Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|4. 7. 2019
Palačinke takoj in povsod

Poznate koga, ki ne mara palačink? Težko bi ga našli. Mnogi bi radi jedli palačinke tudi med kampiranjem ob morju ali na poti, ko nimamo pri roki hladilnika in v njem svežih sestavin. Palačinke takoj so eden od uspešnih produktov projekta Štartaj Slovenija. Pripravljena zmes, ki se zmeša le z vodo in kmalu zadiši. Idejo je s svojim možem razvila Tina Deu.

Palačinke takoj in povsod

Poznate koga, ki ne mara palačink? Težko bi ga našli. Mnogi bi radi jedli palačinke tudi med kampiranjem ob morju ali na poti, ko nimamo pri roki hladilnika in v njem svežih sestavin. Palačinke takoj so eden od uspešnih produktov projekta Štartaj Slovenija. Pripravljena zmes, ki se zmeša le z vodo in kmalu zadiši. Idejo je s svojim možem razvila Tina Deu.

inovativnostkulinarikapodjetništvo

Ni meje za dobre ideje

Palačinke takoj in povsod
Poznate koga, ki ne mara palačink? Težko bi ga našli. Mnogi bi radi jedli palačinke tudi med kampiranjem ob morju ali na poti, ko nimamo pri roki hladilnika in v njem svežih sestavin. Palačinke takoj so eden od uspešnih produktov projekta Štartaj Slovenija. Pripravljena zmes, ki se zmeša le z vodo in kmalu zadiši. Idejo je s svojim možem razvila Tina Deu.
VEČ ...|4. 7. 2019
Palačinke takoj in povsod
Poznate koga, ki ne mara palačink? Težko bi ga našli. Mnogi bi radi jedli palačinke tudi med kampiranjem ob morju ali na poti, ko nimamo pri roki hladilnika in v njem svežih sestavin. Palačinke takoj so eden od uspešnih produktov projekta Štartaj Slovenija. Pripravljena zmes, ki se zmeša le z vodo in kmalu zadiši. Idejo je s svojim možem razvila Tina Deu.

Nataša Ličen

inovativnostkulinarikapodjetništvo

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|17. 1. 2019
Krušne novosti podjetja Hlebček

Spoznali smo družinsko podjetje Hlebček. Ime pove, čemu se posvečajo. Tudi v svet krušnih dobrot vstopajo novi pristopi.

Krušne novosti podjetja Hlebček

Spoznali smo družinsko podjetje Hlebček. Ime pove, čemu se posvečajo. Tudi v svet krušnih dobrot vstopajo novi pristopi.

inovacijeizobraževanjekulinarika

Ni meje za dobre ideje

Krušne novosti podjetja Hlebček
Spoznali smo družinsko podjetje Hlebček. Ime pove, čemu se posvečajo. Tudi v svet krušnih dobrot vstopajo novi pristopi.
VEČ ...|17. 1. 2019
Krušne novosti podjetja Hlebček
Spoznali smo družinsko podjetje Hlebček. Ime pove, čemu se posvečajo. Tudi v svet krušnih dobrot vstopajo novi pristopi.

Nataša Ličen

inovacijeizobraževanjekulinarika

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|18. 12. 2018
Peka piškotov

O peki piškotov smo govorili z Mojco Stojanovič iz družinskega podjetja Lotos Gourmet.

Peka piškotov

O peki piškotov smo govorili z Mojco Stojanovič iz družinskega podjetja Lotos Gourmet.

izročiloizobraževanjedediščinakulinarika

Zakladi naše dediščine

Peka piškotov
O peki piškotov smo govorili z Mojco Stojanovič iz družinskega podjetja Lotos Gourmet.
VEČ ...|18. 12. 2018
Peka piškotov
O peki piškotov smo govorili z Mojco Stojanovič iz družinskega podjetja Lotos Gourmet.

Nataša Ličen

izročiloizobraževanjedediščinakulinarika

Informativni prispevki

VEČ ...|14. 12. 2018
Vina Ferjančič

Iz družine bogate vinogradniške tradicije prihaja Peter Ferjančič, izbran zaradi svojih vin Pinela, ki je vipavska avtohtona vrsta. O kulturi, dediščini ter o sodobnih pristopih vinogradništva smo se pogovarjali z njim. Trta ljubi sonce, še bolj pa senco svojega gospodarja je slogan domačije.

Vina Ferjančič

Iz družine bogate vinogradniške tradicije prihaja Peter Ferjančič, izbran zaradi svojih vin Pinela, ki je vipavska avtohtona vrsta. O kulturi, dediščini ter o sodobnih pristopih vinogradništva smo se pogovarjali z njim. Trta ljubi sonce, še bolj pa senco svojega gospodarja je slogan domačije.

kmetijstvopogovorkulinarikadediščina

Informativni prispevki

Vina Ferjančič
Iz družine bogate vinogradniške tradicije prihaja Peter Ferjančič, izbran zaradi svojih vin Pinela, ki je vipavska avtohtona vrsta. O kulturi, dediščini ter o sodobnih pristopih vinogradništva smo se pogovarjali z njim. Trta ljubi sonce, še bolj pa senco svojega gospodarja je slogan domačije.
VEČ ...|14. 12. 2018
Vina Ferjančič
Iz družine bogate vinogradniške tradicije prihaja Peter Ferjančič, izbran zaradi svojih vin Pinela, ki je vipavska avtohtona vrsta. O kulturi, dediščini ter o sodobnih pristopih vinogradništva smo se pogovarjali z njim. Trta ljubi sonce, še bolj pa senco svojega gospodarja je slogan domačije.

Nataša Ličen

kmetijstvopogovorkulinarikadediščina

Priporočamo
|
Aktualno

Program zadnjega tedna

VEČ ...|22. 7. 2019
Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 22. julij 2019 ob 05-ih

Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 22. julij 2019 ob 05-ih

Radio Ognjišče

Dogodki

VEČ ...|5. 7. 2019
Javljanje mesta Gitega

Jure Sešek o afriških bobnih, kdaj piše blog in o pivu v Burundiju.

Javljanje mesta Gitega

Jure Sešek o afriških bobnih, kdaj piše blog in o pivu v Burundiju.

Jure Sešek

Burundi 2019

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|21. 7. 2019
6. Svetovno nogometno prvenstvo Slovencev po svetu

Nogomet je pomemben za povezovanje rojakov po svetu. Nedavno je na Brdu pri Kranju potekalo 6. svetovno nogometno prvenstvo z ekipami iz Argentine, Srbije, Nemčije in Avstrije. V Montrealu v Kanadi pa so na 52. Slovenskem dnevu praznovali obletnico združitve Prekmurja z matičnim narodom.

6. Svetovno nogometno prvenstvo Slovencev po svetu

Nogomet je pomemben za povezovanje rojakov po svetu. Nedavno je na Brdu pri Kranju potekalo 6. svetovno nogometno prvenstvo z ekipami iz Argentine, Srbije, Nemčije in Avstrije. V Montrealu v Kanadi pa so na 52. Slovenskem dnevu praznovali obletnico združitve Prekmurja z matičnim narodom.

Matjaž Merljak

rojakiinfonogomet

Kmetijska oddaja

VEČ ...|21. 7. 2019
Dopolnilna dejavnost predelave zelišč, ribogojstvo...

Naša gostja v nedeljski kmetijski oddaji je bila Andreja Krt Stopar, Slavi Košir pa se je z njo pogovarjala o zakonitostih nekaterih dopolnilnih dejavnosti na kemtijah, ki so povezane s tradicionalnim načinom predelave. Ustavili sta se me d drugim pri predelavi zelišč, ribogojstvu, predelavi lesa...

Dopolnilna dejavnost predelave zelišč, ribogojstvo...

Naša gostja v nedeljski kmetijski oddaji je bila Andreja Krt Stopar, Slavi Košir pa se je z njo pogovarjala o zakonitostih nekaterih dopolnilnih dejavnosti na kemtijah, ki so povezane s tradicionalnim načinom predelave. Ustavili sta se me d drugim pri predelavi zelišč, ribogojstvu, predelavi lesa...

Robert Božič, Slavi Košir

izobraževanjekmetijstvo

Duhovna misel

VEČ ...|22. 7. 2019
In je tu. On. Videla ga je. Gledala ga je.

Ko je to izgovorila, se je obrnila in videla Jezusa, pa ni vedela, da je Jezus. Jezus ji reče: Žena, kaj jokaš? Koga iščeš? (Jn 20, 14-15)

In je tu. On. Videla ga je. Gledala ga je.

Ko je to izgovorila, se je obrnila in videla Jezusa, pa ni vedela, da je Jezus. Jezus ji reče: Žena, kaj jokaš? Koga iščeš? (Jn 20, 14-15)

Gregor Čušin

duhovnost

Pevci zapojte, godci zagodte

VEČ ...|22. 7. 2019
Pevci in godci iz Borovniške kotline

Na kresni večer, 23. junija, je Slavi Košir, naša radijska sodelavka ter velika ljubiteljica slovenske ljudske glasbe pod domačim kozolcem, na kmetiji, ki ji po domače pravijo Pr Laškarju v Zabočevem pri Borovnici, pripravila že 11. večer slovenskega ljudskega izročila. Odlomke s prireditve, na kateri so nastopili pevci in godci iz Borovniške kotline, je prinesla tokratna oddaja o ljudski glasbi.

Pevci in godci iz Borovniške kotline

Na kresni večer, 23. junija, je Slavi Košir, naša radijska sodelavka ter velika ljubiteljica slovenske ljudske glasbe pod domačim kozolcem, na kmetiji, ki ji po domače pravijo Pr Laškarju v Zabočevem pri Borovnici, pripravila že 11. večer slovenskega ljudskega izročila. Odlomke s prireditve, na kateri so nastopili pevci in godci iz Borovniške kotline, je prinesla tokratna oddaja o ljudski glasbi.

Vesna Sever Borovnik

glasbakultura

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|22. 7. 2019
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 22. 7.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 22. 7.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|22. 7. 2019
Gost Stane Granda

Komentirali smo aktualne politične zadeve, predvsem razmere v koaliciji in tudi o vlogi opozicije. Nismo se mogli ogniti slovenskega kandidata za Evropskega komisarja ob sklepu oddaje pa smo se dotaknili tudi bližajoče se 100-letnice združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom.

Gost Stane Granda

Komentirali smo aktualne politične zadeve, predvsem razmere v koaliciji in tudi o vlogi opozicije. Nismo se mogli ogniti slovenskega kandidata za Evropskega komisarja ob sklepu oddaje pa smo se dotaknili tudi bližajoče se 100-letnice združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom.

Alen Salihović

komentar

Kulturni utrinki

VEČ ...|22. 7. 2019
Festival Arsana, vpis pletnarstva v register nesnovne kulturne dediščine

Ptuj se je konec tedna z zagonom osrednjega programa mednarodnega glasbenega festivala Arsana ponovno spremenil v stičišče glasbenih umetnikov z vsega sveta. Med drugimi sta nastopila violinist Stefan Milenkovich in a-capella skupina Take 6. Ministrstvo za kulturo je ta mesec v register nesnovne kulturne dediščine vpisalo izdelavo pleten in prevoz z njimi po Blejskem jezeru. Gre za znanje, ki se prenaša iz roda v rod, in tradicijo, ki je prepoznavna turistična znamenitost.

Festival Arsana, vpis pletnarstva v register nesnovne kulturne dediščine

Ptuj se je konec tedna z zagonom osrednjega programa mednarodnega glasbenega festivala Arsana ponovno spremenil v stičišče glasbenih umetnikov z vsega sveta. Med drugimi sta nastopila violinist Stefan Milenkovich in a-capella skupina Take 6. Ministrstvo za kulturo je ta mesec v register nesnovne kulturne dediščine vpisalo izdelavo pleten in prevoz z njimi po Blejskem jezeru. Gre za znanje, ki se prenaša iz roda v rod, in tradicijo, ki je prepoznavna turistična znamenitost.

Marjan Bunič

festivalPtujpletnadediščina

Komentar Domovina.je

VEČ ...|22. 7. 2019
Če že nimamo civilne družbe, pa imejmo vsaj Državni svet!

Državni svet RS. Tista inštitucija, o kateri že tako šibko politično osveščen državljan Republike Slovenije ve bolj malo, ter obenem tista, o kateri se je pred leti govorilo, da bi jo bilo bolje ukiniti, saj da je sama sebi namen. Še sedaj se pojavljajo podobne ideje, nekateri bi z razširitvijo poslanskih mest na 120 radi dali še večjo vlogo strankarsko profiliranemu Državnemu zboru. Toda zdi se, da so leta političnih kriz, strankarskih preigravanj in izsiljevanj ob nekaj sreče pri izbiri novega predsednika, Državnemu svetu dala novo priložnost. Priložnost, da se končno uveljavi ter si izbori svoje mesto pod soncem demokratične Slovenije.

Če že nimamo civilne družbe, pa imejmo vsaj Državni svet!

Državni svet RS. Tista inštitucija, o kateri že tako šibko politično osveščen državljan Republike Slovenije ve bolj malo, ter obenem tista, o kateri se je pred leti govorilo, da bi jo bilo bolje ukiniti, saj da je sama sebi namen. Še sedaj se pojavljajo podobne ideje, nekateri bi z razširitvijo poslanskih mest na 120 radi dali še večjo vlogo strankarsko profiliranemu Državnemu zboru. Toda zdi se, da so leta političnih kriz, strankarskih preigravanj in izsiljevanj ob nekaj sreče pri izbiri novega predsednika, Državnemu svetu dala novo priložnost. Priložnost, da se končno uveljavi ter si izbori svoje mesto pod soncem demokratične Slovenije.

Rajko Podgoršek

komentar