Ohcet bo

Pevci in pevke ljudskih pesmi Folklorne skupine Karavanke iz Tržiča so 18. maja v domu krajanov Lom pod Storžičem pripravili tematski koncert z naslovom Ohcet bo. Obe društveni pevski skupini sta zbrane popeljali skozi ženitovanjske šege in navade. Izhodišča so bila pričevanja, ki jih je v svojem delu »Takole je blo včasih u Vom?« zbral lokalni ljudski umetnik Janez Slapar - Temšak. Zbrani spomini na Lom pod Storžičem, ljudi, njihovo delo in življenje v vasi vsebujejo tudi drobce o lomskih ohcetih. Odlomke s prireditve je prinesla današnja oddaja o ljudski glasbi.

Vesna Sever Borovnik

glasba družba spomin

17. 6. 2024
Ohcet bo

Pevci in pevke ljudskih pesmi Folklorne skupine Karavanke iz Tržiča so 18. maja v domu krajanov Lom pod Storžičem pripravili tematski koncert z naslovom Ohcet bo. Obe društveni pevski skupini sta zbrane popeljali skozi ženitovanjske šege in navade. Izhodišča so bila pričevanja, ki jih je v svojem delu »Takole je blo včasih u Vom?« zbral lokalni ljudski umetnik Janez Slapar - Temšak. Zbrani spomini na Lom pod Storžičem, ljudi, njihovo delo in življenje v vasi vsebujejo tudi drobce o lomskih ohcetih. Odlomke s prireditve je prinesla današnja oddaja o ljudski glasbi.

Vesna Sever Borovnik

VEČ ...|17. 6. 2024
Ohcet bo

Pevci in pevke ljudskih pesmi Folklorne skupine Karavanke iz Tržiča so 18. maja v domu krajanov Lom pod Storžičem pripravili tematski koncert z naslovom Ohcet bo. Obe društveni pevski skupini sta zbrane popeljali skozi ženitovanjske šege in navade. Izhodišča so bila pričevanja, ki jih je v svojem delu »Takole je blo včasih u Vom?« zbral lokalni ljudski umetnik Janez Slapar - Temšak. Zbrani spomini na Lom pod Storžičem, ljudi, njihovo delo in življenje v vasi vsebujejo tudi drobce o lomskih ohcetih. Odlomke s prireditve je prinesla današnja oddaja o ljudski glasbi.

Vesna Sever Borovnik

glasbadružbaspomin

Pevci zapojte, godci zagodte

VEČ ...|15. 7. 2024
Teče, teče, bistra voda

Voda je v zgodovini človeštva krojila usodo ljudstev in narodov. Ta naravna dobrina, ki je pogoj za življenje, je po ljudskem izročilu prinašalka zdravja, sreče, dobre letine in blaginje. Izražena je v obliki pripovedi, pregovorov, rekov, šeg in pesmi. Nekaj napevov o vodi smo razgrnili v tokratni oddaji iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte.

Teče, teče, bistra voda

Voda je v zgodovini človeštva krojila usodo ljudstev in narodov. Ta naravna dobrina, ki je pogoj za življenje, je po ljudskem izročilu prinašalka zdravja, sreče, dobre letine in blaginje. Izražena je v obliki pripovedi, pregovorov, rekov, šeg in pesmi. Nekaj napevov o vodi smo razgrnili v tokratni oddaji iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte.

glasba družba spomin

Pevci zapojte, godci zagodte

Teče, teče, bistra voda

Voda je v zgodovini človeštva krojila usodo ljudstev in narodov. Ta naravna dobrina, ki je pogoj za življenje, je po ljudskem izročilu prinašalka zdravja, sreče, dobre letine in blaginje. Izražena je v obliki pripovedi, pregovorov, rekov, šeg in pesmi. Nekaj napevov o vodi smo razgrnili v tokratni oddaji iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte.

VEČ ...|15. 7. 2024
Teče, teče, bistra voda

Voda je v zgodovini človeštva krojila usodo ljudstev in narodov. Ta naravna dobrina, ki je pogoj za življenje, je po ljudskem izročilu prinašalka zdravja, sreče, dobre letine in blaginje. Izražena je v obliki pripovedi, pregovorov, rekov, šeg in pesmi. Nekaj napevov o vodi smo razgrnili v tokratni oddaji iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte.

Vesna Sever Borovnik

glasba družba spomin

Pevci zapojte, godci zagodte

VEČ ...|8. 7. 2024
Veseli hribček 2024

Drugo nedeljo v juniju je v cerkvi sv. Lovrenca na Bizeljskem potekalo 10. srečanje pevcev ljudskih pesmi - v čast blaženemu Antonu Martinu Slomšku, ki je svojo prvo službo nastopil na Bizeljskem. Odlomke s prireditve Veseli hribček, ki sta jo pripravila župnija Bizeljsko in ljudski pevci Bizeljsko, ste slišali v oddaji iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte.

Veseli hribček 2024

Drugo nedeljo v juniju je v cerkvi sv. Lovrenca na Bizeljskem potekalo 10. srečanje pevcev ljudskih pesmi - v čast blaženemu Antonu Martinu Slomšku, ki je svojo prvo službo nastopil na Bizeljskem. Odlomke s prireditve Veseli hribček, ki sta jo pripravila župnija Bizeljsko in ljudski pevci Bizeljsko, ste slišali v oddaji iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte.

glasba družba spomin

Pevci zapojte, godci zagodte

Veseli hribček 2024

Drugo nedeljo v juniju je v cerkvi sv. Lovrenca na Bizeljskem potekalo 10. srečanje pevcev ljudskih pesmi - v čast blaženemu Antonu Martinu Slomšku, ki je svojo prvo službo nastopil na Bizeljskem. Odlomke s prireditve Veseli hribček, ki sta jo pripravila župnija Bizeljsko in ljudski pevci Bizeljsko, ste slišali v oddaji iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte.

VEČ ...|8. 7. 2024
Veseli hribček 2024

Drugo nedeljo v juniju je v cerkvi sv. Lovrenca na Bizeljskem potekalo 10. srečanje pevcev ljudskih pesmi - v čast blaženemu Antonu Martinu Slomšku, ki je svojo prvo službo nastopil na Bizeljskem. Odlomke s prireditve Veseli hribček, ki sta jo pripravila župnija Bizeljsko in ljudski pevci Bizeljsko, ste slišali v oddaji iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte.

Vesna Sever Borovnik

glasba družba spomin

Pevci zapojte, godci zagodte

VEČ ...|1. 7. 2024
Ljudske pevke Žejno pesem druži že 20 let

Vas Čatež ob Savi, strnjena pod vzhodne obronke Gorjancev in Šentviško Goro, obdana s položnimi griči, zasajenimi z vinsko trto, katere izbrane sorte dajejo dolenjski cviček, je med drugim poznana tudi po pevkah ljudskih pesmi, ki so si nadele ime Žejno. Poimenovale so se po kraju, ki je bil nekdaj »žejen« vode, saj je tam ni bilo. Pevke delujejo znotraj Kulturno-umetniškega društva Antona Kreča na Čatežu ob Savi. Letos praznujejo 20 let organiziranega delovanja in odlomke s koncerta ste poslušali v oddaji o ljudski glasbi.

Ljudske pevke Žejno pesem druži že 20 let

Vas Čatež ob Savi, strnjena pod vzhodne obronke Gorjancev in Šentviško Goro, obdana s položnimi griči, zasajenimi z vinsko trto, katere izbrane sorte dajejo dolenjski cviček, je med drugim poznana tudi po pevkah ljudskih pesmi, ki so si nadele ime Žejno. Poimenovale so se po kraju, ki je bil nekdaj »žejen« vode, saj je tam ni bilo. Pevke delujejo znotraj Kulturno-umetniškega društva Antona Kreča na Čatežu ob Savi. Letos praznujejo 20 let organiziranega delovanja in odlomke s koncerta ste poslušali v oddaji o ljudski glasbi.

glasba družba spomin

Pevci zapojte, godci zagodte

Ljudske pevke Žejno pesem druži že 20 let

Vas Čatež ob Savi, strnjena pod vzhodne obronke Gorjancev in Šentviško Goro, obdana s položnimi griči, zasajenimi z vinsko trto, katere izbrane sorte dajejo dolenjski cviček, je med drugim poznana tudi po pevkah ljudskih pesmi, ki so si nadele ime Žejno. Poimenovale so se po kraju, ki je bil nekdaj »žejen« vode, saj je tam ni bilo. Pevke delujejo znotraj Kulturno-umetniškega društva Antona Kreča na Čatežu ob Savi. Letos praznujejo 20 let organiziranega delovanja in odlomke s koncerta ste poslušali v oddaji o ljudski glasbi.

VEČ ...|1. 7. 2024
Ljudske pevke Žejno pesem druži že 20 let

Vas Čatež ob Savi, strnjena pod vzhodne obronke Gorjancev in Šentviško Goro, obdana s položnimi griči, zasajenimi z vinsko trto, katere izbrane sorte dajejo dolenjski cviček, je med drugim poznana tudi po pevkah ljudskih pesmi, ki so si nadele ime Žejno. Poimenovale so se po kraju, ki je bil nekdaj »žejen« vode, saj je tam ni bilo. Pevke delujejo znotraj Kulturno-umetniškega društva Antona Kreča na Čatežu ob Savi. Letos praznujejo 20 let organiziranega delovanja in odlomke s koncerta ste poslušali v oddaji o ljudski glasbi.

Vesna Sever Borovnik

glasba družba spomin

Pevci zapojte, godci zagodte

VEČ ...|24. 6. 2024
Sijaj, sijaj

Lani, v času kresne noči, so v Zgornji Besnici na gozdni jasi, pevke ljudskih pesmi Tičice iz Akademske folklorne skupine Ozara, Cvilijevi godci, Cigumigu godci in Vodiškimi pritrkovalci izvedli prireditev v čast magično-mistični moči ognja in sonca. Odlomke s tega kresnega dogodka je prinesla današnja oddaja iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte.

Sijaj, sijaj

Lani, v času kresne noči, so v Zgornji Besnici na gozdni jasi, pevke ljudskih pesmi Tičice iz Akademske folklorne skupine Ozara, Cvilijevi godci, Cigumigu godci in Vodiškimi pritrkovalci izvedli prireditev v čast magično-mistični moči ognja in sonca. Odlomke s tega kresnega dogodka je prinesla današnja oddaja iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte.

glasba družba spomin

Pevci zapojte, godci zagodte

Sijaj, sijaj

Lani, v času kresne noči, so v Zgornji Besnici na gozdni jasi, pevke ljudskih pesmi Tičice iz Akademske folklorne skupine Ozara, Cvilijevi godci, Cigumigu godci in Vodiškimi pritrkovalci izvedli prireditev v čast magično-mistični moči ognja in sonca. Odlomke s tega kresnega dogodka je prinesla današnja oddaja iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte.

VEČ ...|24. 6. 2024
Sijaj, sijaj

Lani, v času kresne noči, so v Zgornji Besnici na gozdni jasi, pevke ljudskih pesmi Tičice iz Akademske folklorne skupine Ozara, Cvilijevi godci, Cigumigu godci in Vodiškimi pritrkovalci izvedli prireditev v čast magično-mistični moči ognja in sonca. Odlomke s tega kresnega dogodka je prinesla današnja oddaja iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte.

Vesna Sever Borovnik

glasba družba spomin

Pevci zapojte, godci zagodte

VEČ ...|10. 6. 2024
Fantje Ljubljančani praznujejo 10 let

Fantje Ljubljančani so se prvič srečali v 80-ih letih v Akademski folklorni skupini France Marolt. Zunaj folklorniško druženje so, potem, ko so si ustvarili družine, nadaljevali ob igranju košarke. Zdaj pa jih že deseto leto druži ljudska pesem. Mestna skupina pevcev ljudskih pesmi se ob vodji, gospe Adriani Gaberščik, predaja učenju večglasnega ljudskega petja. Fante Ljubljančane smo predstavili v tokratni oddaji o ljudski glasbi.

Fantje Ljubljančani praznujejo 10 let

Fantje Ljubljančani so se prvič srečali v 80-ih letih v Akademski folklorni skupini France Marolt. Zunaj folklorniško druženje so, potem, ko so si ustvarili družine, nadaljevali ob igranju košarke. Zdaj pa jih že deseto leto druži ljudska pesem. Mestna skupina pevcev ljudskih pesmi se ob vodji, gospe Adriani Gaberščik, predaja učenju večglasnega ljudskega petja. Fante Ljubljančane smo predstavili v tokratni oddaji o ljudski glasbi.

glasba družba spomin

Pevci zapojte, godci zagodte

Fantje Ljubljančani praznujejo 10 let

Fantje Ljubljančani so se prvič srečali v 80-ih letih v Akademski folklorni skupini France Marolt. Zunaj folklorniško druženje so, potem, ko so si ustvarili družine, nadaljevali ob igranju košarke. Zdaj pa jih že deseto leto druži ljudska pesem. Mestna skupina pevcev ljudskih pesmi se ob vodji, gospe Adriani Gaberščik, predaja učenju večglasnega ljudskega petja. Fante Ljubljančane smo predstavili v tokratni oddaji o ljudski glasbi.

VEČ ...|10. 6. 2024
Fantje Ljubljančani praznujejo 10 let

Fantje Ljubljančani so se prvič srečali v 80-ih letih v Akademski folklorni skupini France Marolt. Zunaj folklorniško druženje so, potem, ko so si ustvarili družine, nadaljevali ob igranju košarke. Zdaj pa jih že deseto leto druži ljudska pesem. Mestna skupina pevcev ljudskih pesmi se ob vodji, gospe Adriani Gaberščik, predaja učenju večglasnega ljudskega petja. Fante Ljubljančane smo predstavili v tokratni oddaji o ljudski glasbi.

Vesna Sever Borovnik

glasba družba spomin

Pevci zapojte, godci zagodte

VEČ ...|3. 6. 2024
Kje so tiste stezice, ki so včasih bile

Tokratno oddajo iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte so oblikovali trije posamezniki, ki jim je ljudska glasba še posebej blizu. Vlado Nunčič iz Nove vasi pri Šmarju pri Jelšah, edini izdelovalec lajn v Sloveniji; pevka Albina Pavlovič iz Loga pri Rogatcu in ljudski godec Drago Žekar iz kraja Presečno v občini Dobje.

Kje so tiste stezice, ki so včasih bile

Tokratno oddajo iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte so oblikovali trije posamezniki, ki jim je ljudska glasba še posebej blizu. Vlado Nunčič iz Nove vasi pri Šmarju pri Jelšah, edini izdelovalec lajn v Sloveniji; pevka Albina Pavlovič iz Loga pri Rogatcu in ljudski godec Drago Žekar iz kraja Presečno v občini Dobje.

glasba družba spomin

Pevci zapojte, godci zagodte

Kje so tiste stezice, ki so včasih bile

Tokratno oddajo iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte so oblikovali trije posamezniki, ki jim je ljudska glasba še posebej blizu. Vlado Nunčič iz Nove vasi pri Šmarju pri Jelšah, edini izdelovalec lajn v Sloveniji; pevka Albina Pavlovič iz Loga pri Rogatcu in ljudski godec Drago Žekar iz kraja Presečno v občini Dobje.

VEČ ...|3. 6. 2024
Kje so tiste stezice, ki so včasih bile

Tokratno oddajo iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte so oblikovali trije posamezniki, ki jim je ljudska glasba še posebej blizu. Vlado Nunčič iz Nove vasi pri Šmarju pri Jelšah, edini izdelovalec lajn v Sloveniji; pevka Albina Pavlovič iz Loga pri Rogatcu in ljudski godec Drago Žekar iz kraja Presečno v občini Dobje.

Vesna Sever Borovnik

glasba družba spomin

Pevci zapojte, godci zagodte

VEČ ...|27. 5. 2024
26. družinsko petje v Mozirju

Tokratna oddaja, namenjena slovenski ljudski glasbi, prinaša terenske posnetke, ki so nastali prvo nedeljo v maju v Mozirju. Tamkajšnje Kulturno prosvetno društvo Jurij je pripravilo že 26. srečanje pevskih družin, na katerem je nastopilo deset družinskih sestavov iz različnih koncev Slovenije. Bratje in sestre, družine z več otroki, starejši in veliko mladih, vsi so korajžno nastopili na odru mozirskega kulturnega doma.

26. družinsko petje v Mozirju

Tokratna oddaja, namenjena slovenski ljudski glasbi, prinaša terenske posnetke, ki so nastali prvo nedeljo v maju v Mozirju. Tamkajšnje Kulturno prosvetno društvo Jurij je pripravilo že 26. srečanje pevskih družin, na katerem je nastopilo deset družinskih sestavov iz različnih koncev Slovenije. Bratje in sestre, družine z več otroki, starejši in veliko mladih, vsi so korajžno nastopili na odru mozirskega kulturnega doma.

glasba družba spomin

Pevci zapojte, godci zagodte

26. družinsko petje v Mozirju

Tokratna oddaja, namenjena slovenski ljudski glasbi, prinaša terenske posnetke, ki so nastali prvo nedeljo v maju v Mozirju. Tamkajšnje Kulturno prosvetno društvo Jurij je pripravilo že 26. srečanje pevskih družin, na katerem je nastopilo deset družinskih sestavov iz različnih koncev Slovenije. Bratje in sestre, družine z več otroki, starejši in veliko mladih, vsi so korajžno nastopili na odru mozirskega kulturnega doma.

VEČ ...|27. 5. 2024
26. družinsko petje v Mozirju

Tokratna oddaja, namenjena slovenski ljudski glasbi, prinaša terenske posnetke, ki so nastali prvo nedeljo v maju v Mozirju. Tamkajšnje Kulturno prosvetno društvo Jurij je pripravilo že 26. srečanje pevskih družin, na katerem je nastopilo deset družinskih sestavov iz različnih koncev Slovenije. Bratje in sestre, družine z več otroki, starejši in veliko mladih, vsi so korajžno nastopili na odru mozirskega kulturnega doma.

Vesna Sever Borovnik

glasba družba spomin

Pevci zapojte, godci zagodte

Glasbeno–dokumentarna oddaja o slovenski ljudski glasbi je zvesta izvirnemu, neprirejenemu glasbenemu in govornemu še živemu izročilu vseh slovenskih pokrajin, tudi zamejstva. V njej predstavljamo srečanja pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih viž, s pesmijo in vižami se sprehajamo skozi vsakdanje in praznično življenje Slovencev ter gostimo pevce in godce iz različnih krajev; spoznavamo njihov način petja in igranja, pesemski in godčevski repertoar, krajevne značilnosti, narečno govorico, šege in navade … V oddajah tako pletemo niti s tistimi, ki ljudsko glasbo neposredno ohranjajo in tistimi, ki jo radi poslušajo.

Vesna Sever Borovnik

Vesna Sever Borovnik

Priporočamo
|
Aktualno

Doživetja narave

VEČ ...|12. 7. 2024
Planinsko vzdušje pred poletnim koncem tedna s kvizom

Tokrat smo Doživetja narave naravnali na poletno planinsko vzdušje. Gorske poti so sploh ob koncih tednov marsikje polne, zato se bomo posvetili tako varnosti kot razvedrilu. Čas bo za planinski kviz in tudi zanimivosti iz planinske zgodovine.

Planinsko vzdušje pred poletnim koncem tedna s kvizom

Tokrat smo Doživetja narave naravnali na poletno planinsko vzdušje. Gorske poti so sploh ob koncih tednov marsikje polne, zato se bomo posvetili tako varnosti kot razvedrilu. Čas bo za planinski kviz in tudi zanimivosti iz planinske zgodovine.

Blaž Lesnik

planinstvokvizplaninska zgodovinagorništvo

Sol in luč

VEČ ...|16. 7. 2024
Deiric McCann: predsednik podjetja Profiles International - ponovitev

“Na svetu je zelo veliko ljudi, ki imajo občutek, da se jim dela krivica. Ko prideš do take točke, se ne moreš osredotočiti na nič drugega, kar se dogaja v tvojem življenju, tudi če je pozitivno. Ko imaš občutek, da si potegnil kratko slamico, potem ne moreš najti sonca v svojem življenju. Vse to poveča stres. Naj z vami delim zgodbo. Z ženo sva za obletnico šla v eno izmed dražjih restavracij, saj je bil to za naju zelo pomemben dogodek in nasproti naju je sedel neki par, ki je ves večer drug z drugim komuniciral samo prek telefona. Tako smo prišli do naslednjega problema današnje družbe in to je pogovor. Ta par ni spregovoril niti besedice med seboj, saj sta bila preveč zaposlena z nekakšnim fantazijskim svetom v katerega sta se preprosto priklopila.”

Tako nas bo v tokratni oddaji nagovoril Deiric McCann, s katerim smo pred leti posneli pogovor na mednarodni konferenci z naslovom: Voditelj prihodnosti, ki smo ga ponovili v tokratni oddaji.

Deiric McCann: predsednik podjetja Profiles International - ponovitev

“Na svetu je zelo veliko ljudi, ki imajo občutek, da se jim dela krivica. Ko prideš do take točke, se ne moreš osredotočiti na nič drugega, kar se dogaja v tvojem življenju, tudi če je pozitivno. Ko imaš občutek, da si potegnil kratko slamico, potem ne moreš najti sonca v svojem življenju. Vse to poveča stres. Naj z vami delim zgodbo. Z ženo sva za obletnico šla v eno izmed dražjih restavracij, saj je bil to za naju zelo pomemben dogodek in nasproti naju je sedel neki par, ki je ves večer drug z drugim komuniciral samo prek telefona. Tako smo prišli do naslednjega problema današnje družbe in to je pogovor. Ta par ni spregovoril niti besedice med seboj, saj sta bila preveč zaposlena z nekakšnim fantazijskim svetom v katerega sta se preprosto priklopila.”

Tako nas bo v tokratni oddaji nagovoril Deiric McCann, s katerim smo pred leti posneli pogovor na mednarodni konferenci z naslovom: Voditelj prihodnosti, ki smo ga ponovili v tokratni oddaji.

Tadej Sadar

družbaodnosi

Svetovalnica

VEČ ...|18. 7. 2024
Popuščanje medeničnega dna - kako si pomagati?

Mišice medeničnega dna se po porodu, ob prekomerni teži in s staranjem razrahljajo oziroma izgubijo mišični tonus. Posledice se kažejo kot nekontrolirano uhajanje urina ali blata, hemoroidi ali celo bolečine v hrbtu. O možnostih rehabilitacije medeničnega dna in zdravljenju inkontinence smo govorili v tokratni zdravstveni Svetovalnici. Z nami je bil kirurg primarij Valentin Sojar.

Popuščanje medeničnega dna - kako si pomagati?

Mišice medeničnega dna se po porodu, ob prekomerni teži in s staranjem razrahljajo oziroma izgubijo mišični tonus. Posledice se kažejo kot nekontrolirano uhajanje urina ali blata, hemoroidi ali celo bolečine v hrbtu. O možnostih rehabilitacije medeničnega dna in zdravljenju inkontinence smo govorili v tokratni zdravstveni Svetovalnici. Z nami je bil kirurg primarij Valentin Sojar.

Blaž Lesnik

svetovanjezdravjeinkontinencamedenično dnopopuščanjeiatros

Komentar tedna

VEČ ...|12. 7. 2024
Demokracija, sinodalnost in dan starejših

Temeljni klic sinode je evangelizacija oziroma način življenja Cerkve danes in jutri. Če Cerkev dejansko razumemo kot občestvo, ki jo sestavljajo osebe verujoče v Sveto Trojico, je sinodalnost priložnost, da razvijemo način, ki omogoča, da so različni ljudje dejavno soudeleženi v skupnem življenju malih in večjih skupnosti. Koliko bomo to razvijali in živeli, je odprto vprašanje. Treba pa je priznati, da sinodalna dinamika Pogovora v Duhu omogoča, da se srečamo tako, da bolj prisluhnemo drug drugemu in skupaj Svetemu Duhu.

Demokracija, sinodalnost in dan starejših

Temeljni klic sinode je evangelizacija oziroma način življenja Cerkve danes in jutri. Če Cerkev dejansko razumemo kot občestvo, ki jo sestavljajo osebe verujoče v Sveto Trojico, je sinodalnost priložnost, da razvijemo način, ki omogoča, da so različni ljudje dejavno soudeleženi v skupnem življenju malih in večjih skupnosti. Koliko bomo to razvijali in živeli, je odprto vprašanje. Treba pa je priznati, da sinodalna dinamika Pogovora v Duhu omogoča, da se srečamo tako, da bolj prisluhnemo drug drugemu in skupaj Svetemu Duhu.

dr. Igor Bahovec

komentar

Kmetijska oddaja

VEČ ...|7. 7. 2024
Strniščnim dosevki

O agrotehniki strniščnih dosevkov, smo se pogovarjali z mag. Jožetom Moharjem. V drugem delu ste slišali tudi nekaj utrinkov iz delovanja Kmetijske Zadruge Metlika.

Strniščnim dosevki

O agrotehniki strniščnih dosevkov, smo se pogovarjali z mag. Jožetom Moharjem. V drugem delu ste slišali tudi nekaj utrinkov iz delovanja Kmetijske Zadruge Metlika.

Robert Božič

kmetijstvonaravavrt

Zgodbe za otroke

VEČ ...|18. 6. 2024
Nekje za ovinkom je vojna

Davida zelo mori misel, da nekod po svetu divjajo vojne, zato je razmišljal o miru in molil zanj.

Nekje za ovinkom je vojna

Davida zelo mori misel, da nekod po svetu divjajo vojne, zato je razmišljal o miru in molil zanj.

Jure Sešek

otrociotrokzgodbezgodbapravljicapravljicešmarnice 2024Na začetku je bila škatlasaška ocvirkCeljska Mohorjeva družba

Kuhajmo s sestro Nikolino

VEČ ...|19. 7. 2024
Bučkini polpeti

Buč(k)e naribamo bolj drobno in malo posolimo in pustimo. Posebej zmešamo 2 jajci in 2 žlici olja, sol, drobtine ali moko, stisnjen česen, peteršilj, nežno popramo, da napravimo rahlo gosto zmes, ki naj počiva. Ko se zgosti, ožamemo bučke in dodamo. Zmešamo in z žlico zajemamo kot žličnike in polagamo na vročo maščobo v ponvi. Pomagamo si z drugo žlico, potapljam in oblikujemo polpeto. Ko je ena stran opečeno, obrnemo. Ko je pečeno, ko lepo zarumenijo, jih odlagamo na cedilo ali na papirnato brisačo ter v ponev vložimo nove polpete. 

Bučkini polpeti

Buč(k)e naribamo bolj drobno in malo posolimo in pustimo. Posebej zmešamo 2 jajci in 2 žlici olja, sol, drobtine ali moko, stisnjen česen, peteršilj, nežno popramo, da napravimo rahlo gosto zmes, ki naj počiva. Ko se zgosti, ožamemo bučke in dodamo. Zmešamo in z žlico zajemamo kot žličnike in polagamo na vročo maščobo v ponvi. Pomagamo si z drugo žlico, potapljam in oblikujemo polpeto. Ko je ena stran opečeno, obrnemo. Ko je pečeno, ko lepo zarumenijo, jih odlagamo na cedilo ali na papirnato brisačo ter v ponev vložimo nove polpete. 

Matjaž Merljak

kuhajmo

Radijski roman

VEČ ...|18. 7. 2024
Dragulj v pesku - 39. del

V napetosti med Rahabo in Salmónom poseže judovski voditelj Jozue. Salmónu svetuje naj prosi Jahveja za pomoč pri ozdravljenju njunega odnosa. To je vsebina 39. dela radijskega romana Dragulj v Pesku, ki je izšel pri založbi Družina.

Dragulj v pesku - 39. del

V napetosti med Rahabo in Salmónom poseže judovski voditelj Jozue. Salmónu svetuje naj prosi Jahveja za pomoč pri ozdravljenju njunega odnosa. To je vsebina 39. dela radijskega romana Dragulj v Pesku, ki je izšel pri založbi Družina.

Radio Ognjišče

knjigaknjigaTessa AfsharDragulj v peskuRahabaJerihasvetopisemska zgodovinaJozuetova knjiga

Ob radijskem ognjišču

VEČ ...|18. 7. 2024
466. oddaja

Pero Dimitrijevič & Delial – Toplo, toplo, Beti Jurković - Jedna Gitara, Bezbroj Divnih Snova, The Bellamy Brothers - If I Said You Had A Beautiful Body Would You Hold It Against, Stane Mancini – Tam, kamor gre veter spat, Freddy Quinn - Die Freiheit der Berge, Lynn Anderson - Rose Garden, Edvin Fliser – Otroci morja, Rocco Granata – Buona Notte Bambino, The Platters – The Great Pretender, Franci Pirš - Tiho, tiho, Mireille Mathieu - Qeelle est belle, The Righteous Brothers - Youve Lost That Loving Feeling ... 

466. oddaja

Pero Dimitrijevič & Delial – Toplo, toplo, Beti Jurković - Jedna Gitara, Bezbroj Divnih Snova, The Bellamy Brothers - If I Said You Had A Beautiful Body Would You Hold It Against, Stane Mancini – Tam, kamor gre veter spat, Freddy Quinn - Die Freiheit der Berge, Lynn Anderson - Rose Garden, Edvin Fliser – Otroci morja, Rocco Granata – Buona Notte Bambino, The Platters – The Great Pretender, Franci Pirš - Tiho, tiho, Mireille Mathieu - Qeelle est belle, The Righteous Brothers - Youve Lost That Loving Feeling ... 

Matjaž Merljak, Marko Zupan

glasbaspomin

Via positiva

VEČ ...|18. 7. 2024
Simona Šket in njena pot ozdravitve

Simona Šket je aktivna ženska, radoživa in polna življenjske moči. Njena zgodba je posebna, navdihujoča. Pri štirih letih je zbolela za rakom. Ponovil se ji je med nosečnostjo, ko se je trdno zavzela za rojstvo, po porodu pa se je z boleznijo srečala še tretjič. O svoji izkušnji, o preventivi, o spremljanju bolnikov z rakom in o ozdravitvi, je napisala tri knjige, v katerih odkrito spregovori tudi o zavestnih spremembah v svojem življenju, o strahovih, pa o tem, da je za vse, kar je doživela - tudi za preizkušnje z boleznijo, hvaležna, naj se zdi še tako čudno. 

Simona Šket in njena pot ozdravitve

Simona Šket je aktivna ženska, radoživa in polna življenjske moči. Njena zgodba je posebna, navdihujoča. Pri štirih letih je zbolela za rakom. Ponovil se ji je med nosečnostjo, ko se je trdno zavzela za rojstvo, po porodu pa se je z boleznijo srečala še tretjič. O svoji izkušnji, o preventivi, o spremljanju bolnikov z rakom in o ozdravitvi, je napisala tri knjige, v katerih odkrito spregovori tudi o zavestnih spremembah v svojem življenju, o strahovih, pa o tem, da je za vse, kar je doživela - tudi za preizkušnje z boleznijo, hvaležna, naj se zdi še tako čudno. 

Nataša Ličen

družbazdravjeodnosipogovor