Doživetja narave

VEČ ...|20. 12. 2024
Žarko Rovšček - Iskrí se beseda

Petdeseta letošnja oddaja je gostila avtorja knjige Iskri se beseda. Žarko Rovšček se je planinstvu zapisal že v mladih letih ter mu ostal zvest do danes, ko gore doživlja globlje in s peresom v roki. Dolgoletni odbornik PD Tolmin v teh dneh po Sloveniji predstavlja svojo knjigo, v kateri je zbral vse besedila Toneta Škarje. Zaupal nam je, kako se je tega izziva lotil in ga uspešno pripeljal do cilja. 

Žarko Rovšček - Iskrí se beseda

Petdeseta letošnja oddaja je gostila avtorja knjige Iskri se beseda. Žarko Rovšček se je planinstvu zapisal že v mladih letih ter mu ostal zvest do danes, ko gore doživlja globlje in s peresom v roki. Dolgoletni odbornik PD Tolmin v teh dneh po Sloveniji predstavlja svojo knjigo, v kateri je zbral vse besedila Toneta Škarje. Zaupal nam je, kako se je tega izziva lotil in ga uspešno pripeljal do cilja. 

planinstvoalpinizemgoreTone Škarjanaravaplaninska literatura

Doživetja narave

Žarko Rovšček - Iskrí se beseda

Petdeseta letošnja oddaja je gostila avtorja knjige Iskri se beseda. Žarko Rovšček se je planinstvu zapisal že v mladih letih ter mu ostal zvest do danes, ko gore doživlja globlje in s peresom v roki. Dolgoletni odbornik PD Tolmin v teh dneh po Sloveniji predstavlja svojo knjigo, v kateri je zbral vse besedila Toneta Škarje. Zaupal nam je, kako se je tega izziva lotil in ga uspešno pripeljal do cilja. 

VEČ ...|20. 12. 2024
Žarko Rovšček - Iskrí se beseda

Petdeseta letošnja oddaja je gostila avtorja knjige Iskri se beseda. Žarko Rovšček se je planinstvu zapisal že v mladih letih ter mu ostal zvest do danes, ko gore doživlja globlje in s peresom v roki. Dolgoletni odbornik PD Tolmin v teh dneh po Sloveniji predstavlja svojo knjigo, v kateri je zbral vse besedila Toneta Škarje. Zaupal nam je, kako se je tega izziva lotil in ga uspešno pripeljal do cilja. 

Blaž Lesnik

planinstvoalpinizemgoreTone Škarjanaravaplaninska literatura

Doživetja narave

VEČ ...|18. 10. 2024
Festival Živeti gore in po sledeh planinske zgodovine v Ljubljani

Slovenci imamo gore v svojem dednem zapisu. Z gorami so zato povezane številne zgodbe, ki segajo v mite in legende. Včasih so si jih planinci pripovedovali - v sobah alpinističnih odsekov ali v planinskih kočah. Festival Živeti gore želi to tradicijo obuditi. Več o ozadju novega gorniškega festivala ste slišali v Doživetjih narave, ko smo se tudi sprehodili po ljubljanskih ulicah in iskali sledi naše planinske zgodovine. Naša gosta sta bila zgodovinar dr. Peter Mikša in turistična ter planinska vodnica Mateja Komac.

Festival Živeti gore in po sledeh planinske zgodovine v Ljubljani

Slovenci imamo gore v svojem dednem zapisu. Z gorami so zato povezane številne zgodbe, ki segajo v mite in legende. Včasih so si jih planinci pripovedovali - v sobah alpinističnih odsekov ali v planinskih kočah. Festival Živeti gore želi to tradicijo obuditi. Več o ozadju novega gorniškega festivala ste slišali v Doživetjih narave, ko smo se tudi sprehodili po ljubljanskih ulicah in iskali sledi naše planinske zgodovine. Naša gosta sta bila zgodovinar dr. Peter Mikša in turistična ter planinska vodnica Mateja Komac.

planinstvogorništvozgodovinaplaninska zgodovinaplaninske zgodbealpinizemnarava

Doživetja narave

Festival Živeti gore in po sledeh planinske zgodovine v Ljubljani

Slovenci imamo gore v svojem dednem zapisu. Z gorami so zato povezane številne zgodbe, ki segajo v mite in legende. Včasih so si jih planinci pripovedovali - v sobah alpinističnih odsekov ali v planinskih kočah. Festival Živeti gore želi to tradicijo obuditi. Več o ozadju novega gorniškega festivala ste slišali v Doživetjih narave, ko smo se tudi sprehodili po ljubljanskih ulicah in iskali sledi naše planinske zgodovine. Naša gosta sta bila zgodovinar dr. Peter Mikša in turistična ter planinska vodnica Mateja Komac.

VEČ ...|18. 10. 2024
Festival Živeti gore in po sledeh planinske zgodovine v Ljubljani

Slovenci imamo gore v svojem dednem zapisu. Z gorami so zato povezane številne zgodbe, ki segajo v mite in legende. Včasih so si jih planinci pripovedovali - v sobah alpinističnih odsekov ali v planinskih kočah. Festival Živeti gore želi to tradicijo obuditi. Več o ozadju novega gorniškega festivala ste slišali v Doživetjih narave, ko smo se tudi sprehodili po ljubljanskih ulicah in iskali sledi naše planinske zgodovine. Naša gosta sta bila zgodovinar dr. Peter Mikša in turistična ter planinska vodnica Mateja Komac.

Blaž Lesnik

planinstvogorništvozgodovinaplaninska zgodovinaplaninske zgodbealpinizemnarava

Doživetja narave

VEČ ...|30. 8. 2024
Na Gašerbrum III po prvenstveni smeri

V steno najvišjega ne-osemtisočaka so nas popeljala Doživetja z enim od obeh glavnih akterjev, ki sta 4. avgusta letos priplezala na 15. najvišjo goro na svetu po prvenstveni smeri. O plezanju po zahodnem grebenu Gašerbruma III. je spregovoril naš gost, vrhunski alpinist Aleš Česen.

Na Gašerbrum III po prvenstveni smeri

V steno najvišjega ne-osemtisočaka so nas popeljala Doživetja z enim od obeh glavnih akterjev, ki sta 4. avgusta letos priplezala na 15. najvišjo goro na svetu po prvenstveni smeri. O plezanju po zahodnem grebenu Gašerbruma III. je spregovoril naš gost, vrhunski alpinist Aleš Česen.

alpinizemHimalajaGašerbrumTom Livingstone

Doživetja narave

Na Gašerbrum III po prvenstveni smeri

V steno najvišjega ne-osemtisočaka so nas popeljala Doživetja z enim od obeh glavnih akterjev, ki sta 4. avgusta letos priplezala na 15. najvišjo goro na svetu po prvenstveni smeri. O plezanju po zahodnem grebenu Gašerbruma III. je spregovoril naš gost, vrhunski alpinist Aleš Česen.

VEČ ...|30. 8. 2024
Na Gašerbrum III po prvenstveni smeri

V steno najvišjega ne-osemtisočaka so nas popeljala Doživetja z enim od obeh glavnih akterjev, ki sta 4. avgusta letos priplezala na 15. najvišjo goro na svetu po prvenstveni smeri. O plezanju po zahodnem grebenu Gašerbruma III. je spregovoril naš gost, vrhunski alpinist Aleš Česen.

Blaž Lesnik

alpinizemHimalajaGašerbrumTom Livingstone

Doživetja narave

VEČ ...|16. 8. 2024
Velika himalajska pot, 1. del

Na vrsti je prvi del predavanja zakoncev Štremfelj o njunih dogodivščinah na Veliki himalajski poti. S fotografijami sta to 1700 km dolgo in tri meseca trajajočo avanturo letos spomladi približala udeležencem radijskih mini počitnic v Bernardinu. Prizori tudi zgolj z besedami vsekakor oživijo v slikoviti pripovedi Marije in Andreja Štremfelj.

Velika himalajska pot, 1. del

Na vrsti je prvi del predavanja zakoncev Štremfelj o njunih dogodivščinah na Veliki himalajski poti. S fotografijami sta to 1700 km dolgo in tri meseca trajajočo avanturo letos spomladi približala udeležencem radijskih mini počitnic v Bernardinu. Prizori tudi zgolj z besedami vsekakor oživijo v slikoviti pripovedi Marije in Andreja Štremfelj.

himalajaŠtremfeljVelika himalajska pottrekingalpinizemNepal

Doživetja narave

Velika himalajska pot, 1. del

Na vrsti je prvi del predavanja zakoncev Štremfelj o njunih dogodivščinah na Veliki himalajski poti. S fotografijami sta to 1700 km dolgo in tri meseca trajajočo avanturo letos spomladi približala udeležencem radijskih mini počitnic v Bernardinu. Prizori tudi zgolj z besedami vsekakor oživijo v slikoviti pripovedi Marije in Andreja Štremfelj.

VEČ ...|16. 8. 2024
Velika himalajska pot, 1. del

Na vrsti je prvi del predavanja zakoncev Štremfelj o njunih dogodivščinah na Veliki himalajski poti. S fotografijami sta to 1700 km dolgo in tri meseca trajajočo avanturo letos spomladi približala udeležencem radijskih mini počitnic v Bernardinu. Prizori tudi zgolj z besedami vsekakor oživijo v slikoviti pripovedi Marije in Andreja Štremfelj.

Blaž Lesnik

himalajaŠtremfeljVelika himalajska pottrekingalpinizemNepal

Naš gost

VEČ ...|1. 6. 2024
Dr. Kazimir Drašlar – Mikec

Gostili smo enega vodilnih alpinistov šestdesetih let prejšnjega stoletja, ki je letos prejel tudi priznanje za življenjsko delo v alpinizmu. Dr. Kazimir Drašlar – Mikec je z Alešem Kunaverjem prvi preplezal Sfingo v Triglavski severni steni, bil je tudi aktiven jamar in še bolj aktiven tekmovalni lokostrelec z velikim lokom, ki ga še danes rad prime v roke. Pomembno sled je pustil tudi na področju biološke znanosti, med drugim je v svojih raziskavah prvi uvedel vrstično elektronsko mikroskopijo. 

Dr. Kazimir Drašlar – Mikec

Gostili smo enega vodilnih alpinistov šestdesetih let prejšnjega stoletja, ki je letos prejel tudi priznanje za življenjsko delo v alpinizmu. Dr. Kazimir Drašlar – Mikec je z Alešem Kunaverjem prvi preplezal Sfingo v Triglavski severni steni, bil je tudi aktiven jamar in še bolj aktiven tekmovalni lokostrelec z velikim lokom, ki ga še danes rad prime v roke. Pomembno sled je pustil tudi na področju biološke znanosti, med drugim je v svojih raziskavah prvi uvedel vrstično elektronsko mikroskopijo. 

alpinizemznanostbiologijajamarstvonaravaspominživljenje

Naš gost

Dr. Kazimir Drašlar – Mikec

Gostili smo enega vodilnih alpinistov šestdesetih let prejšnjega stoletja, ki je letos prejel tudi priznanje za življenjsko delo v alpinizmu. Dr. Kazimir Drašlar – Mikec je z Alešem Kunaverjem prvi preplezal Sfingo v Triglavski severni steni, bil je tudi aktiven jamar in še bolj aktiven tekmovalni lokostrelec z velikim lokom, ki ga še danes rad prime v roke. Pomembno sled je pustil tudi na področju biološke znanosti, med drugim je v svojih raziskavah prvi uvedel vrstično elektronsko mikroskopijo. 

VEČ ...|1. 6. 2024
Dr. Kazimir Drašlar – Mikec

Gostili smo enega vodilnih alpinistov šestdesetih let prejšnjega stoletja, ki je letos prejel tudi priznanje za življenjsko delo v alpinizmu. Dr. Kazimir Drašlar – Mikec je z Alešem Kunaverjem prvi preplezal Sfingo v Triglavski severni steni, bil je tudi aktiven jamar in še bolj aktiven tekmovalni lokostrelec z velikim lokom, ki ga še danes rad prime v roke. Pomembno sled je pustil tudi na področju biološke znanosti, med drugim je v svojih raziskavah prvi uvedel vrstično elektronsko mikroskopijo. 

Blaž Lesnik

alpinizemznanostbiologijajamarstvonaravaspominživljenje

Doživetja narave

VEČ ...|15. 3. 2024
V Patagoniji nova prvenstvena Pot

Z nami sta bila alpinista Luka Krajnc in Luka Lindič, ki sta konec letošnjega februarja v Patagoniji preplezala 500 metrov dolgo prvenstveno smer Pot. To je zgodba o vztrajnosti, prijateljski navezi, načinu življenja, ki zahteva tudi odpoved. V drugem delu oddaje pa smo ob začetku kolesarke sezone spregovorili o kulturi vožnje na naših cestah - z nami je bil podpredsednik Kolesarske zveze Slovenije dr. Peter Gregorčič.

V Patagoniji nova prvenstvena Pot

Z nami sta bila alpinista Luka Krajnc in Luka Lindič, ki sta konec letošnjega februarja v Patagoniji preplezala 500 metrov dolgo prvenstveno smer Pot. To je zgodba o vztrajnosti, prijateljski navezi, načinu življenja, ki zahteva tudi odpoved. V drugem delu oddaje pa smo ob začetku kolesarke sezone spregovorili o kulturi vožnje na naših cestah - z nami je bil podpredsednik Kolesarske zveze Slovenije dr. Peter Gregorčič.

alpinizemPatagonijaprvenstvena smer Potkolesarstvokultura vožnje

Doživetja narave

V Patagoniji nova prvenstvena Pot

Z nami sta bila alpinista Luka Krajnc in Luka Lindič, ki sta konec letošnjega februarja v Patagoniji preplezala 500 metrov dolgo prvenstveno smer Pot. To je zgodba o vztrajnosti, prijateljski navezi, načinu življenja, ki zahteva tudi odpoved. V drugem delu oddaje pa smo ob začetku kolesarke sezone spregovorili o kulturi vožnje na naših cestah - z nami je bil podpredsednik Kolesarske zveze Slovenije dr. Peter Gregorčič.

VEČ ...|15. 3. 2024
V Patagoniji nova prvenstvena Pot

Z nami sta bila alpinista Luka Krajnc in Luka Lindič, ki sta konec letošnjega februarja v Patagoniji preplezala 500 metrov dolgo prvenstveno smer Pot. To je zgodba o vztrajnosti, prijateljski navezi, načinu življenja, ki zahteva tudi odpoved. V drugem delu oddaje pa smo ob začetku kolesarke sezone spregovorili o kulturi vožnje na naših cestah - z nami je bil podpredsednik Kolesarske zveze Slovenije dr. Peter Gregorčič.

Blaž Lesnik

alpinizemPatagonijaprvenstvena smer Potkolesarstvokultura vožnje

Doživetja narave

VEČ ...|8. 3. 2024
Gregor Šegel in uspehi v lednem plezanju

Naš gost je bil ledni plezalec Gregor Šegel. Mladenič pri 25-ih letih zrelo gleda na svoje športno, plezalsko in poklicno življenje. Letos februarja je prvič v karieri stopil na zmagovalne stopničke na zadnji tekmi celinskega pokala v lednem plezanju v Veliki Britaniji. Gregor sodeluje tudi pri izdelavi cepinov za hitrostno plezanje, plezal je že v Indijski Himalaji, sicer pa je kot inženir metalurgije poklicno vpet v reciklažo akumulatorjev.

Gregor Šegel in uspehi v lednem plezanju

Naš gost je bil ledni plezalec Gregor Šegel. Mladenič pri 25-ih letih zrelo gleda na svoje športno, plezalsko in poklicno življenje. Letos februarja je prvič v karieri stopil na zmagovalne stopničke na zadnji tekmi celinskega pokala v lednem plezanju v Veliki Britaniji. Gregor sodeluje tudi pri izdelavi cepinov za hitrostno plezanje, plezal je že v Indijski Himalaji, sicer pa je kot inženir metalurgije poklicno vpet v reciklažo akumulatorjev.

alpinizemplezanjeinovacijeledni cepinplaninstvogore

Doživetja narave

Gregor Šegel in uspehi v lednem plezanju

Naš gost je bil ledni plezalec Gregor Šegel. Mladenič pri 25-ih letih zrelo gleda na svoje športno, plezalsko in poklicno življenje. Letos februarja je prvič v karieri stopil na zmagovalne stopničke na zadnji tekmi celinskega pokala v lednem plezanju v Veliki Britaniji. Gregor sodeluje tudi pri izdelavi cepinov za hitrostno plezanje, plezal je že v Indijski Himalaji, sicer pa je kot inženir metalurgije poklicno vpet v reciklažo akumulatorjev.

VEČ ...|8. 3. 2024
Gregor Šegel in uspehi v lednem plezanju

Naš gost je bil ledni plezalec Gregor Šegel. Mladenič pri 25-ih letih zrelo gleda na svoje športno, plezalsko in poklicno življenje. Letos februarja je prvič v karieri stopil na zmagovalne stopničke na zadnji tekmi celinskega pokala v lednem plezanju v Veliki Britaniji. Gregor sodeluje tudi pri izdelavi cepinov za hitrostno plezanje, plezal je že v Indijski Himalaji, sicer pa je kot inženir metalurgije poklicno vpet v reciklažo akumulatorjev.

Blaž Lesnik

alpinizemplezanjeinovacijeledni cepinplaninstvogore

Doživetja narave

VEČ ...|27. 10. 2023
Himlung in knjiga Mojih 33 odprav

Tokrat smo v Himalajo odšli s spominom na lansko jubilejno odpravo Himlung, ki jo je organizirala Fakulteta za šport, kot tudi z zadnjo knjigo alpinista Vikija Grošlja, v kateri je povzel vseh svojih 33 odprav - od Makaluja do omenjenega sedemtisočaka v lanskem letu. Gosta sta bila športni pedagog in alpinist prof. dr. Stojan Burnik in Viki Grošelj.

Himlung in knjiga Mojih 33 odprav

Tokrat smo v Himalajo odšli s spominom na lansko jubilejno odpravo Himlung, ki jo je organizirala Fakulteta za šport, kot tudi z zadnjo knjigo alpinista Vikija Grošlja, v kateri je povzel vseh svojih 33 odprav - od Makaluja do omenjenega sedemtisočaka v lanskem letu. Gosta sta bila športni pedagog in alpinist prof. dr. Stojan Burnik in Viki Grošelj.

alpinizemHimalajaodpraveViki Grošeljfakulteta za športplaninstvo

Doživetja narave

Himlung in knjiga Mojih 33 odprav

Tokrat smo v Himalajo odšli s spominom na lansko jubilejno odpravo Himlung, ki jo je organizirala Fakulteta za šport, kot tudi z zadnjo knjigo alpinista Vikija Grošlja, v kateri je povzel vseh svojih 33 odprav - od Makaluja do omenjenega sedemtisočaka v lanskem letu. Gosta sta bila športni pedagog in alpinist prof. dr. Stojan Burnik in Viki Grošelj.

VEČ ...|27. 10. 2023
Himlung in knjiga Mojih 33 odprav

Tokrat smo v Himalajo odšli s spominom na lansko jubilejno odpravo Himlung, ki jo je organizirala Fakulteta za šport, kot tudi z zadnjo knjigo alpinista Vikija Grošlja, v kateri je povzel vseh svojih 33 odprav - od Makaluja do omenjenega sedemtisočaka v lanskem letu. Gosta sta bila športni pedagog in alpinist prof. dr. Stojan Burnik in Viki Grošelj.

Blaž Lesnik

alpinizemHimalajaodpraveViki Grošeljfakulteta za športplaninstvo

Priporočamo
|
Aktualno

Naš pogled

VEČ ...|13. 5. 2025
Imamo papeža Leona XIV.

Za papežem Argentincem smo dobili papeža Američana. Osebno spremljanje konklava je še bolj doživeto, če moraš pri tem kot novinar tudi sodelovati. Kaj nam Leon XIV sporoča? Petrov namestnik, ki želi biti z nami eden od vernikov in za nas tudi škof - pastir, želi, da skupaj sledimo Kristusu. Želi poslušati, graditi mostove, pozivati k miru in opozarjati na zapostavljene.


 

Imamo papeža Leona XIV.

Za papežem Argentincem smo dobili papeža Američana. Osebno spremljanje konklava je še bolj doživeto, če moraš pri tem kot novinar tudi sodelovati. Kaj nam Leon XIV sporoča? Petrov namestnik, ki želi biti z nami eden od vernikov in za nas tudi škof - pastir, želi, da skupaj sledimo Kristusu. Želi poslušati, graditi mostove, pozivati k miru in opozarjati na zapostavljene.


 

Radio Ognjišče

komentar

Sol in luč

VEČ ...|13. 5. 2025
Kako odpustiti

“Saj bi odpustil pa ne morem.” “Saj sem mu odpustil, toda pozabiti ne morem.” “Vse sem mu odpustila, toda ne morem ga videti.”
Lahko bi nadaljevali s podobnimi izjavami ljudi, ki so bili v življenju hudo prizadeti ponižani, razočarani. Nič lažje ni storilcem, ki jih mučijo težki spomini zaradi hudih prestopkov, na katere ne morejo pozabiti. Nekaj nasvetov, kako odpustiti v tokratni oddaji Sol in luč v kateri smo prebrali nekaj odlomkov iz istoimenske knjige, Kako odpustiti. Izšla je pri založbi Ognjišče.

Kako odpustiti

“Saj bi odpustil pa ne morem.” “Saj sem mu odpustil, toda pozabiti ne morem.” “Vse sem mu odpustila, toda ne morem ga videti.”
Lahko bi nadaljevali s podobnimi izjavami ljudi, ki so bili v življenju hudo prizadeti ponižani, razočarani. Nič lažje ni storilcem, ki jih mučijo težki spomini zaradi hudih prestopkov, na katere ne morejo pozabiti. Nekaj nasvetov, kako odpustiti v tokratni oddaji Sol in luč v kateri smo prebrali nekaj odlomkov iz istoimenske knjige, Kako odpustiti. Izšla je pri založbi Ognjišče.

Tadej Sadar

Pogovor o

VEČ ...|14. 5. 2025
80 let po koncu vojne

Spregovorili smo o zadnjih dnevih druge svetovne vojne v Sloveniji. O razlogih, zaradi katerih je toliko naših družin odšlo na Koroško in v Italijo. Kako so preživljali prve tedne, mesece in leta begunstva? Kaj smo o tem kot narod izgubili? Govorili smo o vrnjenih in pobitih. Tudi o tem, kako je en totalitarni režim zamenjal drugega; kako so taborišča, ki so jih uporabljali Nemci, prevzeli novi oblastniki in jih napolnili z idejnimi in političnimi nasprotniki. Sogovorniki so bili dr. Helena Jaklič, dr. Monika Kokalj Kočevar in Franci Žnidar

80 let po koncu vojne

Spregovorili smo o zadnjih dnevih druge svetovne vojne v Sloveniji. O razlogih, zaradi katerih je toliko naših družin odšlo na Koroško in v Italijo. Kako so preživljali prve tedne, mesece in leta begunstva? Kaj smo o tem kot narod izgubili? Govorili smo o vrnjenih in pobitih. Tudi o tem, kako je en totalitarni režim zamenjal drugega; kako so taborišča, ki so jih uporabljali Nemci, prevzeli novi oblastniki in jih napolnili z idejnimi in političnimi nasprotniki. Sogovorniki so bili dr. Helena Jaklič, dr. Monika Kokalj Kočevar in Franci Žnidar

Tone Gorjup

politikaživljenje

Komentar tedna

VEČ ...|9. 5. 2025
Dr. Janez Juhant - Konec vojne ne pa zatiranja

Skrajni čas je, da demokratična Slovenija, naslednica totalitarne države, opravi državniško dolžnost in rehabilitira nedolžne žrtve tega nasilja, kot je večina Evrope rehabilitirala žrtve fašizma, komunizma in nacizma. Dostojno je treba pokopati mrtve, označiti krivce in uresničiti demokratične standarde, ki so pogoj za spravo, kot so naša društva zapisala v Izjavi 1945 z naslovom »Edinost sreča sprava, k nam naj nazaj se vrnejo«. 

Dr. Janez Juhant - Konec vojne ne pa zatiranja

Skrajni čas je, da demokratična Slovenija, naslednica totalitarne države, opravi državniško dolžnost in rehabilitira nedolžne žrtve tega nasilja, kot je večina Evrope rehabilitirala žrtve fašizma, komunizma in nacizma. Dostojno je treba pokopati mrtve, označiti krivce in uresničiti demokratične standarde, ki so pogoj za spravo, kot so naša društva zapisala v Izjavi 1945 z naslovom »Edinost sreča sprava, k nam naj nazaj se vrnejo«. 

Janez Juhant

komentarrevolucijasprava

Svetovalnica

VEČ ...|15. 5. 2025
Mladi in duhovnost poleti

V Svetovalnici je bil z nami salezijanec Jure Babnik, govorili pa bomo o preživljanju poletnih počitnic na drugačen način. Slišali smo, kaj pomenijo duhovni tedni, kaj duhovne vaje, skratka, kaj naj mladi pričakujejo, če se odločijo za udeležbo? 

Mladi in duhovnost poleti

V Svetovalnici je bil z nami salezijanec Jure Babnik, govorili pa bomo o preživljanju poletnih počitnic na drugačen način. Slišali smo, kaj pomenijo duhovni tedni, kaj duhovne vaje, skratka, kaj naj mladi pričakujejo, če se odločijo za udeležbo? 

Tanja Dominko

svetovanjeduhovnost

Via positiva

VEČ ...|15. 5. 2025
Matjaž Čadež: Hočemo na hitro preveč

Pogovarjali smo se s pionirjem elektronskega bančništva, plačilnih sistemov in digitalne varnosti, ki je s svojimi proizvodi prodrl vse do Srednjega vzhoda in severne Afrike, z vizionarjem, ki je na prvo mesto vedno postavljal odnose in prave vrednote. Matjaž Čadež je človek navdiha, ki s svojo življenjsko poklicno potjo še danes, ko je upokojen, marsikoga navdušuje. Poslovno se je vrsto let kalil v IBM-u, nato na Švedskem in pozneje ustanovil podjetji Halcom in mBills. Vpeljeval je napredne modele vodenja in sisteme, ki so postali vzorčni za marsikatero slovensko podjetje. Sodelovali so s številnimi svetovno priznanimi strokovnjaki in bili na svetovnem trgu in razvoju med vidnejšimi. Več o Matjaževem pogledu na svet, pogledu na prihodnost, predvsem pa o njegovem pogledu na medsebojne odnose in ljudi, boste dodobra spoznali v knjigi - ki je bila na Knjižnem sejmu izbrana za najboljšo poslovno knjigo 2024, nekaj pa tudi v radijskem pogovoru. V vsakem njegovem stavku je tehtna misel. Ustanovil je podjetje Halcom, ki je eno prvih slovenskih podjetij, v katerem so uvedli sistem solastništva zaposlenih, uvajali izobraževanja in tematska druženja, finančna nagrajevanja uspešnosti, investirali v montessori vrtec za otroke zaposlenih, … nasploh so bili obogateni z izjemnim pogledom v prihodnost. 

Matjaž Čadež: Hočemo na hitro preveč

Pogovarjali smo se s pionirjem elektronskega bančništva, plačilnih sistemov in digitalne varnosti, ki je s svojimi proizvodi prodrl vse do Srednjega vzhoda in severne Afrike, z vizionarjem, ki je na prvo mesto vedno postavljal odnose in prave vrednote. Matjaž Čadež je človek navdiha, ki s svojo življenjsko poklicno potjo še danes, ko je upokojen, marsikoga navdušuje. Poslovno se je vrsto let kalil v IBM-u, nato na Švedskem in pozneje ustanovil podjetji Halcom in mBills. Vpeljeval je napredne modele vodenja in sisteme, ki so postali vzorčni za marsikatero slovensko podjetje. Sodelovali so s številnimi svetovno priznanimi strokovnjaki in bili na svetovnem trgu in razvoju med vidnejšimi. Več o Matjaževem pogledu na svet, pogledu na prihodnost, predvsem pa o njegovem pogledu na medsebojne odnose in ljudi, boste dodobra spoznali v knjigi - ki je bila na Knjižnem sejmu izbrana za najboljšo poslovno knjigo 2024, nekaj pa tudi v radijskem pogovoru. V vsakem njegovem stavku je tehtna misel. Ustanovil je podjetje Halcom, ki je eno prvih slovenskih podjetij, v katerem so uvedli sistem solastništva zaposlenih, uvajali izobraževanja in tematska druženja, finančna nagrajevanja uspešnosti, investirali v montessori vrtec za otroke zaposlenih, … nasploh so bili obogateni z izjemnim pogledom v prihodnost. 

Nataša Ličen

podjetništvodružbaizobraževanjepogovor

Kulturni utrinki

VEČ ...|15. 5. 2025
Pesniška zbirka Stanke Mihelič: Ozri se name in me poslušaj

Spoznali smo novo pesniško zbirko Stanke Mihelič. Knjigo molitev Ozri se name in me poslušaj je izdala v jubilejnem Svetem letu in jo posvetila vsem romarjem Upanja.

Pesniška zbirka Stanke Mihelič: Ozri se name in me poslušaj

Spoznali smo novo pesniško zbirko Stanke Mihelič. Knjigo molitev Ozri se name in me poslušaj je izdala v jubilejnem Svetem letu in jo posvetila vsem romarjem Upanja.

Jože Bartolj

kulturaliteraturalikovna umetnostglasbagledališčefilmstanka mihelič

Komentar Družina

VEČ ...|15. 5. 2025
Miran Špelič: Dedič, ne pa kopija

Že v svojih prvih besedah se je močno povezal z vsemi svojimi neposrednimi predhodniki, s katerimi se je srečeval, saj je kot študent in pozneje kot generalni prior bival le tri korake od meje z Vatikanom. Obenem pa je s svojim nastopom pokazal, da ne bo kopija nobenega od njih.

Miran Špelič: Dedič, ne pa kopija

Že v svojih prvih besedah se je močno povezal z vsemi svojimi neposrednimi predhodniki, s katerimi se je srečeval, saj je kot študent in pozneje kot generalni prior bival le tri korake od meje z Vatikanom. Obenem pa je s svojim nastopom pokazal, da ne bo kopija nobenega od njih.

Miran Špelič

komentar

Spominjamo se

VEČ ...|15. 5. 2025
Spominjamo se dne 15. 5.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Spominjamo se dne 15. 5.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Radio Ognjišče