Peter Merše: Bo za Goloba očitno obremenjujoč osnutek KPK ugledal luč sveta in kaj to pomeni za slovensko politično krajino?

Avtor obravnava domnevno obremenjujoč osnutek ugotovitev Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) v zadevi Bobnar, ki naj bi dokazoval kršitev integritete predsednika vlade Roberta Goloba. Čeprav Golob javno trdi, da z vsebino ni seznanjen, je osnutek skupaj z odvetnikom Stojanom Zdolškom prejel že konec julija in nanj tudi odgovoril. KPK naj bi ugotovila, da je Golob politično pritiskal na Policijo, kar sta v preiskovalni komisiji podrobno opisala nekdanja notranja ministrica Tatjana Bobnar in nekdanji direktor Policije Boštjan Lindav.

Golob in Zdolšek si prizadevata preprečiti objavo ugotovitev, pri čemer Zdolšek napoveduje tožbe, če bo KPK osnutek objavila. V preteklosti je Golob obljubil odstop v primeru ugotovljene kršitve, a je kasneje stališče spremenil. Objava končnega poročila bi lahko imela pomembne politične posledice, saj bi kompromitirala premierja in vplivala na stabilnost koalicije.

Mozaik dneva dne 11. 7.

• Premier Robert Golob predsednikom parlamentarnih strank predlagal sklep o razveljavitvi posvetovalnega referenduma o obrambnih izdatkih.
• Slovenski politični vrh odločno proti Genocidu v Srebrenici, slovenskega med in povojnega genocida pa niso spodobni obsoditi.
• Tone Česen: Novela o vrtcih prinaša diskriminacijo.
• V obnovi po poplavah po besedah Šefica narejenega izjemno veliko, a izzivi ostajajo.
• ŠPORT: Tadej Pogačar na sedmi tekmi do nove zmage, že druge na letošnjem Touru.

Mozaik dneva dne 27. 6.

• Ekonomist Matej Lahovnik o Petrolu: Če bi vlada želela pomagati državljanom, bi znižala dajatve.
• Slovenska policija praznuje dan spomina na spopad med policisti in jugoslovansko armado leta 1991 na mejnem prehodu Holmec.
• Kaj bo predsednik vlade Robert Golob zaradi Nata pojasnil koalicijskim partnerjem? 
• Vreme: Jutri bo precej jasno, ponekod bo pihal veter vzhodnih smeri. Najvišje dnevne temeprature bodo okoli 30, na Primorskem do 34 °C.

Po preobratu v zadevi Stožice: oblast kot najboljša zavarovalna polica proti kazenskemu pregonu?

Mirko Mayer se poglablja v odmevne politične preobrate in sodne procese, ki postavljajo vprašanje: ali oblast služi kot zaščita pred kazenskimi pregoni? Analizira primer Zorana Jankovića, dolgoletnega ljubljanskega župana, ter Roberta Goloba, predsednika vlade, in njuno vpetost v strukture moči. Razveljavitev oprostilne sodbe v zadevi Stožice odpira nova vprašanja o odgovornosti, pravosodju in vplivu politične funkcije na varnost posameznika pred zakonom. Razmišlja o tem, kako centri moči izgubljajo vpliv in kako se politična dinamika spreminja. Ne zamudite poglobljene analize dogodkov, ki oblikujejo prihodnost slovenskega političnega prostora!

Aljuš Pertinač - Papežu v slovo

Avtor se osredotoča na zapuščino papeža Frančiška, ki je bil 12 let na čelu Katoliške cerkve in je sprejemal odločitve, ki so bile v koraku s časom. Poudarja njegov pragmatičen pristop k verskim vprašanjem in njegovo diplomatsko spretnost. Hkrati ostro kritizira ravnanje slovenskega političnega vrha ob papeževi smrti, posebej premierja Goloba in njegove partnerke, ki naj bi dogodek izkoristila za politični populizem in osebne koristi. Pertinač zaključi z vprašanjem o vlogi Katoliške cerkve v slovenskem družbenem prostoru in pozivom k večji angažiranosti.

Utrip dneva dne 16. 4.

• Premier Robert Golob se je znašel v središču nove afere, vprašanja, ki jih ta odpira, so v javnem interesu, ne bi jih smeli odpraviti z zamahom roke, je opozoril doktor Peter Gregorčič.
• Franci Matoz: Sodimo brez kaznivega dejanja – še en politični proces proti Janezu Janši.
• V referendumsko kampanjo o dodatku k pokojninam za umetniške dosežke 12 organizatorjev, med njimi tudi Glas upokojencev, ki za 23. april napoveduje vseslovenski protest.
• Sedem največjih verskih skupnosti v Sloveniji v izjavi za možnost pokopa v krsti na vseh pokopališčih.
• Poslanci ustavili postopek spreminjanja delovanja ustavnega sodišča
• Sudan je v največji humanitarni krizi, mednarodna skupnost mu namenja slabo milijardo evrov pomoči.
• Vreme: Plohe bodo predvsem na severozahodu. Jutri bo sprva oblačno in suho, popoldne od zahoda spet padavine.

Utrip dneva dne 3. 3.

• Stanje papeža Frančiška ostaja stabilno, zdravniki zagotavljajo, da gre za običajen potek pljučnice.
• Geopolitični analitiki doktor Laris Gaiser: Tajni sestanki za končanje vojne v Ukrajini se vrstijo že kakšno leto in pol.
• Kaj bo prineslo premirje med aktualno oblastjo v Turčiji in Delavsko stranko Kurdistana?
• Pristojna parlamentarna komisija v luči zadnjih afer poziva k ukinitvi politike subvencioniranja gospodarstva z javnim denarjem.
• Premier Robert Golob pred poslanci z novimi obljubami: Vlada bo letos zgradila 2 tisoč novih stanovanj.
• Začeli smo slovenski teden boja proti raku: V načrtu nova presejalna programa za raka prostate in pljuč.
• Števec dobrote na letošnji Pustni Sobotni iskrici se je ustavil pri 159 tisoč 16 evrih, a je še mogoče oddati dar.
• Nadškof Stanislav Zore na tradicionalni Tomaževi proslavi: Brez prenovljene vere bo teologija mrtva črka.
• Športni konec tedna v duhu nordijskih disciplin: Švedska smučarska tekačica Ebba Andersson v Trondheimu ubranila naslov svetovne prvakinje v skiatlonu.
• Vreme: Pred nami je pretežno jasen teden, popoldnevi bodo postopno toplejši.

Novinar Peter Avsenik v komentarju za Radio Ognjišče o praznih obljubah in besedah aktualne vlade

Na političnem področju je vse bolj vroče, tudi zaradi izrečenih besed, ki v aktualni vladi skoraj ne pomenijo nič. O tem je za Radio Ognjišče komentar pripravil novinar Peter Avsenik: 

V začetku je bila beseda. Vsem tako dobro poznan svetopisemski citat, njegovih razlag je verjetno toliko, kolikor je filozofov in teologov. Sam to nisem, moj povsem laični poskus razumevanja besede, kot je opredeljena v Svetem pismu, gre v smeri besede kot božjega orodja stvarjenja. Evangelist Janez je povzdignil pojem besede na raven Boga, ko je zapisal, da je bila beseda pri Bogu in da je bila beseda Bog. Če sem kiksnil, naj me kakšen duhovnik popravi. A že knjiga vseh knjig pripisuje besedi neznansko vrednost.

V kolikšni meri se učinka besede zavedamo, je že drugo vprašanje. A če je po besedi vse nastalo, kar je nastalega, nastaja še danes. In če nastaja še danes, potem je smiselno biti zelo pozoren, kaj govorimo, kakšen je naš notranji pogovor in kakšen zunanji dialog.

Beseda je lahko čudovito orodje ustvarjalnosti, lahko pa tudi njegovo nasprotje. In če imajo že v medsebojnih odnosih besede tako veliko težo, kakšna šele je ta pri tistih, ki jih uporabljajo v javnosti. In če smo do neke mere še lahko prizanesljivi do spletnih vplivnežev – ne nazadnje nam ni treba prebrati in pregledati prav vsega, kar se pojavi na družbenih omrežjih – pa je pri političnih osebnostih na besede smiselno biti zelo pozoren. Njihove besede namreč na takšen ali drugačen način vplivajo na nas, četudi bi se politiki skušali ogniti v velikem loku.

Le še dobro leto dni nas loči od naslednjih parlamentarnih volitev. Pozornemu očesu in ušesu ne uide, da se že kažejo prvi zametki tematik, na katerih bo temeljila volilna kampanja posameznih strank. In če se leva stran ne izneverja preverjenemu receptu netenja ideoloških tem, od zavračanja pokopa žrtev komunizma pa do pomoči pri samomoru, del desne tokrat stavi na eno samo izhodišče – na besedo.

Besedo si moramo vzeti nazaj, je že ob več priložnostih v zadnjem času poudarjal predsednik SDS Janez Janša. Prvič verjetno na prvem večjem shodu ob robu sojenja v zadevi Trenta. Da si jo moramo vzeti nazaj, predpostavlja, da je bila vzeta. In ena najbolj prikladnih besed, ki je bila vzeta, je svoboda.

Robert Golob se je na oblast zavihtel v času po nočni mori Covida-19. Kot slab spomin pridejo na misel zaprte trgovine, maske, omejitve, cepljenja, PCT … Če nič drugega, je treba Golobovemu volilnemu štabu priznati, da so mu zvito izbrali ime stranke. Dve besedi, ki sta opredelili natančno tisto, česar je v času pandemije najbolj manjkalo – gibanje in svoboda. Primerov, ki kažejo, da se je Golobova svoboda v manj kot treh letih sprevrgla v njeno nasprotje, je nič koliko.

Pravzaprav bi se lahko vprašali, ali je svoboda, kot jo razume aktualna slovenska leva oblast, sploh kdaj dejansko pomenila to, kar sama po sebi je. Na trenutek predsednik vlade namreč svojih totalitarnih teženj niti ne skriva. Spomnimo se samo na besede o čiščenju janšistov in javne radiotelevizije. Kaj je to, če ne popolno nasprotje svobode? Da niti ne govorimo o strohnelih obljubah o osebnih zdravnikih, blaginji za vse, ne le za peščico, o sto montažnih hišah na mesec za poplavljence in še bi lahko naštevali. Kaj si lahko mislimo o predsedniku vlade, ki prelomi celo obljubo, da ne bo več obljubljal?

Kot je ravnanje Svobode v nasprotju s pravim pomenom svobode, tako so besede aktualnih oblastnikov mnogokrat v nasprotju izrečenim. Da imamo volivci slab spomin, se je pokazalo skoraj na vseh volitvah doslej. Toda kdo še lahko verjame lahkotnemu besedičenju, ki se sproti sprevrača v nasprotje povedanega ali pa je uresničitev pomaknjena v neopredeljeno prihodnost. Popoplavna obnova bo očitno v celoti ostala prihodnji vladi, enako spopad z zdravstveno krizo in pomanjkanjem stanovanj.

A naj bomo še tako kritični, ravnanje slovenske oblastne politike in zloraba besede kot prapočela stvarjenja nista v ničemer presenetljivi, če poznamo njeno miselno naravnanost oziroma intimno opcijo. Da je laž nesmrtna duša komunizma, je ugotavljal že poljski filozof Leszek Kolakowski. Da se je lahkotno poslužujejo tudi njegovi ideološki nasledniki, tako ni nič nenavadnega. Nekoliko bolj presenetljiv pa je mazohizem, s katerim del volilnega telesa vedno znova na to pristaja.

Če je beseda zlorabljena, je zlorabljen njen Stvarnik njen vir – saj je bila beseda v začetku pri Bogu in beseda je bila Bog. In v dobro naroda je smiselno, da jo spet dobijo tisti, ki bodo njen smisel razumeli, jo uporabljali preudarno in za izrečenim besedami tudi stali. PA