetovanju na področju epidemije počasi izzvenela.

Alen Salihović

koronaviruszdravstvopogovorinfo

Sol in luč

VEČ ...|15. 12. 2020
Claudia Croos-Müller (body2brain) - kako se znebiti travme in bolečega spomina.

Predstavili smo izjemno preprosto in hkratiučinkovito metodo imenovano body2brain, ki jo je razvila ClaudiaCroos-Müller, dr. med., specialistka za nevrologijo, živčnebolezni in psihoterapijo. Dela na kliniki v Rosenheimu in v zasebniordinaciji in je certificirana terapevtka za zdravljenje travmatskihmotenj. Na podlagi več kot 30-letnih terapevtskih izkušenj jerazvila metodo, ki bi ji v prevodu lahko rekli „Iz telesa vmožgane“, ki je vsakodneven in uporaben način, kako prek telesaskrbimo za dobro čustveno počutje. Tokrat smo predstavili njenoknjižico, ki je izšla pri Celjski Mohorjevi družbi in ima naslov„Vse v redu“ v katero je zapisala, da je to mali učbenikpreživetja.

Claudia Croos-Müller (body2brain) - kako se znebiti travme in bolečega spomina.

Predstavili smo izjemno preprosto in hkratiučinkovito metodo imenovano body2brain, ki jo je razvila ClaudiaCroos-Müller, dr. med., specialistka za nevrologijo, živčnebolezni in psihoterapijo. Dela na kliniki v Rosenheimu in v zasebniordinaciji in je certificirana terapevtka za zdravljenje travmatskihmotenj. Na podlagi več kot 30-letnih terapevtskih izkušenj jerazvila metodo, ki bi ji v prevodu lahko rekli „Iz telesa vmožgane“, ki je vsakodneven in uporaben način, kako prek telesaskrbimo za dobro čustveno počutje. Tokrat smo predstavili njenoknjižico, ki je izšla pri Celjski Mohorjevi družbi in ima naslov„Vse v redu“ v katero je zapisala, da je to mali učbenikpreživetja.

odnosizdravstvo

Sol in luč

Claudia Croos-Müller (body2brain) - kako se znebiti travme in bolečega spomina.

Predstavili smo izjemno preprosto in hkratiučinkovito metodo imenovano body2brain, ki jo je razvila ClaudiaCroos-Müller, dr. med., specialistka za nevrologijo, živčnebolezni in psihoterapijo. Dela na kliniki v Rosenheimu in v zasebniordinaciji in je certificirana terapevtka za zdravljenje travmatskihmotenj. Na podlagi več kot 30-letnih terapevtskih izkušenj jerazvila metodo, ki bi ji v prevodu lahko rekli „Iz telesa vmožgane“, ki je vsakodneven in uporaben način, kako prek telesaskrbimo za dobro čustveno počutje. Tokrat smo predstavili njenoknjižico, ki je izšla pri Celjski Mohorjevi družbi in ima naslov„Vse v redu“ v katero je zapisala, da je to mali učbenikpreživetja.

VEČ ...|15. 12. 2020
Claudia Croos-Müller (body2brain) - kako se znebiti travme in bolečega spomina.

Predstavili smo izjemno preprosto in hkratiučinkovito metodo imenovano body2brain, ki jo je razvila ClaudiaCroos-Müller, dr. med., specialistka za nevrologijo, živčnebolezni in psihoterapijo. Dela na kliniki v Rosenheimu in v zasebniordinaciji in je certificirana terapevtka za zdravljenje travmatskihmotenj. Na podlagi več kot 30-letnih terapevtskih izkušenj jerazvila metodo, ki bi ji v prevodu lahko rekli „Iz telesa vmožgane“, ki je vsakodneven in uporaben način, kako prek telesaskrbimo za dobro čustveno počutje. Tokrat smo predstavili njenoknjižico, ki je izšla pri Celjski Mohorjevi družbi in ima naslov„Vse v redu“ v katero je zapisala, da je to mali učbenikpreživetja.

Tadej Sadar

odnosizdravstvo

Svetovalnica

VEČ ...|14. 12. 2020
Hrana in gibanje v času epidemije

V Svetovalnici smo govorili o primerni prehranjenosti in gibanju v času epidemije. Vemo, da je tudi v Sloveniji podhranjenost predvsem pri starejših vse pogostejša. Zavedamo se tudi pomena gibanja, a se nam ob poplavi nasvetov porajajo vprašanja: kakšno gibanje je primerno zame in kako intenzivno, pogosto naj bo? Naša gostja je bila vodja enote za klinično prehrano na Onkološkem inštitutu dr. Nada Rotovnik Kozjek.

Hrana in gibanje v času epidemije

V Svetovalnici smo govorili o primerni prehranjenosti in gibanju v času epidemije. Vemo, da je tudi v Sloveniji podhranjenost predvsem pri starejših vse pogostejša. Zavedamo se tudi pomena gibanja, a se nam ob poplavi nasvetov porajajo vprašanja: kakšno gibanje je primerno zame in kako intenzivno, pogosto naj bo? Naša gostja je bila vodja enote za klinično prehrano na Onkološkem inštitutu dr. Nada Rotovnik Kozjek.

svetovanjezdravstvo

Svetovalnica

Hrana in gibanje v času epidemije

V Svetovalnici smo govorili o primerni prehranjenosti in gibanju v času epidemije. Vemo, da je tudi v Sloveniji podhranjenost predvsem pri starejših vse pogostejša. Zavedamo se tudi pomena gibanja, a se nam ob poplavi nasvetov porajajo vprašanja: kakšno gibanje je primerno zame in kako intenzivno, pogosto naj bo? Naša gostja je bila vodja enote za klinično prehrano na Onkološkem inštitutu dr. Nada Rotovnik Kozjek.

VEČ ...|14. 12. 2020
Hrana in gibanje v času epidemije

V Svetovalnici smo govorili o primerni prehranjenosti in gibanju v času epidemije. Vemo, da je tudi v Sloveniji podhranjenost predvsem pri starejših vse pogostejša. Zavedamo se tudi pomena gibanja, a se nam ob poplavi nasvetov porajajo vprašanja: kakšno gibanje je primerno zame in kako intenzivno, pogosto naj bo? Naša gostja je bila vodja enote za klinično prehrano na Onkološkem inštitutu dr. Nada Rotovnik Kozjek.

Blaž Lesnik

svetovanjezdravstvo

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|7. 12. 2020
Dr. Ernest Petrič: Lahko gremo naprej in šli bomo naprej.

V tej težki situaciji, ki jo je povzročil covid-19, je po besedah dr. Ernesta Petriča potrebno ohraniti optimizem. »Lahko gremo naprej in šli bomo naprej. Veliko lažje in veliko bolj uspešno bomo pa šli, če bomo zmogli stopiti skupaj.« V tokratni oddaji je prof. Petrič spregovoril še o predplebiscitnem času pred tridesetimi leti, o vlogi Cerkve in nadškofa Šuštarja v tem dogajanju, o spopadanju z virusom, odnosu do slovenske vojske, reševanju neustavnosti volilne zakonodaje.

Dr. Ernest Petrič: Lahko gremo naprej in šli bomo naprej.

V tej težki situaciji, ki jo je povzročil covid-19, je po besedah dr. Ernesta Petriča potrebno ohraniti optimizem. »Lahko gremo naprej in šli bomo naprej. Veliko lažje in veliko bolj uspešno bomo pa šli, če bomo zmogli stopiti skupaj.« V tokratni oddaji je prof. Petrič spregovoril še o predplebiscitnem času pred tridesetimi leti, o vlogi Cerkve in nadškofa Šuštarja v tem dogajanju, o spopadanju z virusom, odnosu do slovenske vojske, reševanju neustavnosti volilne zakonodaje.

politikazdravstvoosamosvojitevplebiscitSlovenska vojska

Spoznanje več, predsodek manj

Dr. Ernest Petrič: Lahko gremo naprej in šli bomo naprej.

V tej težki situaciji, ki jo je povzročil covid-19, je po besedah dr. Ernesta Petriča potrebno ohraniti optimizem. »Lahko gremo naprej in šli bomo naprej. Veliko lažje in veliko bolj uspešno bomo pa šli, če bomo zmogli stopiti skupaj.« V tokratni oddaji je prof. Petrič spregovoril še o predplebiscitnem času pred tridesetimi leti, o vlogi Cerkve in nadškofa Šuštarja v tem dogajanju, o spopadanju z virusom, odnosu do slovenske vojske, reševanju neustavnosti volilne zakonodaje.

VEČ ...|7. 12. 2020
Dr. Ernest Petrič: Lahko gremo naprej in šli bomo naprej.

V tej težki situaciji, ki jo je povzročil covid-19, je po besedah dr. Ernesta Petriča potrebno ohraniti optimizem. »Lahko gremo naprej in šli bomo naprej. Veliko lažje in veliko bolj uspešno bomo pa šli, če bomo zmogli stopiti skupaj.« V tokratni oddaji je prof. Petrič spregovoril še o predplebiscitnem času pred tridesetimi leti, o vlogi Cerkve in nadškofa Šuštarja v tem dogajanju, o spopadanju z virusom, odnosu do slovenske vojske, reševanju neustavnosti volilne zakonodaje.

Tone Gorjup

politikazdravstvoosamosvojitevplebiscitSlovenska vojska

Informativni prispevki

VEČ ...|1. 12. 2020
Dr. Logar: Iskanje blišča v božičnih dneh je lahko nevarno

Odpravljanje ukrepov bo moralo biti postopno, ocenjuje infektologinjadr. Mateja Logar s Klinike za infekcijske bolezni in vročinskastanja pri UKC Ljubljana. Božično novoletnih praznikov se ne boji,če bodo ljudje spoštovali zaščitne ukrepe. Če bo bistvopraznikov veliko druženja in pa ekonomski blišč potem so sevedaprazniki lahko nevarni, opozarja.

Dr. Logar: Iskanje blišča v božičnih dneh je lahko nevarno

Odpravljanje ukrepov bo moralo biti postopno, ocenjuje infektologinjadr. Mateja Logar s Klinike za infekcijske bolezni in vročinskastanja pri UKC Ljubljana. Božično novoletnih praznikov se ne boji,če bodo ljudje spoštovali zaščitne ukrepe. Če bo bistvopraznikov veliko druženja in pa ekonomski blišč potem so sevedaprazniki lahko nevarni, opozarja.

koronaviruszdravstvoinfopogovormateja logar

Informativni prispevki

Dr. Logar: Iskanje blišča v božičnih dneh je lahko nevarno

Odpravljanje ukrepov bo moralo biti postopno, ocenjuje infektologinjadr. Mateja Logar s Klinike za infekcijske bolezni in vročinskastanja pri UKC Ljubljana. Božično novoletnih praznikov se ne boji,če bodo ljudje spoštovali zaščitne ukrepe. Če bo bistvopraznikov veliko druženja in pa ekonomski blišč potem so sevedaprazniki lahko nevarni, opozarja.

VEČ ...|1. 12. 2020
Dr. Logar: Iskanje blišča v božičnih dneh je lahko nevarno

Odpravljanje ukrepov bo moralo biti postopno, ocenjuje infektologinjadr. Mateja Logar s Klinike za infekcijske bolezni in vročinskastanja pri UKC Ljubljana. Božično novoletnih praznikov se ne boji,če bodo ljudje spoštovali zaščitne ukrepe. Če bo bistvopraznikov veliko druženja in pa ekonomski blišč potem so sevedaprazniki lahko nevarni, opozarja.

Alen Salihović

koronaviruszdravstvoinfopogovormateja logar

Priporočamo
|
Aktualno

Naš gost

VEČ ...|12. 6. 2021
Naš gost: Prof. dr. Emil Erjavec

Širina znanja in razgledanost, družbena angažiranost, ki jo je zavestno gojil že v študentskih letih, ko se je čutil dolžan prispevati svoj delež k slovenski pomladi in ki še danes ne pojenja, zaznamujejo iskrivega sogovornika, ki smo ga povabili v tokratno oddajo Naš gost. V pogovoru s prof. dr. Emilom Erjavcem smo odstrli nekaj utrinkov z njegove dosedanje življenjske poti, se ustavili ob njegovih pogledih na »slovensko pomlad« in pomen družbene angažiranosti vsakega med nami, na njegov odnos do narave in kmetijstva. Spregovoril bo o svoji ljubezni do delitve znanja in vzgoje novih rodov strokovnjakov, o pomenu raziskav in tudi pogledu na razvoj slovenskega kmetijstva.

Naš gost: Prof. dr. Emil Erjavec

Širina znanja in razgledanost, družbena angažiranost, ki jo je zavestno gojil že v študentskih letih, ko se je čutil dolžan prispevati svoj delež k slovenski pomladi in ki še danes ne pojenja, zaznamujejo iskrivega sogovornika, ki smo ga povabili v tokratno oddajo Naš gost. V pogovoru s prof. dr. Emilom Erjavcem smo odstrli nekaj utrinkov z njegove dosedanje življenjske poti, se ustavili ob njegovih pogledih na »slovensko pomlad« in pomen družbene angažiranosti vsakega med nami, na njegov odnos do narave in kmetijstva. Spregovoril bo o svoji ljubezni do delitve znanja in vzgoje novih rodov strokovnjakov, o pomenu raziskav in tudi pogledu na razvoj slovenskega kmetijstva.

Radio Ognjišče

spominživljenjenaš gostemil erjavec

Komentar tedna

VEČ ...|11. 6. 2021
mag. Božo Rustja: Ekologija in ekonomija

Vem, da kapitalizem ni idealen družbeni sistem. Kapitalizem zagovarja napredek za vsako ceno, tudi za ceno ekološke škode. Še bolj, ko v iskanju dobička zanemarja družinsko življenje. Starejši imajo tako nizke pokojnine, da se z njimi ne morejo dostojno preživljati. V Sloveniji so stvari še bolj zapletene, saj so se v kapitaliste velikokrat prelevili rdeči direktorji, ki so iz upravljavcev tovarn postali njihovi lastniki. Stranka Levica ni prijateljica zasebne lastnine. Tako da na bi neki način rad videl politike Levice, ki bi odvzemali premoženje svojim nekdanjim somišljenikom, ki so si v času »prvotne akumulacije« pridobili veliko premoženje. Velikokrat tudi na nepravičen način.

mag. Božo Rustja: Ekologija in ekonomija

Vem, da kapitalizem ni idealen družbeni sistem. Kapitalizem zagovarja napredek za vsako ceno, tudi za ceno ekološke škode. Še bolj, ko v iskanju dobička zanemarja družinsko življenje. Starejši imajo tako nizke pokojnine, da se z njimi ne morejo dostojno preživljati. V Sloveniji so stvari še bolj zapletene, saj so se v kapitaliste velikokrat prelevili rdeči direktorji, ki so iz upravljavcev tovarn postali njihovi lastniki. Stranka Levica ni prijateljica zasebne lastnine. Tako da na bi neki način rad videl politike Levice, ki bi odvzemali premoženje svojim nekdanjim somišljenikom, ki so si v času »prvotne akumulacije« pridobili veliko premoženje. Velikokrat tudi na nepravičen način.

Radio Ognjišče

komentar

Svetovalnica

VEČ ...|16. 6. 2021
Pravne zagate

Odvetnica Mateja Maček je odgovarjala na različna vprašanja poslušalcev.

Pravne zagate

Odvetnica Mateja Maček je odgovarjala na različna vprašanja poslušalcev.

Jože Bartolj

svetovanje

Naš pogled

VEČ ...|15. 6. 2021
Blaž Lesnik: Kakšen bo svet po pandemiji in Slovenija po 30 letih samostojnosti?

Obdobje epidemije v Sloveniji se z današnjim dnem končuje. Pristojni opozarjajo, da ukrepi ostajajo v veljavi, saj se po svetu širi nova - delta različica in podobno kot lani je - ta trenutek še oddaljena - jesen ovešena z velikim vprašajem. Bistveno razliko vendarle predstavlja možnost cepljenja, ki je lansko leto še nismo imeli. A očitno je bilo lažje razviti cepivo, kot pa ljudi v zadostni meri prepričati v smiselnost cepljenja. Kljub temu, da smo v najtemnejših mesecih ob prvem zaprtju trepetali pred zlohotnim virusom, se je v enem letu razvila odpornost na strah pred njim. Mnogi so ga pač preboleli brez težav, a po drugi strani so preštevilni izgubili življenje (v Sloveniji je ta številka trenutno 4406), še več pa je takih, ki čutijo resne posledice in so (predvsem po zaslugi zdravnikov) uspeli premagati bolezen. Kot je bilo pričakovati, je odločitev za cepljenje odločno okrepilo poletje in bližajoči se dopusti s polpriprtimi mejami na hrvaške obale in otoke. Vprašanje pa je, kaj bo kasneje, ko ti pragmatični razlogi ne bodo več igrali glavne vloge in bodo morda tisti prvi že potrebovali ponovno cepljenje.


 

Blaž Lesnik: Kakšen bo svet po pandemiji in Slovenija po 30 letih samostojnosti?

Obdobje epidemije v Sloveniji se z današnjim dnem končuje. Pristojni opozarjajo, da ukrepi ostajajo v veljavi, saj se po svetu širi nova - delta različica in podobno kot lani je - ta trenutek še oddaljena - jesen ovešena z velikim vprašajem. Bistveno razliko vendarle predstavlja možnost cepljenja, ki je lansko leto še nismo imeli. A očitno je bilo lažje razviti cepivo, kot pa ljudi v zadostni meri prepričati v smiselnost cepljenja. Kljub temu, da smo v najtemnejših mesecih ob prvem zaprtju trepetali pred zlohotnim virusom, se je v enem letu razvila odpornost na strah pred njim. Mnogi so ga pač preboleli brez težav, a po drugi strani so preštevilni izgubili življenje (v Sloveniji je ta številka trenutno 4406), še več pa je takih, ki čutijo resne posledice in so (predvsem po zaslugi zdravnikov) uspeli premagati bolezen. Kot je bilo pričakovati, je odločitev za cepljenje odločno okrepilo poletje in bližajoči se dopusti s polpriprtimi mejami na hrvaške obale in otoke. Vprašanje pa je, kaj bo kasneje, ko ti pragmatični razlogi ne bodo več igrali glavne vloge in bodo morda tisti prvi že potrebovali ponovno cepljenje.


 

Blaž Lesnik

komentar

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|13. 6. 2021
Tischerjeva nagrada in Spominska proslava

42. Tischlerjevo nagrado je prejel Matevž Grilc za življenjsko delo na političnem in pravnem področju ter za njegovo delovanje na kulturnem področju med koroškimi Slovenci. Pogovarjali smo se s predsednikoma Krščanske kulturne zveze in Narodnega sveta koroških Slovecev Jankom Krištofom in Valentinom Inzkom. Rojaki v Argentini so že drugič pripravili Spominsko proslavo na virtualni način. Slišali ste nekaj odlomkov, tudi razmišljanje Božidarja Bajuka iz Mendoze.


 

Tischerjeva nagrada in Spominska proslava

42. Tischlerjevo nagrado je prejel Matevž Grilc za življenjsko delo na političnem in pravnem področju ter za njegovo delovanje na kulturnem področju med koroškimi Slovenci. Pogovarjali smo se s predsednikoma Krščanske kulturne zveze in Narodnega sveta koroških Slovecev Jankom Krištofom in Valentinom Inzkom. Rojaki v Argentini so že drugič pripravili Spominsko proslavo na virtualni način. Slišali ste nekaj odlomkov, tudi razmišljanje Božidarja Bajuka iz Mendoze.


 

Matjaž Merljak

družbarojaki

Zgodbe za otroke

VEČ ...|16. 6. 2021
Sovja bitka

Ste že slišali, da ljudje na Havajih častijo sovo? Bi radi izvedeli zakaj? Prisluhnite pravljici o boginji, lačnem možu in pravični hvaležnosti.

Sovja bitka

Ste že slišali, da ljudje na Havajih častijo sovo? Bi radi izvedeli zakaj? Prisluhnite pravljici o boginji, lačnem možu in pravični hvaležnosti.

Jure Sešek

otrociotrokzgodbezgodbapravljicapravljice

Pogovor o

VEČ ...|16. 6. 2021
Poraba energije, njeno pridobivanje in vpliv na okolje

Človeštvo je zelo odvisno od energije, vajeno je udobja ogrevanih stanovanj, rabe avtomobilov, naprav in pripomočkov, vse je narejeno na dotik po sistemu takoj in zdaj … Kaj to pomeni z vidika porabe energije, načinov njenega pridobivanja in predvsem varstva okolja tako doma kot v svetu? O dejstvih in možnostih bodo govorili predsednik uprave Gen-I Robert Golob, univerzitetni profesor in grosupeljski župan Peter Verlič in nekdanji evropski poslanec Lojze Peterle.

Poraba energije, njeno pridobivanje in vpliv na okolje

Človeštvo je zelo odvisno od energije, vajeno je udobja ogrevanih stanovanj, rabe avtomobilov, naprav in pripomočkov, vse je narejeno na dotik po sistemu takoj in zdaj … Kaj to pomeni z vidika porabe energije, načinov njenega pridobivanja in predvsem varstva okolja tako doma kot v svetu? O dejstvih in možnostih bodo govorili predsednik uprave Gen-I Robert Golob, univerzitetni profesor in grosupeljski župan Peter Verlič in nekdanji evropski poslanec Lojze Peterle.

Silvestra Sadar

politikaenergijaokolje

Kulturni utrinki

VEČ ...|16. 6. 2021
Župnik Jože Pibernik o prenovi Kulturnega doma Trebnje

Župnik Jože Pibernik o prenovi Kulturnega doma Trebnje

Jože Bartolj

kulturaJože Pibernik

Komentar Časnik.si

VEČ ...|16. 6. 2021
Matej Kovač: V dneh pred predsedovanjem Svetu EZ histerija med levičarji

V komentarju avtor razmišlja o ugledu Slovenije v svetu in o tem, kako so tisti Slovenci, ki imajo kompleks manjvrednosti obsedeni z mednarodnim ugledom. Kar izkorišča tranzicijska levica in s tem kvazi argumentom skuša ljudi prepričati v slabo delo trenutne vlade, celo več, skušajo prikazati, da Slovenija s tako vlado ne bi smela predsedovati EZ. Avtor pa meni, da se bo ravno s predsedovanjem Slovenije Svetu EZ več evropskih politikov in uradnikov zanimalo za stanje v Sloveniji in verodostojnost tistih, ki sedaj Slovenijo blatijo po Evropi, bo ogrožena.

Matej Kovač: V dneh pred predsedovanjem Svetu EZ histerija med levičarji

V komentarju avtor razmišlja o ugledu Slovenije v svetu in o tem, kako so tisti Slovenci, ki imajo kompleks manjvrednosti obsedeni z mednarodnim ugledom. Kar izkorišča tranzicijska levica in s tem kvazi argumentom skuša ljudi prepričati v slabo delo trenutne vlade, celo več, skušajo prikazati, da Slovenija s tako vlado ne bi smela predsedovati EZ. Avtor pa meni, da se bo ravno s predsedovanjem Slovenije Svetu EZ več evropskih politikov in uradnikov zanimalo za stanje v Sloveniji in verodostojnost tistih, ki sedaj Slovenijo blatijo po Evropi, bo ogrožena.

Matej Kovač

komentarSlovenijaugledEvropska zvezapolitikakompleks manjvrednosti

Spominjamo se

VEČ ...|16. 6. 2021
Spominjamo se dne 16. 6.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Spominjamo se dne 16. 6.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Radio Ognjišče