Na dan jubilejne izvedbe festivala Ritem srca smo z Luko Novakom, kuharskim mojstrom, govorili o inovativnosti v kuhinji, pri sestavljanju novih jedi, ter o dobrih okusih, s katerimi je postregel obiskovalcem festivala.
Na dan jubilejne izvedbe festivala Ritem srca smo z Luko Novakom, kuharskim mojstrom, govorili o inovativnosti v kuhinji, pri sestavljanju novih jedi, ter o dobrih okusih, s katerimi je postregel obiskovalcem festivala.
Sašo Šketa in njegova žena Neža, sta že več let vplivna na področju kulinarike, tudi pri ustvarjanju novih receptov. Pogovarjali smo se o trajnosti v kuhinji, o pomenu načrtovanja, zmernosti, o postu v prehrani in med drugim tudi, ali gre ljubezen res skozi želodec?
Sašo Šketa in njegova žena Neža, sta že več let vplivna na področju kulinarike, tudi pri ustvarjanju novih receptov. Pogovarjali smo se o trajnosti v kuhinji, o pomenu načrtovanja, zmernosti, o postu v prehrani in med drugim tudi, ali gre ljubezen res skozi želodec?
“Kdo je za to, da letos za praznik Vseh svetih, 1. novembra, spet proslavimo spomine nekoliko drugače?, je na svojem spletišču zapisal Sašo Dolenec, ki ga lahko beremo in mu sledimo, če vtipkamo: Futr u izi. In, dodaja: ”Se mi zdi taka lepa in srčna gesta. Da ni le sveča, ampak neko vrste druženje. S spomini. Sam bom skuhal jed, ki jo delam vsako leto. Delala mi jo je »kajžerjeva mama«. Moja stara mama. Polento z ocvirki in belo kavo. Itak ne bo niti pol tako dobra, kot je bila njena, ampak s spomini spet zaživi.
Ja, kuhajmo v spomin.
“Kdo je za to, da letos za praznik Vseh svetih, 1. novembra, spet proslavimo spomine nekoliko drugače?, je na svojem spletišču zapisal Sašo Dolenec, ki ga lahko beremo in mu sledimo, če vtipkamo: Futr u izi. In, dodaja: ”Se mi zdi taka lepa in srčna gesta. Da ni le sveča, ampak neko vrste druženje. S spomini. Sam bom skuhal jed, ki jo delam vsako leto. Delala mi jo je »kajžerjeva mama«. Moja stara mama. Polento z ocvirki in belo kavo. Itak ne bo niti pol tako dobra, kot je bila njena, ampak s spomini spet zaživi.
Ja, kuhajmo v spomin.
Polona Lovšin iz Zavoda za kulturo in okolje Coknpok je predstavila brošuro o okusih suhorobarske dežele, ki jih spet odkrivajo in predstavljajo na inovativen način sodobnim kulinaričnim navdušenem. Na njihovi spletni strani je zapis: Kulturna dediščina je odsev narodove identitete, znanj, prepričanj in tradicije. Narod je bogat, ko ima bogato kulturno dediščino, ki se lahko odraža tako v človekovih stvaritvah kot v narodnih običajih. Brošura je izšla v sklopu projekta Obedi ter obredi.
Polona Lovšin iz Zavoda za kulturo in okolje Coknpok je predstavila brošuro o okusih suhorobarske dežele, ki jih spet odkrivajo in predstavljajo na inovativen način sodobnim kulinaričnim navdušenem. Na njihovi spletni strani je zapis: Kulturna dediščina je odsev narodove identitete, znanj, prepričanj in tradicije. Narod je bogat, ko ima bogato kulturno dediščino, ki se lahko odraža tako v človekovih stvaritvah kot v narodnih običajih. Brošura je izšla v sklopu projekta Obedi ter obredi.
V sklopu projekta “Obedi in obredi”, ki je bil namenjen raziskovanju kulinarične tradicije suhorobarske dežele in jo inovativno ter spoštljivo posodobiti za posebne ali pa povsem vsakodnevne priložnosti, je nastala tudi knjiga “Okusi suhorobarske dežele”, ki povzema aktivnosti projekta. Ustvarili so štiri menije, poimenovane po letnih časih, ki so sestavljeni iz lokalno pridelanih sestavin, značilnih za tisti čas, ter vse to zbrali in zapisali v slikovno bogatem in sodobnem katalogu. Pogovarjali smo se s pobudnico projekta Andrejo Škrabec.
V sklopu projekta “Obedi in obredi”, ki je bil namenjen raziskovanju kulinarične tradicije suhorobarske dežele in jo inovativno ter spoštljivo posodobiti za posebne ali pa povsem vsakodnevne priložnosti, je nastala tudi knjiga “Okusi suhorobarske dežele”, ki povzema aktivnosti projekta. Ustvarili so štiri menije, poimenovane po letnih časih, ki so sestavljeni iz lokalno pridelanih sestavin, značilnih za tisti čas, ter vse to zbrali in zapisali v slikovno bogatem in sodobnem katalogu. Pogovarjali smo se s pobudnico projekta Andrejo Škrabec.
Sašo Šketa je kulinarični vplivnež, ki ustvarja nove ali posodablja uveljavljene, tudi tradicionalne recepte. V kulinaričnem studiu vsako leto s širšo ekipo posname približno stopetdeset videov o pripravi raznolikih jedi, ki jih gleda množica po vsem svetu. Preko družbenih omrežij ga poznamo po okusnih in enostavnih jedeh. Več kot desetletje jih beleži na spletu presno.si. Leta 2021 je po predhodnih treh drobnejših kulinaričnih knjižicah lansko leto istočasno izdal dve obširnejši kuharski knjigi Repa in krompir ter Dobra hitra hrana.
Sašo Šketa je kulinarični vplivnež, ki ustvarja nove ali posodablja uveljavljene, tudi tradicionalne recepte. V kulinaričnem studiu vsako leto s širšo ekipo posname približno stopetdeset videov o pripravi raznolikih jedi, ki jih gleda množica po vsem svetu. Preko družbenih omrežij ga poznamo po okusnih in enostavnih jedeh. Več kot desetletje jih beleži na spletu presno.si. Leta 2021 je po predhodnih treh drobnejših kulinaričnih knjižicah lansko leto istočasno izdal dve obširnejši kuharski knjigi Repa in krompir ter Dobra hitra hrana.
Sprinklovenia so štirje reprezentativni okusi iz bogate gastronomske dediščine Slovenije v obliki posipov, ki kot dodatek na različnih jedeh pričarajo okuse mediteranske, panonske, alpske in centralne Slovenije. So odličen gastronomski spominek, primeren za transport, ki obudi spomine na kulinarična doživetja iz Slovenije. Inovativni izdelek so razvili študenti Julia Vulić, Pia Fistrovič, Elvina Garibovic, Aljaž Padežnik in Valentina Žibert in na podjetniškem tekmovanju Ecotrophelia Slovenia 2021, ki spodbuja podjetništvo in konkurenčnost živilskopredelovalne industrije in to predvsem z vključevanjem mladih nadobudnih študentov – inovatorjev, dosegli tretje mesto.
Sprinklovenia so štirje reprezentativni okusi iz bogate gastronomske dediščine Slovenije v obliki posipov, ki kot dodatek na različnih jedeh pričarajo okuse mediteranske, panonske, alpske in centralne Slovenije. So odličen gastronomski spominek, primeren za transport, ki obudi spomine na kulinarična doživetja iz Slovenije. Inovativni izdelek so razvili študenti Julia Vulić, Pia Fistrovič, Elvina Garibovic, Aljaž Padežnik in Valentina Žibert in na podjetniškem tekmovanju Ecotrophelia Slovenia 2021, ki spodbuja podjetništvo in konkurenčnost živilskopredelovalne industrije in to predvsem z vključevanjem mladih nadobudnih študentov – inovatorjev, dosegli tretje mesto.
Goriški radič je kulinarična dediščina, vrtnina, ki je našim prednikom nekoč omogočila prvi zaslužek ob prodaji po zimskem premoru. Patricija Furlan, predsednica Sekcije gostincev, živilcev in turizma pri Območni obrtno-podjetniški zbornici Nova Gorica, je opisala kulinarično tradicionalni projekt Od vrtnine do umetnine.
Goriški radič je kulinarična dediščina, vrtnina, ki je našim prednikom nekoč omogočila prvi zaslužek ob prodaji po zimskem premoru. Patricija Furlan, predsednica Sekcije gostincev, živilcev in turizma pri Območni obrtno-podjetniški zbornici Nova Gorica, je opisala kulinarično tradicionalni projekt Od vrtnine do umetnine.
Posnetek programa Radia Ognjišče dne 19. marec 2024 ob 05-ih
V Galeriji Družina v Ljubljani prav v teh trenutkih poteka zaprtje razstave Vincenca Gotthardta Na robu barve, avtor bere iz svojega romana Na drugem koncu sveta, za glasbeno spremljavo skrbi Ljubljanski trio. Še do 6. aprila bo v Ljubljani na ogled razstava slikarja in fotografa z avstrijske Koroške Karla Vouka Skrito in razkrito, in sicer v Galeriji Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov in v Video galeriji KLET. V prvem delu so predstavljene antropomorfne maske, ki jih ustvarja iz kartonske embalaže, v drugem kratki film Narava_Narava. Nocoj pa bodo v okviru tradicionalnih ponedeljkovih večerov Društva slovenskih izobražencev v Trstu v Peterlinovi dvorani predvajali dokumentarni film Dušana Moravca o Dušanu Jelinčiču Tržaške prikazni. Po filmu se bo s tržaškim pisateljem in alpinistom pogovarjal scenarist Robi Šabec.
Tokrat smo gostili kitaristko in pevko zabavne glasbe Evo Hren. Izvrstno se znajde ob orkestru, etno zasedbah, s kitaro, pa tudi na festivalih. Na letošnji Popevki je s skladbo Žige Pirnata Kako zveni pomlad prepričala strokovno žirijo. Eva Hren je bila z nami v oddaji, ki se je začela ob dvajsetih.
Misijonsko jutro je prineslo pogovor s Šolsko sestro de Notre dame s. Ireno Jurgec. Spregovorila je o svojem doživljanju evharistije in povedala, kako v njenem življenju deluje molitev.
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče
Ivan Filipič iz Stare Oselice je v domači župniji pripravil razstavo starih razglednic in podobic. Razstavljal je tudi že v več drugih krajih. Z njim smo se pogovarjali o številčnosti in raznovrstnosti njegove zbirke, kje jih najde in išče, kakšno je sporočilo starih razglednic in podobic verske vsebine, pa spregovorili tudi o pomenu in bogastvu z vidika dediščine in kulture.
Misijonsko jutro je prineslo pogovor s Šolsko sestro de Notre dame s. Ireno Jurgec. Spregovorila je o svojem doživljanju evharistije in povedala, kako v njenem življenju deluje molitev.