Zlata Zavašnik: Obleka nas ne naredi, vpliva pa na naše počutje

K pogovoru smo povabili inženirko oblikovanja, kreatorko, direktorico in ustanoviteljico podjetja ter blagovne znamke moških oblačil SENS, Zlato Zavašnik. Urejenost je pomembna, zelo vpliva na človeka in na njegovo počutje, tudi na okolje, v katerem se giblje. Zato je vredno v to vložiti nekaj časa, koliko?, naj vsak presodi sam. S pregovorom, da obleka naredi človeka, se ne strinjam najbolj. Bi pa rekla, obleka spremeni razpoloženje človeka in dejansko vpliva nanj navzven in navznoter, in to se mi zdi izjemno pomembno. Zlata še doda: Obleka vseeno nima takšnega vpliva, da bi nas naredila. Lahko pa držo in svoj karakter izrazimo ali podpremo z obleko, to pa. 

Zlata Zavašnik ustvarja že štirideset let. Kombinacija oblikovalke in podjetnice, ki se v njej prepleta, se je izkazala za veliko prednost. Eno od njenih vodil je trajnost, med prvimi je vstopila v bolj trajnostne in do okolja ter ljudi odgovornejše izdelan tekstil. Trideset let praznuje njena blagovna znamka. S svojo predanostjo in zavedanjem o potrebah trga po kakovostni moški modi in obleki je leta 1994 zagnala lastno blagovno znamko. Z minimalističnimi in vsestranskimi dizajni je revolucionirala slovensko modo, postala del slovenske oblačilne dediščine. Njena zavezanost etiki v poslovnih odnosih je bila odločilna za preživetje in rast tudi v obdobju ko so se številna tekstilna podjetja zapirala. Spominja se, kako se je čez noč trg razpolovil. Njena odločitev, da bo nadaljevala, je v celoti spremenila platformo podjetja. 

       Treba je bilo zožiti poslovanje. Se specializirati. Meni je pomembno, da nisem razpršena. Potrebujem fokus. Najti širino znotraj tega, je zame izziv. In da se, kar je zanimivo. 

»Obleka ne more narediti človeka, to se mi zdi premočno. Obleka vseeno nima takšnega vpliva. Mislim, da mora imeti človek že sam po sebi neko držo, karakter, da lahko potem to izrazi ali poudari skozi obleko. Če nima vrednot, mu jih žal tudi obleka ne more dati. Z obleko lahko pridobi pozornost, zgradila pa ga ne bo kot človeka v polnem pomenu te besede.«

»Žal večini ljudi trendi in cene narekujejo izbor. Vse skupaj je danes žal na kvantiteti in ne na kakovosti. Tudi mladi si raje kupijo pet majic kot eno, ki je za nošnjo prijetnejša in ki »boža« kožo. To bi morali veliko bolj izpostavljati, ker z obleko kažemo tudi svoje vrednote. Manj je več, ne samo v smislu barv in vzorcev, tudi v količinskem smislu je manj več. Na koncu prihranimo, ko smo za oblačilo na začetku odšteli več, a ga nosili dolgo časa. To vpliva na mnoga področja življenj, smo vzor naslednjim generacijam, to je velika tema.«

     Ko sem bila mlajša sem seveda imela ideje, večje, močnejše, tudi po tujih trgih, željo se pokazati. Bili so poizkusi, a izkušnje ne dobre. 

»Delala sem kalkulacije, koliko sem dobila za vloženo energijo. Rezultat ni bil v prid moje energije. Počutje mi je bilo pomembno in žal sem ugotovila, da vložim preveč za majhen rezultat. Nisem želela delati samo za modno pisto, ko potem kolekcija obstane v skladišču ali na smetišču. Vedno sem zato iskala mejo, do kod grem lahko z estetiko, da še ohranim produkt, ki je nosljiv.« 

»Svoboda je v minimalizmu. Obleka je tudi naš tihi govor, z njo sporočamo marsikaj o sebi, svojih načelih, kažemo tudi, koliko časa smo porabili za izbor in urejanje. Če imamo dober izbor, s tem prihranimo čas še za kaj drugega, meni se to zdi pomembno. Zato je začetni premislek ob nakupu zelo dragocen. Dober izbor oblačil postane naša druga koža, v katerih se odlično počutimo in jih nosimo dolgo časa. Na področju tekstila so se zgodile velike spremembe. Danes morajo biti proizvodnje tkanin celostne, izpolnjevati morajo številne kriterije in zaveze, ki zmanjšujejo obremenitve na okolje. V osnovi velja, da se v neki tkanini počutimo dobro, mora biti naravnega deleža v njej vsaj trideset odstotkov, kar še omogoča dihanje in nas ne zapre.« 

»Obleka je naš podpis. Mediji - in toliko jih je, vemo, da močno vplivajo. Vpijejo o tem, koliko boljši bi morali biti. Vsak se nekoliko podvrže temu. Pritisk je močan. Dobro je izoblikovati svoj stil, v katerem se dobro počutimo in se z njim lahko poistovetimo.«

Nataša Ličen

družba pogovor poslovnost

22. 5. 2025
Zlata Zavašnik: Obleka nas ne naredi, vpliva pa na naše počutje

K pogovoru smo povabili inženirko oblikovanja, kreatorko, direktorico in ustanoviteljico podjetja ter blagovne znamke moških oblačil SENS, Zlato Zavašnik. Urejenost je pomembna, zelo vpliva na človeka in na njegovo počutje, tudi na okolje, v katerem se giblje. Zato je vredno v to vložiti nekaj časa, koliko?, naj vsak presodi sam. S pregovorom, da obleka naredi človeka, se ne strinjam najbolj. Bi pa rekla, obleka spremeni razpoloženje človeka in dejansko vpliva nanj navzven in navznoter, in to se mi zdi izjemno pomembno. Zlata še doda: Obleka vseeno nima takšnega vpliva, da bi nas naredila. Lahko pa držo in svoj karakter izrazimo ali podpremo z obleko, to pa. 

Zlata Zavašnik ustvarja že štirideset let. Kombinacija oblikovalke in podjetnice, ki se v njej prepleta, se je izkazala za veliko prednost. Eno od njenih vodil je trajnost, med prvimi je vstopila v bolj trajnostne in do okolja ter ljudi odgovornejše izdelan tekstil. Trideset let praznuje njena blagovna znamka. S svojo predanostjo in zavedanjem o potrebah trga po kakovostni moški modi in obleki je leta 1994 zagnala lastno blagovno znamko. Z minimalističnimi in vsestranskimi dizajni je revolucionirala slovensko modo, postala del slovenske oblačilne dediščine. Njena zavezanost etiki v poslovnih odnosih je bila odločilna za preživetje in rast tudi v obdobju ko so se številna tekstilna podjetja zapirala. Spominja se, kako se je čez noč trg razpolovil. Njena odločitev, da bo nadaljevala, je v celoti spremenila platformo podjetja. 

       Treba je bilo zožiti poslovanje. Se specializirati. Meni je pomembno, da nisem razpršena. Potrebujem fokus. Najti širino znotraj tega, je zame izziv. In da se, kar je zanimivo. 

»Obleka ne more narediti človeka, to se mi zdi premočno. Obleka vseeno nima takšnega vpliva. Mislim, da mora imeti človek že sam po sebi neko držo, karakter, da lahko potem to izrazi ali poudari skozi obleko. Če nima vrednot, mu jih žal tudi obleka ne more dati. Z obleko lahko pridobi pozornost, zgradila pa ga ne bo kot človeka v polnem pomenu te besede.«

»Žal večini ljudi trendi in cene narekujejo izbor. Vse skupaj je danes žal na kvantiteti in ne na kakovosti. Tudi mladi si raje kupijo pet majic kot eno, ki je za nošnjo prijetnejša in ki »boža« kožo. To bi morali veliko bolj izpostavljati, ker z obleko kažemo tudi svoje vrednote. Manj je več, ne samo v smislu barv in vzorcev, tudi v količinskem smislu je manj več. Na koncu prihranimo, ko smo za oblačilo na začetku odšteli več, a ga nosili dolgo časa. To vpliva na mnoga področja življenj, smo vzor naslednjim generacijam, to je velika tema.«

     Ko sem bila mlajša sem seveda imela ideje, večje, močnejše, tudi po tujih trgih, željo se pokazati. Bili so poizkusi, a izkušnje ne dobre. 

»Delala sem kalkulacije, koliko sem dobila za vloženo energijo. Rezultat ni bil v prid moje energije. Počutje mi je bilo pomembno in žal sem ugotovila, da vložim preveč za majhen rezultat. Nisem želela delati samo za modno pisto, ko potem kolekcija obstane v skladišču ali na smetišču. Vedno sem zato iskala mejo, do kod grem lahko z estetiko, da še ohranim produkt, ki je nosljiv.« 

»Svoboda je v minimalizmu. Obleka je tudi naš tihi govor, z njo sporočamo marsikaj o sebi, svojih načelih, kažemo tudi, koliko časa smo porabili za izbor in urejanje. Če imamo dober izbor, s tem prihranimo čas še za kaj drugega, meni se to zdi pomembno. Zato je začetni premislek ob nakupu zelo dragocen. Dober izbor oblačil postane naša druga koža, v katerih se odlično počutimo in jih nosimo dolgo časa. Na področju tekstila so se zgodile velike spremembe. Danes morajo biti proizvodnje tkanin celostne, izpolnjevati morajo številne kriterije in zaveze, ki zmanjšujejo obremenitve na okolje. V osnovi velja, da se v neki tkanini počutimo dobro, mora biti naravnega deleža v njej vsaj trideset odstotkov, kar še omogoča dihanje in nas ne zapre.« 

»Obleka je naš podpis. Mediji - in toliko jih je, vemo, da močno vplivajo. Vpijejo o tem, koliko boljši bi morali biti. Vsak se nekoliko podvrže temu. Pritisk je močan. Dobro je izoblikovati svoj stil, v katerem se dobro počutimo in se z njim lahko poistovetimo.«

Nataša Ličen

VEČ ...|22. 5. 2025
Zlata Zavašnik: Obleka nas ne naredi, vpliva pa na naše počutje

K pogovoru smo povabili inženirko oblikovanja, kreatorko, direktorico in ustanoviteljico podjetja ter blagovne znamke moških oblačil SENS, Zlato Zavašnik. Urejenost je pomembna, zelo vpliva na človeka in na njegovo počutje, tudi na okolje, v katerem se giblje. Zato je vredno v to vložiti nekaj časa, koliko?, naj vsak presodi sam. S pregovorom, da obleka naredi človeka, se ne strinjam najbolj. Bi pa rekla, obleka spremeni razpoloženje človeka in dejansko vpliva nanj navzven in navznoter, in to se mi zdi izjemno pomembno. Zlata še doda: Obleka vseeno nima takšnega vpliva, da bi nas naredila. Lahko pa držo in svoj karakter izrazimo ali podpremo z obleko, to pa. 

Zlata Zavašnik ustvarja že štirideset let. Kombinacija oblikovalke in podjetnice, ki se v njej prepleta, se je izkazala za veliko prednost. Eno od njenih vodil je trajnost, med prvimi je vstopila v bolj trajnostne in do okolja ter ljudi odgovornejše izdelan tekstil. Trideset let praznuje njena blagovna znamka. S svojo predanostjo in zavedanjem o potrebah trga po kakovostni moški modi in obleki je leta 1994 zagnala lastno blagovno znamko. Z minimalističnimi in vsestranskimi dizajni je revolucionirala slovensko modo, postala del slovenske oblačilne dediščine. Njena zavezanost etiki v poslovnih odnosih je bila odločilna za preživetje in rast tudi v obdobju ko so se številna tekstilna podjetja zapirala. Spominja se, kako se je čez noč trg razpolovil. Njena odločitev, da bo nadaljevala, je v celoti spremenila platformo podjetja. 

       Treba je bilo zožiti poslovanje. Se specializirati. Meni je pomembno, da nisem razpršena. Potrebujem fokus. Najti širino znotraj tega, je zame izziv. In da se, kar je zanimivo. 

»Obleka ne more narediti človeka, to se mi zdi premočno. Obleka vseeno nima takšnega vpliva. Mislim, da mora imeti človek že sam po sebi neko držo, karakter, da lahko potem to izrazi ali poudari skozi obleko. Če nima vrednot, mu jih žal tudi obleka ne more dati. Z obleko lahko pridobi pozornost, zgradila pa ga ne bo kot človeka v polnem pomenu te besede.«

»Žal večini ljudi trendi in cene narekujejo izbor. Vse skupaj je danes žal na kvantiteti in ne na kakovosti. Tudi mladi si raje kupijo pet majic kot eno, ki je za nošnjo prijetnejša in ki »boža« kožo. To bi morali veliko bolj izpostavljati, ker z obleko kažemo tudi svoje vrednote. Manj je več, ne samo v smislu barv in vzorcev, tudi v količinskem smislu je manj več. Na koncu prihranimo, ko smo za oblačilo na začetku odšteli več, a ga nosili dolgo časa. To vpliva na mnoga področja življenj, smo vzor naslednjim generacijam, to je velika tema.«

     Ko sem bila mlajša sem seveda imela ideje, večje, močnejše, tudi po tujih trgih, željo se pokazati. Bili so poizkusi, a izkušnje ne dobre. 

»Delala sem kalkulacije, koliko sem dobila za vloženo energijo. Rezultat ni bil v prid moje energije. Počutje mi je bilo pomembno in žal sem ugotovila, da vložim preveč za majhen rezultat. Nisem želela delati samo za modno pisto, ko potem kolekcija obstane v skladišču ali na smetišču. Vedno sem zato iskala mejo, do kod grem lahko z estetiko, da še ohranim produkt, ki je nosljiv.« 

»Svoboda je v minimalizmu. Obleka je tudi naš tihi govor, z njo sporočamo marsikaj o sebi, svojih načelih, kažemo tudi, koliko časa smo porabili za izbor in urejanje. Če imamo dober izbor, s tem prihranimo čas še za kaj drugega, meni se to zdi pomembno. Zato je začetni premislek ob nakupu zelo dragocen. Dober izbor oblačil postane naša druga koža, v katerih se odlično počutimo in jih nosimo dolgo časa. Na področju tekstila so se zgodile velike spremembe. Danes morajo biti proizvodnje tkanin celostne, izpolnjevati morajo številne kriterije in zaveze, ki zmanjšujejo obremenitve na okolje. V osnovi velja, da se v neki tkanini počutimo dobro, mora biti naravnega deleža v njej vsaj trideset odstotkov, kar še omogoča dihanje in nas ne zapre.« 

»Obleka je naš podpis. Mediji - in toliko jih je, vemo, da močno vplivajo. Vpijejo o tem, koliko boljši bi morali biti. Vsak se nekoliko podvrže temu. Pritisk je močan. Dobro je izoblikovati svoj stil, v katerem se dobro počutimo in se z njim lahko poistovetimo.«

Nataša Ličen

družbapogovor poslovnost

Via positiva

VEČ ...|28. 8. 2025
V spomin Sanji Lončar

Alenka Šoštarič je v sklopu društva Samooskrbni.net več let tesno sodelovala s Sanjo Lončar, eno najvidnejših zagovornic naravnega načina življenja v sobivanju z naravo pri nas. Dvajset let je vodila največje slovensko nevladno gibanje – projekt Skupaj za zdravje človeka in narave. Raziskovala je naravne rešitve za težave sodobnega človeka, bila urednica in soavtorica triindvajsetih knjižnih uspešnic, od katerih je sedem prevedenih v nemški jezik. Bila je tudi priznana in uveljavljena predavateljica, publicistka, urednica, novinarka in raziskovalka. Vodila je seminarje za strokovno in splošno javnost v Sloveniji, na Hrvaškem, v Avstriji in Nemčiji. Vodila tudi informacijsko središče Zazdravje.net.   

V spomin Sanji Lončar

Alenka Šoštarič je v sklopu društva Samooskrbni.net več let tesno sodelovala s Sanjo Lončar, eno najvidnejših zagovornic naravnega načina življenja v sobivanju z naravo pri nas. Dvajset let je vodila največje slovensko nevladno gibanje – projekt Skupaj za zdravje človeka in narave. Raziskovala je naravne rešitve za težave sodobnega človeka, bila urednica in soavtorica triindvajsetih knjižnih uspešnic, od katerih je sedem prevedenih v nemški jezik. Bila je tudi priznana in uveljavljena predavateljica, publicistka, urednica, novinarka in raziskovalka. Vodila je seminarje za strokovno in splošno javnost v Sloveniji, na Hrvaškem, v Avstriji in Nemčiji. Vodila tudi informacijsko središče Zazdravje.net.   

narava kultura kmetijstvo pogovor

Via positiva

V spomin Sanji Lončar

Alenka Šoštarič je v sklopu društva Samooskrbni.net več let tesno sodelovala s Sanjo Lončar, eno najvidnejših zagovornic naravnega načina življenja v sobivanju z naravo pri nas. Dvajset let je vodila največje slovensko nevladno gibanje – projekt Skupaj za zdravje človeka in narave. Raziskovala je naravne rešitve za težave sodobnega človeka, bila urednica in soavtorica triindvajsetih knjižnih uspešnic, od katerih je sedem prevedenih v nemški jezik. Bila je tudi priznana in uveljavljena predavateljica, publicistka, urednica, novinarka in raziskovalka. Vodila je seminarje za strokovno in splošno javnost v Sloveniji, na Hrvaškem, v Avstriji in Nemčiji. Vodila tudi informacijsko središče Zazdravje.net.   

VEČ ...|28. 8. 2025
V spomin Sanji Lončar

Alenka Šoštarič je v sklopu društva Samooskrbni.net več let tesno sodelovala s Sanjo Lončar, eno najvidnejših zagovornic naravnega načina življenja v sobivanju z naravo pri nas. Dvajset let je vodila največje slovensko nevladno gibanje – projekt Skupaj za zdravje človeka in narave. Raziskovala je naravne rešitve za težave sodobnega človeka, bila urednica in soavtorica triindvajsetih knjižnih uspešnic, od katerih je sedem prevedenih v nemški jezik. Bila je tudi priznana in uveljavljena predavateljica, publicistka, urednica, novinarka in raziskovalka. Vodila je seminarje za strokovno in splošno javnost v Sloveniji, na Hrvaškem, v Avstriji in Nemčiji. Vodila tudi informacijsko središče Zazdravje.net.   

Nataša Ličen

narava kultura kmetijstvo pogovor

Via positiva

VEČ ...|21. 8. 2025
Dr. Miha Mazzini: Smo majhna družba in slabo mobilna v smislu, da vse življenje preživimo z istimi ljudmi

Dr. Miha Mazzini je pisatelj, režiser in predavatelj, avtor tridesetih objavljenih knjig - v enajstih jezikih, in računalniški strokovnjak, avtor devetih priročnikov, dobitnik številnih nagrad za svoja literarna dela in filme. Njegova dela so bila uvrščena v več antologij. Pred tremi leti smo ga povabili k pogovoru ob izidu njegove knjige z naslovom Osebno. Zaradi dobrega odziva smo pogovor v poletnem, dopustniškem času ponovili. 

Dr. Miha Mazzini: Smo majhna družba in slabo mobilna v smislu, da vse življenje preživimo z istimi ljudmi

Dr. Miha Mazzini je pisatelj, režiser in predavatelj, avtor tridesetih objavljenih knjig - v enajstih jezikih, in računalniški strokovnjak, avtor devetih priročnikov, dobitnik številnih nagrad za svoja literarna dela in filme. Njegova dela so bila uvrščena v več antologij. Pred tremi leti smo ga povabili k pogovoru ob izidu njegove knjige z naslovom Osebno. Zaradi dobrega odziva smo pogovor v poletnem, dopustniškem času ponovili. 

družba odnosi pogovor

Via positiva

Dr. Miha Mazzini: Smo majhna družba in slabo mobilna v smislu, da vse življenje preživimo z istimi ljudmi

Dr. Miha Mazzini je pisatelj, režiser in predavatelj, avtor tridesetih objavljenih knjig - v enajstih jezikih, in računalniški strokovnjak, avtor devetih priročnikov, dobitnik številnih nagrad za svoja literarna dela in filme. Njegova dela so bila uvrščena v več antologij. Pred tremi leti smo ga povabili k pogovoru ob izidu njegove knjige z naslovom Osebno. Zaradi dobrega odziva smo pogovor v poletnem, dopustniškem času ponovili. 

VEČ ...|21. 8. 2025
Dr. Miha Mazzini: Smo majhna družba in slabo mobilna v smislu, da vse življenje preživimo z istimi ljudmi

Dr. Miha Mazzini je pisatelj, režiser in predavatelj, avtor tridesetih objavljenih knjig - v enajstih jezikih, in računalniški strokovnjak, avtor devetih priročnikov, dobitnik številnih nagrad za svoja literarna dela in filme. Njegova dela so bila uvrščena v več antologij. Pred tremi leti smo ga povabili k pogovoru ob izidu njegove knjige z naslovom Osebno. Zaradi dobrega odziva smo pogovor v poletnem, dopustniškem času ponovili. 

Nataša Ličen

družba odnosi pogovor

Via positiva

VEČ ...|14. 8. 2025
Park prostoživečih živali Destrnik

Blizu najstarejšega mesta v Sloveniji je poseben park prostoživečih živali Destrnik, na domačiji družine Horvat. Z Aleksandrom smo se sprehodili po njem in v oddaji opozorili na pomen izobraževanja, obveščanja in skrbi za ogrožene živalske vrste.

Park prostoživečih živali Destrnik

Blizu najstarejšega mesta v Sloveniji je poseben park prostoživečih živali Destrnik, na domačiji družine Horvat. Z Aleksandrom smo se sprehodili po njem in v oddaji opozorili na pomen izobraževanja, obveščanja in skrbi za ogrožene živalske vrste.

družba narava

Via positiva

Park prostoživečih živali Destrnik

Blizu najstarejšega mesta v Sloveniji je poseben park prostoživečih živali Destrnik, na domačiji družine Horvat. Z Aleksandrom smo se sprehodili po njem in v oddaji opozorili na pomen izobraževanja, obveščanja in skrbi za ogrožene živalske vrste.

VEČ ...|14. 8. 2025
Park prostoživečih živali Destrnik

Blizu najstarejšega mesta v Sloveniji je poseben park prostoživečih živali Destrnik, na domačiji družine Horvat. Z Aleksandrom smo se sprehodili po njem in v oddaji opozorili na pomen izobraževanja, obveščanja in skrbi za ogrožene živalske vrste.

Nataša Ličen

družba narava

Via positiva

VEČ ...|31. 7. 2025
Poletne poti po domovini

Brigita Vehar je predsednica Kulturno turističnega društva Hotedršica, Barbara Zelenec pa aktivna članica v njem. Hotedršica je od nekoč kraj pomembne strateške lokacije. V društvu so uredili krožno pot, na kateri spoznamo zgodovino in izročilo, ter okušamo lokalno. Poletje je priložnost spoznavanja domovine, krajev, okolij, v katerih še nismo bili, če pa, pa jih lahko z vsakim obiskom na novo še podrobneje spoznamo. Sproščen poletni pogovor z namenom vzbuditi zanimanje za lepote in zanimivosti domovine.  

Poletne poti po domovini

Brigita Vehar je predsednica Kulturno turističnega društva Hotedršica, Barbara Zelenec pa aktivna članica v njem. Hotedršica je od nekoč kraj pomembne strateške lokacije. V društvu so uredili krožno pot, na kateri spoznamo zgodovino in izročilo, ter okušamo lokalno. Poletje je priložnost spoznavanja domovine, krajev, okolij, v katerih še nismo bili, če pa, pa jih lahko z vsakim obiskom na novo še podrobneje spoznamo. Sproščen poletni pogovor z namenom vzbuditi zanimanje za lepote in zanimivosti domovine.  

družba kultura izročilo družba

Via positiva

Poletne poti po domovini

Brigita Vehar je predsednica Kulturno turističnega društva Hotedršica, Barbara Zelenec pa aktivna članica v njem. Hotedršica je od nekoč kraj pomembne strateške lokacije. V društvu so uredili krožno pot, na kateri spoznamo zgodovino in izročilo, ter okušamo lokalno. Poletje je priložnost spoznavanja domovine, krajev, okolij, v katerih še nismo bili, če pa, pa jih lahko z vsakim obiskom na novo še podrobneje spoznamo. Sproščen poletni pogovor z namenom vzbuditi zanimanje za lepote in zanimivosti domovine.  

VEČ ...|31. 7. 2025
Poletne poti po domovini

Brigita Vehar je predsednica Kulturno turističnega društva Hotedršica, Barbara Zelenec pa aktivna članica v njem. Hotedršica je od nekoč kraj pomembne strateške lokacije. V društvu so uredili krožno pot, na kateri spoznamo zgodovino in izročilo, ter okušamo lokalno. Poletje je priložnost spoznavanja domovine, krajev, okolij, v katerih še nismo bili, če pa, pa jih lahko z vsakim obiskom na novo še podrobneje spoznamo. Sproščen poletni pogovor z namenom vzbuditi zanimanje za lepote in zanimivosti domovine.  

Nataša Ličen

družba kultura izročilo družba

Via positiva

VEČ ...|24. 7. 2025
Drugačne počitnice - pomoč sirotam v Ugandi

Družina Praček iz Ljubljane se je odločila za drugačne počitnice, za obisk sirotišnice v Ugandi. Pred odhodom so k sodelovanju in pomoči povabili širšo javnost. Ido Praček smo skoraj tik pred odhodom v Ugando povabili v studio in jo med drugim vprašali o ozadju odhoda, na pogovor je prišla skupaj z Melito Kordež Demšar, ki je družino Praček tudi navdušila za drugače preživet počitniški mesec.

Drugačne počitnice - pomoč sirotam v Ugandi

Družina Praček iz Ljubljane se je odločila za drugačne počitnice, za obisk sirotišnice v Ugandi. Pred odhodom so k sodelovanju in pomoči povabili širšo javnost. Ido Praček smo skoraj tik pred odhodom v Ugando povabili v studio in jo med drugim vprašali o ozadju odhoda, na pogovor je prišla skupaj z Melito Kordež Demšar, ki je družino Praček tudi navdušila za drugače preživet počitniški mesec.

družba pogovor otroci

Via positiva

Drugačne počitnice - pomoč sirotam v Ugandi

Družina Praček iz Ljubljane se je odločila za drugačne počitnice, za obisk sirotišnice v Ugandi. Pred odhodom so k sodelovanju in pomoči povabili širšo javnost. Ido Praček smo skoraj tik pred odhodom v Ugando povabili v studio in jo med drugim vprašali o ozadju odhoda, na pogovor je prišla skupaj z Melito Kordež Demšar, ki je družino Praček tudi navdušila za drugače preživet počitniški mesec.

VEČ ...|24. 7. 2025
Drugačne počitnice - pomoč sirotam v Ugandi

Družina Praček iz Ljubljane se je odločila za drugačne počitnice, za obisk sirotišnice v Ugandi. Pred odhodom so k sodelovanju in pomoči povabili širšo javnost. Ido Praček smo skoraj tik pred odhodom v Ugando povabili v studio in jo med drugim vprašali o ozadju odhoda, na pogovor je prišla skupaj z Melito Kordež Demšar, ki je družino Praček tudi navdušila za drugače preživet počitniški mesec.

Nataša Ličen

družba pogovor otroci

Via positiva

VEČ ...|17. 7. 2025
Dr. Samo Repolusk

Dr. Samo Repolusk je ravnatelj Škofijske gimnazije Antona Martina Slomška v Mariboru, najprej pa hvaležen oče in mož, profesor in didaktik matematike, ljubitelj knjig, gora, narave, astronomije, iger, glasbe in fotografije, ki se trudi biti vsaj kdaj prinašalec upanja.

Dr. Samo Repolusk

Dr. Samo Repolusk je ravnatelj Škofijske gimnazije Antona Martina Slomška v Mariboru, najprej pa hvaležen oče in mož, profesor in didaktik matematike, ljubitelj knjig, gora, narave, astronomije, iger, glasbe in fotografije, ki se trudi biti vsaj kdaj prinašalec upanja.

družba pogovor odnosi narava okolje šola izobraževanje

Via positiva

Dr. Samo Repolusk

Dr. Samo Repolusk je ravnatelj Škofijske gimnazije Antona Martina Slomška v Mariboru, najprej pa hvaležen oče in mož, profesor in didaktik matematike, ljubitelj knjig, gora, narave, astronomije, iger, glasbe in fotografije, ki se trudi biti vsaj kdaj prinašalec upanja.

VEČ ...|17. 7. 2025
Dr. Samo Repolusk

Dr. Samo Repolusk je ravnatelj Škofijske gimnazije Antona Martina Slomška v Mariboru, najprej pa hvaležen oče in mož, profesor in didaktik matematike, ljubitelj knjig, gora, narave, astronomije, iger, glasbe in fotografije, ki se trudi biti vsaj kdaj prinašalec upanja.

Nataša Ličen

družba pogovor odnosi narava okolje šola izobraževanje

Via positiva

VEČ ...|10. 7. 2025
Sara Isaković

Sara Isaković ima zelo zanimivo življenje, širši javnosti je najbolj znana kot odlična športna plavalka in kot prva Slovenka s plavalno olimpijsko medaljo. Po študiju psihologije na kalifornijski univerzi Berkeley je uspešno - prav tako s področja psihologije, tudi magistrirala. Deluje na področju nevropsihologije. Pripravila je lasten program mentalnega treninga za letalske pilote, sodelovala pri drugih projektih po svetu, bila del start-up ekipe v Oslu, kjer je pomagala pri pripravah štirih norveških deklet za veslanje čez Atlantik.  Odločila se je za vrnitev v Slovenijo, kjer nadaljuje s svojim delom na področju psihologije, sodeluje s športniki, predava na različnih dogodkih. Napisala je tudi knjigo. 

Sara Isaković

Sara Isaković ima zelo zanimivo življenje, širši javnosti je najbolj znana kot odlična športna plavalka in kot prva Slovenka s plavalno olimpijsko medaljo. Po študiju psihologije na kalifornijski univerzi Berkeley je uspešno - prav tako s področja psihologije, tudi magistrirala. Deluje na področju nevropsihologije. Pripravila je lasten program mentalnega treninga za letalske pilote, sodelovala pri drugih projektih po svetu, bila del start-up ekipe v Oslu, kjer je pomagala pri pripravah štirih norveških deklet za veslanje čez Atlantik.  Odločila se je za vrnitev v Slovenijo, kjer nadaljuje s svojim delom na področju psihologije, sodeluje s športniki, predava na različnih dogodkih. Napisala je tudi knjigo. 

pogovor šport psihologija zdravje svetovanje odnosi

Via positiva

Sara Isaković

Sara Isaković ima zelo zanimivo življenje, širši javnosti je najbolj znana kot odlična športna plavalka in kot prva Slovenka s plavalno olimpijsko medaljo. Po študiju psihologije na kalifornijski univerzi Berkeley je uspešno - prav tako s področja psihologije, tudi magistrirala. Deluje na področju nevropsihologije. Pripravila je lasten program mentalnega treninga za letalske pilote, sodelovala pri drugih projektih po svetu, bila del start-up ekipe v Oslu, kjer je pomagala pri pripravah štirih norveških deklet za veslanje čez Atlantik.  Odločila se je za vrnitev v Slovenijo, kjer nadaljuje s svojim delom na področju psihologije, sodeluje s športniki, predava na različnih dogodkih. Napisala je tudi knjigo. 

VEČ ...|10. 7. 2025
Sara Isaković

Sara Isaković ima zelo zanimivo življenje, širši javnosti je najbolj znana kot odlična športna plavalka in kot prva Slovenka s plavalno olimpijsko medaljo. Po študiju psihologije na kalifornijski univerzi Berkeley je uspešno - prav tako s področja psihologije, tudi magistrirala. Deluje na področju nevropsihologije. Pripravila je lasten program mentalnega treninga za letalske pilote, sodelovala pri drugih projektih po svetu, bila del start-up ekipe v Oslu, kjer je pomagala pri pripravah štirih norveških deklet za veslanje čez Atlantik.  Odločila se je za vrnitev v Slovenijo, kjer nadaljuje s svojim delom na področju psihologije, sodeluje s športniki, predava na različnih dogodkih. Napisala je tudi knjigo. 

Nataša Ličen

pogovor šport psihologija zdravje svetovanje odnosi

Via positiva

VEČ ...|3. 7. 2025
Tereza Poljanič - kulinarična mornarka

Tereza Poljanič je že od rane mladosti prepoznaven medijski obraz. Med prvimi je  z inovativnimi recepti in pripravo jedi pred kamero vstopila v odgovornejši način prehranjevanja, tudi z rabo lokalnega, sezonskega in čim bolj naravnega. Prve televizijske oddaje je začela pripravljati na Novi Zelandiji. Po dveh uspešnih sezonah pa tretjo ustvarila v domačem slovenskem okolju. Je blogerka, televizijska voditeljica, organizatorka počitnic in avtorica kuharskih knjig, nas pa je v pogovoru zanimalo njeno širše razumevanje življenja in ohranjanje zdravja. 

Tereza Poljanič - kulinarična mornarka

Tereza Poljanič je že od rane mladosti prepoznaven medijski obraz. Med prvimi je  z inovativnimi recepti in pripravo jedi pred kamero vstopila v odgovornejši način prehranjevanja, tudi z rabo lokalnega, sezonskega in čim bolj naravnega. Prve televizijske oddaje je začela pripravljati na Novi Zelandiji. Po dveh uspešnih sezonah pa tretjo ustvarila v domačem slovenskem okolju. Je blogerka, televizijska voditeljica, organizatorka počitnic in avtorica kuharskih knjig, nas pa je v pogovoru zanimalo njeno širše razumevanje življenja in ohranjanje zdravja. 

kulinarika zdravje pogovor odnosi

Via positiva

Tereza Poljanič - kulinarična mornarka

Tereza Poljanič je že od rane mladosti prepoznaven medijski obraz. Med prvimi je  z inovativnimi recepti in pripravo jedi pred kamero vstopila v odgovornejši način prehranjevanja, tudi z rabo lokalnega, sezonskega in čim bolj naravnega. Prve televizijske oddaje je začela pripravljati na Novi Zelandiji. Po dveh uspešnih sezonah pa tretjo ustvarila v domačem slovenskem okolju. Je blogerka, televizijska voditeljica, organizatorka počitnic in avtorica kuharskih knjig, nas pa je v pogovoru zanimalo njeno širše razumevanje življenja in ohranjanje zdravja. 

VEČ ...|3. 7. 2025
Tereza Poljanič - kulinarična mornarka

Tereza Poljanič je že od rane mladosti prepoznaven medijski obraz. Med prvimi je  z inovativnimi recepti in pripravo jedi pred kamero vstopila v odgovornejši način prehranjevanja, tudi z rabo lokalnega, sezonskega in čim bolj naravnega. Prve televizijske oddaje je začela pripravljati na Novi Zelandiji. Po dveh uspešnih sezonah pa tretjo ustvarila v domačem slovenskem okolju. Je blogerka, televizijska voditeljica, organizatorka počitnic in avtorica kuharskih knjig, nas pa je v pogovoru zanimalo njeno širše razumevanje življenja in ohranjanje zdravja. 

Nataša Ličen

kulinarika zdravje pogovor odnosi

Via positiva
Sodobni človek vse pogosteje čuti izgubo pristnega stika s seboj, s Stvarnikom in s smislom bivanja. V enournih pogovorih s strokovnjaki različnih področij, predvsem pa s področja psihologije, razgrinjamo možnosti po vnovičnem prebujenju. Govorimo o izbirah, ki vračajo zadovoljstvo, kažemo drugačne možnosti notranje izpolnitve in spodbujamo k izstopu iz ujetosti, lažne privlačnosti agresivnega potrošništva ter novodobnih pritiskov o tem, kakšen naj bi bil uspešen človek - večno mlad, srečen in prekipevajoč v udobju. Izstopimo, da bi znova našli sebe. To je naš namen pogovornih oddaj, s katerimi stopamo na pozitivno stran.
Nataša Ličen

Radio Ognjišče

Priporočamo
|
Aktualno

Komentar tedna

VEČ ...|29. 8. 2025
Alenka Brovč: Novo šolsko leto naj bo čas za SREČAnja

V ponedeljek se začne novo šolsko leto. Naj bo polno želje po znanju, radovednosti, poguma za delanje napak, humorja, veselja ob majhnih zmagah in zaupanja med učitelji, učenci in starši. Naj bo leto, ko bo šola prostor srečanja, ne le informacij. Naj bo leto 2025/2026 leto, v katerem bomo vsakemu otroku znali reči: »Zmoreš. Verjamem vate.« In leto, v katerem bomo znali tudi sami sebi reči: »Zmorem. Verjamem vase.«

Komentar je pripravila Alenka Brovč, univ. dipl. ped. in prof. slov. ter članica DKPS.

Alenka Brovč: Novo šolsko leto naj bo čas za SREČAnja

V ponedeljek se začne novo šolsko leto. Naj bo polno želje po znanju, radovednosti, poguma za delanje napak, humorja, veselja ob majhnih zmagah in zaupanja med učitelji, učenci in starši. Naj bo leto, ko bo šola prostor srečanja, ne le informacij. Naj bo leto 2025/2026 leto, v katerem bomo vsakemu otroku znali reči: »Zmoreš. Verjamem vate.« In leto, v katerem bomo znali tudi sami sebi reči: »Zmorem. Verjamem vase.«

Komentar je pripravila Alenka Brovč, univ. dipl. ped. in prof. slov. ter članica DKPS.

Alenka Brovč

komentardružbaizobraževanje

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|29. 8. 2025
Jormak v Pliberku

Z ekumenskim bogoslužjem se danes opoldne začel 632. Pliberški jormak, eden največjih klasičnih sejmov na prostem na avstrijskem Koroškem. Na sedem hektarjev velikem župnijskem travniku v Pliberku bo do ponedeljka ponujalo svoje izdelke okoli 300 razstavljalcev. Za domače obrtnike je to po poročanju Slovenskega uredništva ORF iz Celovca pomemben gospodarski dejavnik, četudi za večino ni glavni vir dohodka, rezultati ponavadi pridejo pozneje. Za mestno občino Pliberški jormak vsekakor ni donosen, nasprotno, prinaša primanjkljaj zaradi visokih stroškov za infrastrukturo, elektriko in varnost. Ker stroškov z najemninami ne pokrivajo, se je pred dogodkom razvnela razprava o uvedbi vstopnine, ki pa jo je občinski svet že junija soglasno zavrnil, ker so bili mnenja, da mora Jormak ostati ljudsko slavje – kraj srečanja, zabave in razvedrila. Sejem je pomemben dogodek tudi za društva. Domače Slovensko prosvetno društvo Edinost ima že 50 let tam Svavejo uto, kjer bo tudi letos pester kulturni in družabni program. Organizatorji si ob ugodnem vremenu nadejajo do 140.000 obiskovalcev, tudi iz Slovenije.

Jormak v Pliberku

Z ekumenskim bogoslužjem se danes opoldne začel 632. Pliberški jormak, eden največjih klasičnih sejmov na prostem na avstrijskem Koroškem. Na sedem hektarjev velikem župnijskem travniku v Pliberku bo do ponedeljka ponujalo svoje izdelke okoli 300 razstavljalcev. Za domače obrtnike je to po poročanju Slovenskega uredništva ORF iz Celovca pomemben gospodarski dejavnik, četudi za večino ni glavni vir dohodka, rezultati ponavadi pridejo pozneje. Za mestno občino Pliberški jormak vsekakor ni donosen, nasprotno, prinaša primanjkljaj zaradi visokih stroškov za infrastrukturo, elektriko in varnost. Ker stroškov z najemninami ne pokrivajo, se je pred dogodkom razvnela razprava o uvedbi vstopnine, ki pa jo je občinski svet že junija soglasno zavrnil, ker so bili mnenja, da mora Jormak ostati ljudsko slavje – kraj srečanja, zabave in razvedrila. Sejem je pomemben dogodek tudi za društva. Domače Slovensko prosvetno društvo Edinost ima že 50 let tam Svavejo uto, kjer bo tudi letos pester kulturni in družabni program. Organizatorji si ob ugodnem vremenu nadejajo do 140.000 obiskovalcev, tudi iz Slovenije.

Matjaž Merljak

družbarojaki

Naš pogled

VEČ ...|26. 8. 2025
Tone Gorjup: Pred vročo politično jesenjo

Pred vrati je vroča politična jesen z medijsko vojno, v kateri bo vladajoča stran poskušala dokazati, da je izpolnila svoje obljube, da živimo bolje kot smo pred tremi leti; da smo gospodarsko ena najuspešnejših držav; da smo si povrnili ugled v svetu in da je Slovenija danes država, ki Evropi vliva upanje, kot je pred meseci dejal premier Golob. A nekateri opozarjajo, da glede na občutno višje davčne dajatve, državljani nikakor ne občutimo boljših storitev. In še nekaj o zdravstvu, zastojih na cesti, popoplavni obnovi, reševanju Palestinskega vprašanja ...

Tone Gorjup: Pred vročo politično jesenjo

Pred vrati je vroča politična jesen z medijsko vojno, v kateri bo vladajoča stran poskušala dokazati, da je izpolnila svoje obljube, da živimo bolje kot smo pred tremi leti; da smo gospodarsko ena najuspešnejših držav; da smo si povrnili ugled v svetu in da je Slovenija danes država, ki Evropi vliva upanje, kot je pred meseci dejal premier Golob. A nekateri opozarjajo, da glede na občutno višje davčne dajatve, državljani nikakor ne občutimo boljših storitev. In še nekaj o zdravstvu, zastojih na cesti, popoplavni obnovi, reševanju Palestinskega vprašanja ...

Tone Gorjup

komentar

Naš gost

VEČ ...|30. 8. 2025
Meta Tavčar, terapevtka

Naša gostja je bila nekdanja imago terapevtka Meta Tavčar. Poslušalci se je najbrž spomnijo iz oddaj Za življenje, v katerih sta bila s soprogom Rudijem redna gosta.

Meta Tavčar, terapevtka

Naša gostja je bila nekdanja imago terapevtka Meta Tavčar. Poslušalci se je najbrž spomnijo iz oddaj Za življenje, v katerih sta bila s soprogom Rudijem redna gosta.

Mateja Subotičanec

spominživljenje

Program zadnjega tedna

VEČ ...|30. 8. 2025
Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 30. avgust 2025 ob 05-ih

Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 30. avgust 2025 ob 05-ih

Radio Ognjišče

Rožni venec

VEČ ...|31. 8. 2025
Častitljivi del dne 31. 8.

Molile so redovnice - Usmiljenke.

Častitljivi del dne 31. 8.

Molile so redovnice - Usmiljenke.

Radio Ognjišče

Sobotni duhovni večer

VEČ ...|30. 8. 2025
Pred 22. nedeljo med letom

V Sobotnem duhovnem večeru ste najprej slišali odlomke Božje besede, berili in evangelij, ki so izbrani za 22. nedeljo med letom. Sledil je duhovni nagovor, ki ga je pripravil škof Jurij Bizjak in molitev rožnega venca, s katerim smo prosili za blagoslov novega šolskega in veroučnega leta. Mariji v čast smo zapeli lavretanske litanije in se z molitvijo izročili v njeno varstvo.

Pred 22. nedeljo med letom

V Sobotnem duhovnem večeru ste najprej slišali odlomke Božje besede, berili in evangelij, ki so izbrani za 22. nedeljo med letom. Sledil je duhovni nagovor, ki ga je pripravil škof Jurij Bizjak in molitev rožnega venca, s katerim smo prosili za blagoslov novega šolskega in veroučnega leta. Mariji v čast smo zapeli lavretanske litanije in se z molitvijo izročili v njeno varstvo.

Franci Trstenjak

odnosidružinaduhovnost

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|30. 8. 2025
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 30. 8.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 30. 8.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Naš gost

VEČ ...|30. 8. 2025
Meta Tavčar, terapevtka

Naša gostja je bila nekdanja imago terapevtka Meta Tavčar. Poslušalci se je najbrž spomnijo iz oddaj Za življenje, v katerih sta bila s soprogom Rudijem redna gosta.

Meta Tavčar, terapevtka

Naša gostja je bila nekdanja imago terapevtka Meta Tavčar. Poslušalci se je najbrž spomnijo iz oddaj Za življenje, v katerih sta bila s soprogom Rudijem redna gosta.

Mateja Subotičanec

spominživljenje