Is podcast Franci Feltrin: Upreti se moramo bruseljskim birokratom, ki spodkopavajo evropsko krščanstvo Is podcast
Franci Feltrin: Upreti se moramo bruseljskim birokratom, ki spodkopavajo evropsko krščanstvo

Franci Feltrin: Upreti se moramo bruseljskim birokratom, ki spodkopavajo evropsko krščanstvo
 

Ključne besede: krščanstvo, Evropska unija, Janez Janša, LGBTQ, Madžarska
 

Komentator je v komentarju kritičen do bruseljskih birokratov, ki s propagiranjem LGBTQ majejo krščanske temelje Evrope. Obžaluje, da se namesto k pristopanju urejanja skupnega življenja z migranti ukvarja z LGBTQ. Prepričan je, da s pritiskom na Madžarsko, ki je z zakonom prepovedala, da bi člani LGBTQ v šolah predavali o svojih frustracijah, kršijo evropski pravni red. Sprašuje se, ali bomo denar usmerjali v družine in otroke ali k nasprotnikom življenja. V komentarju pohvali državotvorno držo Janeza Janše in je kritičen do izjav Tanje Fajon. Zaključi pa s pozivom, da bodimo prijazni do vseh ljudu, tudi tistih, ki niso po naših predstavah.
 

Franci Feltrin

komentar krščanstvo Evropska unija Janez Janša LGBTQ Madžarska

21. 7. 2021
Franci Feltrin: Upreti se moramo bruseljskim birokratom, ki spodkopavajo evropsko krščanstvo

Franci Feltrin: Upreti se moramo bruseljskim birokratom, ki spodkopavajo evropsko krščanstvo
 

Ključne besede: krščanstvo, Evropska unija, Janez Janša, LGBTQ, Madžarska
 

Komentator je v komentarju kritičen do bruseljskih birokratov, ki s propagiranjem LGBTQ majejo krščanske temelje Evrope. Obžaluje, da se namesto k pristopanju urejanja skupnega življenja z migranti ukvarja z LGBTQ. Prepričan je, da s pritiskom na Madžarsko, ki je z zakonom prepovedala, da bi člani LGBTQ v šolah predavali o svojih frustracijah, kršijo evropski pravni red. Sprašuje se, ali bomo denar usmerjali v družine in otroke ali k nasprotnikom življenja. V komentarju pohvali državotvorno držo Janeza Janše in je kritičen do izjav Tanje Fajon. Zaključi pa s pozivom, da bodimo prijazni do vseh ljudu, tudi tistih, ki niso po naših predstavah.
 

Franci Feltrin

VEČ ...|21. 7. 2021
Franci Feltrin: Upreti se moramo bruseljskim birokratom, ki spodkopavajo evropsko krščanstvo

Franci Feltrin: Upreti se moramo bruseljskim birokratom, ki spodkopavajo evropsko krščanstvo
 

Ključne besede: krščanstvo, Evropska unija, Janez Janša, LGBTQ, Madžarska
 

Komentator je v komentarju kritičen do bruseljskih birokratov, ki s propagiranjem LGBTQ majejo krščanske temelje Evrope. Obžaluje, da se namesto k pristopanju urejanja skupnega življenja z migranti ukvarja z LGBTQ. Prepričan je, da s pritiskom na Madžarsko, ki je z zakonom prepovedala, da bi člani LGBTQ v šolah predavali o svojih frustracijah, kršijo evropski pravni red. Sprašuje se, ali bomo denar usmerjali v družine in otroke ali k nasprotnikom življenja. V komentarju pohvali državotvorno držo Janeza Janše in je kritičen do izjav Tanje Fajon. Zaključi pa s pozivom, da bodimo prijazni do vseh ljudu, tudi tistih, ki niso po naših predstavah.
 

Franci Feltrin

komentarkrščanstvoEvropska unijaJanez JanšaLGBTQMadžarska

Komentar Časnik.si

VEČ ...|15. 3. 2023
Robert Hlede: Dva obraza, dve vladi: Pogled na zadnjo Janševo vlado skozi napake in uspehe (2. del)

Avtor izpostavlja, da nas od nastopa Golobove vlade vladajoči in njim naklonjeni mediji ves čas prepričujejo in želijo prepričati, da živimo v svobodi, v času Janševe vlade pa naj bi živeli v diktaturi. V komentarju  nam osvetli primerjavo med obema vladama, saj dejstva kažejo drugačno sliko.

Robert Hlede: Dva obraza, dve vladi: Pogled na zadnjo Janševo vlado skozi napake in uspehe (2. del)

Avtor izpostavlja, da nas od nastopa Golobove vlade vladajoči in njim naklonjeni mediji ves čas prepričujejo in želijo prepričati, da živimo v svobodi, v času Janševe vlade pa naj bi živeli v diktaturi. V komentarju  nam osvetli primerjavo med obema vladama, saj dejstva kažejo drugačno sliko.

komentar

Komentar Časnik.si

Robert Hlede: Dva obraza, dve vladi: Pogled na zadnjo Janševo vlado skozi napake in uspehe (2. del)

Avtor izpostavlja, da nas od nastopa Golobove vlade vladajoči in njim naklonjeni mediji ves čas prepričujejo in želijo prepričati, da živimo v svobodi, v času Janševe vlade pa naj bi živeli v diktaturi. V komentarju  nam osvetli primerjavo med obema vladama, saj dejstva kažejo drugačno sliko.

VEČ ...|15. 3. 2023
Robert Hlede: Dva obraza, dve vladi: Pogled na zadnjo Janševo vlado skozi napake in uspehe (2. del)

Avtor izpostavlja, da nas od nastopa Golobove vlade vladajoči in njim naklonjeni mediji ves čas prepričujejo in želijo prepričati, da živimo v svobodi, v času Janševe vlade pa naj bi živeli v diktaturi. V komentarju  nam osvetli primerjavo med obema vladama, saj dejstva kažejo drugačno sliko.

Robert Hlede

komentar

Komentar Časnik.si

VEČ ...|8. 3. 2023
Andrej Tomelj: 8. marec – dan zmage delovnih žena, a le “naših”

https://casnik.si/8-marec-dan-zmage-delovnih-zena-a-le-nasih/

 

Ponovimo nekaj zgodovinskih dejstev. Sklep o praznovanju dneva delovnih žena je bil sprejet na drugi mednarodni konferenci socialističnih žensk leta 1910, prvič so ga v nekaterih evropskih državah ženske praznovale 1911. leta. Program in smisel praznika: boj za ekonomsko, politično in socialno enakopravnost žensk. Za praznični dan je bil določen 19. marec (sv. Jožef!?), ki se je marsikje v zahodnih državah obdržal še nadaljnja leta. Kmalu pa se je kot praznični dan začel uveljavljati tudi 8. marec v spomin na ženske demonstracije leta 1917 v Petrogradu. Američanke so prvič praznovale že 28. februarja 1909, torej še pred nekaterimi Evropejkami. Šele leta 1977 so v generalni skupščini OZN sprejeli resolucijo, s katero je 8. marec postal mednarodni (svetovni) dan žena. S tem je bila dokončno odpravljena zmeda z datumi in sprejeta pobuda (vsiljevanje) za praznovanje po vsem svetu. Kako je s praznovanjem v muslimanskih državah lahko samo ugibamo. Na kateri dan v marcu so naše ženske praznovale v prvi Jugoslaviji, v kolikor sploh so, je težko zanesljivo trditi. Vsekakor je bil dan žena v senci materinskega dne, to je 25. marca.

Andrej Tomelj: 8. marec – dan zmage delovnih žena, a le “naših”

https://casnik.si/8-marec-dan-zmage-delovnih-zena-a-le-nasih/

 

Ponovimo nekaj zgodovinskih dejstev. Sklep o praznovanju dneva delovnih žena je bil sprejet na drugi mednarodni konferenci socialističnih žensk leta 1910, prvič so ga v nekaterih evropskih državah ženske praznovale 1911. leta. Program in smisel praznika: boj za ekonomsko, politično in socialno enakopravnost žensk. Za praznični dan je bil določen 19. marec (sv. Jožef!?), ki se je marsikje v zahodnih državah obdržal še nadaljnja leta. Kmalu pa se je kot praznični dan začel uveljavljati tudi 8. marec v spomin na ženske demonstracije leta 1917 v Petrogradu. Američanke so prvič praznovale že 28. februarja 1909, torej še pred nekaterimi Evropejkami. Šele leta 1977 so v generalni skupščini OZN sprejeli resolucijo, s katero je 8. marec postal mednarodni (svetovni) dan žena. S tem je bila dokončno odpravljena zmeda z datumi in sprejeta pobuda (vsiljevanje) za praznovanje po vsem svetu. Kako je s praznovanjem v muslimanskih državah lahko samo ugibamo. Na kateri dan v marcu so naše ženske praznovale v prvi Jugoslaviji, v kolikor sploh so, je težko zanesljivo trditi. Vsekakor je bil dan žena v senci materinskega dne, to je 25. marca.

komentar

Komentar Časnik.si

Andrej Tomelj: 8. marec – dan zmage delovnih žena, a le “naših”

https://casnik.si/8-marec-dan-zmage-delovnih-zena-a-le-nasih/

 

Ponovimo nekaj zgodovinskih dejstev. Sklep o praznovanju dneva delovnih žena je bil sprejet na drugi mednarodni konferenci socialističnih žensk leta 1910, prvič so ga v nekaterih evropskih državah ženske praznovale 1911. leta. Program in smisel praznika: boj za ekonomsko, politično in socialno enakopravnost žensk. Za praznični dan je bil določen 19. marec (sv. Jožef!?), ki se je marsikje v zahodnih državah obdržal še nadaljnja leta. Kmalu pa se je kot praznični dan začel uveljavljati tudi 8. marec v spomin na ženske demonstracije leta 1917 v Petrogradu. Američanke so prvič praznovale že 28. februarja 1909, torej še pred nekaterimi Evropejkami. Šele leta 1977 so v generalni skupščini OZN sprejeli resolucijo, s katero je 8. marec postal mednarodni (svetovni) dan žena. S tem je bila dokončno odpravljena zmeda z datumi in sprejeta pobuda (vsiljevanje) za praznovanje po vsem svetu. Kako je s praznovanjem v muslimanskih državah lahko samo ugibamo. Na kateri dan v marcu so naše ženske praznovale v prvi Jugoslaviji, v kolikor sploh so, je težko zanesljivo trditi. Vsekakor je bil dan žena v senci materinskega dne, to je 25. marca.

VEČ ...|8. 3. 2023
Andrej Tomelj: 8. marec – dan zmage delovnih žena, a le “naših”

https://casnik.si/8-marec-dan-zmage-delovnih-zena-a-le-nasih/

 

Ponovimo nekaj zgodovinskih dejstev. Sklep o praznovanju dneva delovnih žena je bil sprejet na drugi mednarodni konferenci socialističnih žensk leta 1910, prvič so ga v nekaterih evropskih državah ženske praznovale 1911. leta. Program in smisel praznika: boj za ekonomsko, politično in socialno enakopravnost žensk. Za praznični dan je bil določen 19. marec (sv. Jožef!?), ki se je marsikje v zahodnih državah obdržal še nadaljnja leta. Kmalu pa se je kot praznični dan začel uveljavljati tudi 8. marec v spomin na ženske demonstracije leta 1917 v Petrogradu. Američanke so prvič praznovale že 28. februarja 1909, torej še pred nekaterimi Evropejkami. Šele leta 1977 so v generalni skupščini OZN sprejeli resolucijo, s katero je 8. marec postal mednarodni (svetovni) dan žena. S tem je bila dokončno odpravljena zmeda z datumi in sprejeta pobuda (vsiljevanje) za praznovanje po vsem svetu. Kako je s praznovanjem v muslimanskih državah lahko samo ugibamo. Na kateri dan v marcu so naše ženske praznovale v prvi Jugoslaviji, v kolikor sploh so, je težko zanesljivo trditi. Vsekakor je bil dan žena v senci materinskega dne, to je 25. marca.

Andrej Tomelj

komentar

Komentar Časnik.si

VEČ ...|1. 3. 2023
Kaj mi manjka? Povzetek misli Alenke Rebula za reševanje problemov skozi postni čas

Z besedami »pomni človek, da si prah in da se v prah povrneš«, smo vstopili v postni čas. Čas, ko premišljujemo o lastni minljivosti in veri v presežno. V teh dneh je zato tudi priložnost, da nase in na druge pogledamo z usmiljenjem ter nežnostjo. Vsak dan nam narekuje mnogo obveznosti in nas vodi v pomanjkanje časa, da bi našli stik najprej s sabo in nato z bližnjimi. Ali je res, da nam ne preostane drugega, kot da se prepustimo toku vseh opravkov in zahtev okolice?

Kaj mi manjka? Povzetek misli Alenke Rebula za reševanje problemov skozi postni čas

Z besedami »pomni človek, da si prah in da se v prah povrneš«, smo vstopili v postni čas. Čas, ko premišljujemo o lastni minljivosti in veri v presežno. V teh dneh je zato tudi priložnost, da nase in na druge pogledamo z usmiljenjem ter nežnostjo. Vsak dan nam narekuje mnogo obveznosti in nas vodi v pomanjkanje časa, da bi našli stik najprej s sabo in nato z bližnjimi. Ali je res, da nam ne preostane drugega, kot da se prepustimo toku vseh opravkov in zahtev okolice?

komentar post

Komentar Časnik.si

Kaj mi manjka? Povzetek misli Alenke Rebula za reševanje problemov skozi postni čas

Z besedami »pomni človek, da si prah in da se v prah povrneš«, smo vstopili v postni čas. Čas, ko premišljujemo o lastni minljivosti in veri v presežno. V teh dneh je zato tudi priložnost, da nase in na druge pogledamo z usmiljenjem ter nežnostjo. Vsak dan nam narekuje mnogo obveznosti in nas vodi v pomanjkanje časa, da bi našli stik najprej s sabo in nato z bližnjimi. Ali je res, da nam ne preostane drugega, kot da se prepustimo toku vseh opravkov in zahtev okolice?

VEČ ...|1. 3. 2023
Kaj mi manjka? Povzetek misli Alenke Rebula za reševanje problemov skozi postni čas

Z besedami »pomni človek, da si prah in da se v prah povrneš«, smo vstopili v postni čas. Čas, ko premišljujemo o lastni minljivosti in veri v presežno. V teh dneh je zato tudi priložnost, da nase in na druge pogledamo z usmiljenjem ter nežnostjo. Vsak dan nam narekuje mnogo obveznosti in nas vodi v pomanjkanje časa, da bi našli stik najprej s sabo in nato z bližnjimi. Ali je res, da nam ne preostane drugega, kot da se prepustimo toku vseh opravkov in zahtev okolice?

Petra Kavčič

komentar post

Komentar Časnik.si

VEČ ...|22. 2. 2023
Janez Juhant: Dobljena prva bitka, a vojna bo še trajala

Avtor je razmišljal o odločbi Ustavnega sodišča o Zakonu o RTV Slovenija.

Janez Juhant: Dobljena prva bitka, a vojna bo še trajala

Avtor je razmišljal o odločbi Ustavnega sodišča o Zakonu o RTV Slovenija.

komentar ustava RTV

Komentar Časnik.si

Janez Juhant: Dobljena prva bitka, a vojna bo še trajala

Avtor je razmišljal o odločbi Ustavnega sodišča o Zakonu o RTV Slovenija.

VEČ ...|22. 2. 2023
Janez Juhant: Dobljena prva bitka, a vojna bo še trajala

Avtor je razmišljal o odločbi Ustavnega sodišča o Zakonu o RTV Slovenija.

Janez Juhant

komentar ustava RTV

Komentar Časnik.si

VEČ ...|15. 2. 2023
Franci Kindlhofer: Ministrica Vrečko, nikoli ni prepozno priznati zmote

Avtor v komentarju poziva ministrico za kulturo dr. Asto Vrečko, da ni nikoli prepozno prepoznati svoje zmote in naj ji bo s svojim odstopom zgled ministrica za notranje zadeve.

Franci Kindlhofer: Ministrica Vrečko, nikoli ni prepozno priznati zmote

Avtor v komentarju poziva ministrico za kulturo dr. Asto Vrečko, da ni nikoli prepozno prepoznati svoje zmote in naj ji bo s svojim odstopom zgled ministrica za notranje zadeve.

komentar politika

Komentar Časnik.si

Franci Kindlhofer: Ministrica Vrečko, nikoli ni prepozno priznati zmote

Avtor v komentarju poziva ministrico za kulturo dr. Asto Vrečko, da ni nikoli prepozno prepoznati svoje zmote in naj ji bo s svojim odstopom zgled ministrica za notranje zadeve.

VEČ ...|15. 2. 2023
Franci Kindlhofer: Ministrica Vrečko, nikoli ni prepozno priznati zmote

Avtor v komentarju poziva ministrico za kulturo dr. Asto Vrečko, da ni nikoli prepozno prepoznati svoje zmote in naj ji bo s svojim odstopom zgled ministrica za notranje zadeve.

Franci Kindlhofer

komentar politika

Komentar Časnik.si

VEČ ...|8. 2. 2023
Janez Remškar: Profesionalizacija svetov zavodov

Vprašanje za g. ministra Bešič Loredana in g. Šebedra je: Kako bo pri vaši »profesionalni« sestavi svetov zavodov z njihovo odgovornostjo? Želel bi, da končno začnemo prenašati v naše delo tudi odgovornost, ki je do sedaj ni bilo, če izvzamem osebni občutek odgovornosti posameznika do bolnika, česar tudi nimamo vsi!

Komentar je pripravil prim. Janez Remškar, dr. med.

Janez Remškar: Profesionalizacija svetov zavodov

Vprašanje za g. ministra Bešič Loredana in g. Šebedra je: Kako bo pri vaši »profesionalni« sestavi svetov zavodov z njihovo odgovornostjo? Želel bi, da končno začnemo prenašati v naše delo tudi odgovornost, ki je do sedaj ni bilo, če izvzamem osebni občutek odgovornosti posameznika do bolnika, česar tudi nimamo vsi!

Komentar je pripravil prim. Janez Remškar, dr. med.

komentar politika zdravstvo

Komentar Časnik.si

Janez Remškar: Profesionalizacija svetov zavodov

Vprašanje za g. ministra Bešič Loredana in g. Šebedra je: Kako bo pri vaši »profesionalni« sestavi svetov zavodov z njihovo odgovornostjo? Želel bi, da končno začnemo prenašati v naše delo tudi odgovornost, ki je do sedaj ni bilo, če izvzamem osebni občutek odgovornosti posameznika do bolnika, česar tudi nimamo vsi!

Komentar je pripravil prim. Janez Remškar, dr. med.

VEČ ...|8. 2. 2023
Janez Remškar: Profesionalizacija svetov zavodov

Vprašanje za g. ministra Bešič Loredana in g. Šebedra je: Kako bo pri vaši »profesionalni« sestavi svetov zavodov z njihovo odgovornostjo? Želel bi, da končno začnemo prenašati v naše delo tudi odgovornost, ki je do sedaj ni bilo, če izvzamem osebni občutek odgovornosti posameznika do bolnika, česar tudi nimamo vsi!

Komentar je pripravil prim. Janez Remškar, dr. med.

Janez Remškar

komentar politika zdravstvo

Komentar Časnik.si

VEČ ...|1. 2. 2023
Mateja Pršolja: Kdaj se bomo mi soočili s post-covidnim sindromom v šolah?

Avtorica v komentarju predstavi svoje razmišljanje o tem, kaj se po epidemiji dogaja z otroki v šolskih klopeh. Pestijo jih ocenjevanja in prehiter tempo učenja, ki mu zaradi pomanjkanja razlage niso zmožni slediti. Zato se znajdejo v stiskah, ki se odražajo tudi v nasilnem in nestrpnem vedenju ali samodestruktivnih vzgibih. Peršolja meni, da bi si za zgled pri reševanju tovrstnih težav morali vzeti skandinavske države, ki v ospredje ne postavljajo več učnih načrtov, ampak krepijo socialno-emocionalne veščine.

Mateja Pršolja: Kdaj se bomo mi soočili s post-covidnim sindromom v šolah?

Avtorica v komentarju predstavi svoje razmišljanje o tem, kaj se po epidemiji dogaja z otroki v šolskih klopeh. Pestijo jih ocenjevanja in prehiter tempo učenja, ki mu zaradi pomanjkanja razlage niso zmožni slediti. Zato se znajdejo v stiskah, ki se odražajo tudi v nasilnem in nestrpnem vedenju ali samodestruktivnih vzgibih. Peršolja meni, da bi si za zgled pri reševanju tovrstnih težav morali vzeti skandinavske države, ki v ospredje ne postavljajo več učnih načrtov, ampak krepijo socialno-emocionalne veščine.

komentar šola koronavirus

Komentar Časnik.si

Mateja Pršolja: Kdaj se bomo mi soočili s post-covidnim sindromom v šolah?

Avtorica v komentarju predstavi svoje razmišljanje o tem, kaj se po epidemiji dogaja z otroki v šolskih klopeh. Pestijo jih ocenjevanja in prehiter tempo učenja, ki mu zaradi pomanjkanja razlage niso zmožni slediti. Zato se znajdejo v stiskah, ki se odražajo tudi v nasilnem in nestrpnem vedenju ali samodestruktivnih vzgibih. Peršolja meni, da bi si za zgled pri reševanju tovrstnih težav morali vzeti skandinavske države, ki v ospredje ne postavljajo več učnih načrtov, ampak krepijo socialno-emocionalne veščine.

VEČ ...|1. 2. 2023
Mateja Pršolja: Kdaj se bomo mi soočili s post-covidnim sindromom v šolah?

Avtorica v komentarju predstavi svoje razmišljanje o tem, kaj se po epidemiji dogaja z otroki v šolskih klopeh. Pestijo jih ocenjevanja in prehiter tempo učenja, ki mu zaradi pomanjkanja razlage niso zmožni slediti. Zato se znajdejo v stiskah, ki se odražajo tudi v nasilnem in nestrpnem vedenju ali samodestruktivnih vzgibih. Peršolja meni, da bi si za zgled pri reševanju tovrstnih težav morali vzeti skandinavske države, ki v ospredje ne postavljajo več učnih načrtov, ampak krepijo socialno-emocionalne veščine.

Mateja Peršolja

komentar šola koronavirus

Komentar Časnik.si

VEČ ...|25. 1. 2023
Jože Dežman: Če vlada ne odgovori na ta vprašanja, je to krepko norčevanje iz demokratične in pravne države

Napovedana ukinitev Muzeja slovenske osamosvojitve in Muzeja novejše zgodovine Slovenije, iz katerih bi potem ustvarili nov javni zavod, je sprožila živahne odmeve. Dejansko gre za nadaljevanje spominske in kulturne vojne … Celotno besedilo komentarja lahko preberete tukaj.

Jože Dežman: Če vlada ne odgovori na ta vprašanja, je to krepko norčevanje iz demokratične in pravne države

Napovedana ukinitev Muzeja slovenske osamosvojitve in Muzeja novejše zgodovine Slovenije, iz katerih bi potem ustvarili nov javni zavod, je sprožila živahne odmeve. Dejansko gre za nadaljevanje spominske in kulturne vojne … Celotno besedilo komentarja lahko preberete tukaj.

komentar zgodovina Slovenija

Komentar Časnik.si

Jože Dežman: Če vlada ne odgovori na ta vprašanja, je to krepko norčevanje iz demokratične in pravne države

Napovedana ukinitev Muzeja slovenske osamosvojitve in Muzeja novejše zgodovine Slovenije, iz katerih bi potem ustvarili nov javni zavod, je sprožila živahne odmeve. Dejansko gre za nadaljevanje spominske in kulturne vojne … Celotno besedilo komentarja lahko preberete tukaj.

VEČ ...|25. 1. 2023
Jože Dežman: Če vlada ne odgovori na ta vprašanja, je to krepko norčevanje iz demokratične in pravne države

Napovedana ukinitev Muzeja slovenske osamosvojitve in Muzeja novejše zgodovine Slovenije, iz katerih bi potem ustvarili nov javni zavod, je sprožila živahne odmeve. Dejansko gre za nadaljevanje spominske in kulturne vojne … Celotno besedilo komentarja lahko preberete tukaj.

Jože Dežman

komentar zgodovina Slovenija

Komentar Časnik.si

Jože Dežman

Priporočamo
|
Aktualno

Duhovna misel

VEČ ...|20. 3. 2023
Drobna črna pika v Božji ljubezni?

Kajti ne smeš se priklanjati drugemu bogu, ker je Gospodovo ime “ljubosumni”, ljubosumen Bog je (Druga Mojzesova knjiga 34, 14).

Drobna črna pika v Božji ljubezni?

Kajti ne smeš se priklanjati drugemu bogu, ker je Gospodovo ime “ljubosumni”, ljubosumen Bog je (Druga Mojzesova knjiga 34, 14).

Pavle Ravnohrib

duhovnost

Moja zgodba

VEČ ...|19. 3. 2023
O prestavitvi socrealističnih kipov z Brda v Pivko

Ministrstvo za kulturo je organiziralo posvet o zbirki kipov s posestva Brdo pri Kranju, ki so jih preselili v odprti depo Parka vojaške zgodovine v Pivki. Na posvetu so problematiko kipov in njihove umestitve v prostor osvetlili z različnih zornih kotov mi pa smo o tej temi spregovorili z nekdanjim direktorjem zdaj ukinjenega Muzeja novejše zgodovine Slovenije dr. Jožetom Dežmanom.

O prestavitvi socrealističnih kipov z Brda v Pivko

Ministrstvo za kulturo je organiziralo posvet o zbirki kipov s posestva Brdo pri Kranju, ki so jih preselili v odprti depo Parka vojaške zgodovine v Pivki. Na posvetu so problematiko kipov in njihove umestitve v prostor osvetlili z različnih zornih kotov mi pa smo o tej temi spregovorili z nekdanjim direktorjem zdaj ukinjenega Muzeja novejše zgodovine Slovenije dr. Jožetom Dežmanom.

Jože Bartolj

spominpolitikaJože Dežmansocrealistični kipiMatevž Čelik VidmarŠpela SpanželMartina KikeljMiloš KosecHerman Gvardjančič

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|20. 3. 2023
Ustavni sodnik Klemen Jaklič o vojnih zločinih v Ukrajini

V katerem primeru zadržati izvrševanje kazni zapora je bilo zgolj eno izmed vprašanj, ki smo jih v oddaji Spoznanje več, predsodek manj zastavili ustavnemu sodniku prof. Dr. Dr. Klemeni Jakliču (Oxford UK, Harvard USA). Spregovoril je tudi o surovosti ruske agresije nad Ukrajino, predstavil delo na ustavnem sodišču in odgovarjal na vprašanja poslušalcev.

Ustavni sodnik Klemen Jaklič o vojnih zločinih v Ukrajini

V katerem primeru zadržati izvrševanje kazni zapora je bilo zgolj eno izmed vprašanj, ki smo jih v oddaji Spoznanje več, predsodek manj zastavili ustavnemu sodniku prof. Dr. Dr. Klemeni Jakliču (Oxford UK, Harvard USA). Spregovoril je tudi o surovosti ruske agresije nad Ukrajino, predstavil delo na ustavnem sodišču in odgovarjal na vprašanja poslušalcev.

Alen Salihović

politikasvpmpolitikavojnaukrajinaustavno sodiščeinfopogovor

Lahko noč, moj angel

VEČ ...|20. 3. 2023
Angel izposojene knjige

Iz knjižnice sem prinesel knjigo, in ko sem jo odprl, me je spreletela …

Angel izposojene knjige

Iz knjižnice sem prinesel knjigo, in ko sem jo odprl, me je spreletela …

Gregor Čušin

duhovnost

Komentar tedna

VEČ ...|17. 3. 2023
Papež Frančišek in pot Cerkve v času krize

Ta teden je minilo deset let od izvolitve argentinskega kardinala Bergolija za papeža. Z izbiro imena Frančišek je želel poudariti bližino mišljenju in delovanju Frančiška asiškega. Kot on si prizadeva za duhovno prenovo Cerkve, želi biti blizu ljudem, ljudstvu, upošteva kulturno različnost in skrb za stvarstvo. Ocene, koliko v tem uspeva, so različne.

Papež Frančišek in pot Cerkve v času krize

Ta teden je minilo deset let od izvolitve argentinskega kardinala Bergolija za papeža. Z izbiro imena Frančišek je želel poudariti bližino mišljenju in delovanju Frančiška asiškega. Kot on si prizadeva za duhovno prenovo Cerkve, želi biti blizu ljudem, ljudstvu, upošteva kulturno različnost in skrb za stvarstvo. Ocene, koliko v tem uspeva, so različne.

Igor Bahovec

komentarpapežCerkev

Program zadnjega tedna

VEČ ...|20. 3. 2023
Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 20. marec 2023 ob 05-ih

Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 20. marec 2023 ob 05-ih

Radio Ognjišče

Pevci zapojte, godci zagodte

VEČ ...|20. 3. 2023
Ljudske pevke Čebelice iz Mirne Peči praznujejo 20 let

Triglasno ubrano petje ter vsebinsko raznolik pesemski repertoar odlikuje ljudske pevke Čebelice iz Mirne Peči. V skupini se druži devet pevk, vse pa so članice Aktiva kmečkih žena Mirna Peč. Ob 20-letnici organiziranega delovanja so v začetku marca pripravile slavnostni koncert in nanj povabile pevske prijatelje. Odlomke s prireditve je prinesla oddaja o ljudski glasbi.

Ljudske pevke Čebelice iz Mirne Peči praznujejo 20 let

Triglasno ubrano petje ter vsebinsko raznolik pesemski repertoar odlikuje ljudske pevke Čebelice iz Mirne Peči. V skupini se druži devet pevk, vse pa so članice Aktiva kmečkih žena Mirna Peč. Ob 20-letnici organiziranega delovanja so v začetku marca pripravile slavnostni koncert in nanj povabile pevske prijatelje. Odlomke s prireditve je prinesla oddaja o ljudski glasbi.

Vesna Sever Borovnik

glasbadružbaspomin

Prijatelji Radia Ognjišče

VEČ ...|20. 3. 2023
Papež Frančišek - MISLI IZ SRCA

V oddaji PRO smo prebirali sporočila papeža Frančiška, ki so zbrana v knjigi Papež Frančišek - MISLI IZ SRCA, ki jo je izdala Založba Ognjišče v letu 2014.

Papež Frančišek - MISLI IZ SRCA

V oddaji PRO smo prebirali sporočila papeža Frančiška, ki so zbrana v knjigi Papež Frančišek - MISLI IZ SRCA, ki jo je izdala Založba Ognjišče v letu 2014.

Franci Trstenjak

glasbapropapež

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|20. 3. 2023
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 20. 3.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 20. 3.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Lahko noč, moj angel

VEČ ...|20. 3. 2023
Angel izposojene knjige

Iz knjižnice sem prinesel knjigo, in ko sem jo odprl, me je spreletela …

Angel izposojene knjige

Iz knjižnice sem prinesel knjigo, in ko sem jo odprl, me je spreletela …

Gregor Čušin

duhovnost