V komentarju Država dvojnih meril je Leon Oblak razmišljal o politični kulturi v Sloveniji, očitkih o neenakih merilih pri presoji ravnanja politike in vlogi medijev. Dotaknil se je tudi parlamentarnih preiskav, financiranja nevladnih organizacij ter aktualnega političnega dogajanja pred jesenskimi referendumi in lokalnimi volitvami.

Poletje ni več čas političnega zatišja. Razkritja afer, vprašanja korupcije in delovanja interesnih omrežij odpirajo dilemo, kako se odzvati v svetu, ki se zdi vse bolj razklan. Urednica Domovine Erika Ašič je v komentarju Z vsemi topovi? ob spominu na dr. Jožeta Ramovša razmišljala, ali bomo družbo spreminjali z rušenjem ali z gradnjo, ter zakaj so odgovornost, spoštljiv dialog in delo na sebi pot do resničnih sprememb.

V komentarju z naslovom Etikete namesto vsebine Alenka Gaberščik za Domovino opozarja, da politično in družbeno etiketiranje vse prepogosto nadomešča argumentirano razpravo. Meni, da takšne oznake poglabljajo razdeljenost družbe, razvrednotijo posameznike in zakrivajo vsebino pomembnih vprašanj. Več o tem v naslednjem prispevku.

Ali družbena omrežja res prikazujejo vse, kar objavimo? Urednica Domovine Erika Ašič v komentarju »Prokleti komunisti« razmišlja o vplivu algoritmov, cenzuri na spletu in vprašanju, kdo danes v resnici usmerja naše razmišljanje.

Valentina Podplatnik v komentarju na portalu Domovina razmišlja, ali v slovensko zdravstvo po letih napetosti in zanemarjanja stroke prihaja nov veter. Ob primeru interventnih radiologov v UKC Maribor opozarja, da težava ni le kadrovska, temveč predvsem posledica dolgoletnega odnosa politike do zdravnikov. Se z novim ministrom za zdravje začenja drugačen pristop ali gre zgolj za začasno rešitev? Več v komentarju Po letih poniževanja stroke vendarle nov veter?

Ali Milanu Kučanu že 35 let delamo krivico? V komentarju je urednica Domovine Erika Ašič razmišljala o razklanosti slovenske družbe, različnih pogledih na osamosvojitev ter o tem, zakaj bi bilo po njenem mnenju treba znova ovrednotiti vlogo posameznikov v nastanku slovenske države. Dotaknila se je tudi vprašanja narodne identitete, slovenstva in pomena zgodovinskega spomina. 

Ko so na Gosposvetskem polju slovenski kmetje, kosezi in preprosti ljudje nekoč ustoličevali kneza na knežjem kamnu v slovenskem jeziku, takrat niso odločali o simbolu, temveč o bistvu oblasti, tudi o poštenosti. Tisti starodavni obred je bil natančno to, česar sodobna politika največkrat ne prenese: oblast je morala upoštevati ljudstvo, ne pa obratno. Tako komentar v Domovini začenja Tomaž Cuder. 

V mesecu pred 35. rojstnim dnem samostojne Slovenije smo na Domovini pripravili ciklus podkastov, s katerimi bi radi obudili spomin na dogajanje v obdobju osamosvajanja, nekatere dogodke še dodatno osvetlili, hkrati pa spodbudili razmislek o tem, kako so stvari potekale pozneje ter kje smo danes.