Mirko Mayer se poglablja v odmevne politične preobrate in sodne procese, ki postavljajo vprašanje: ali oblast služi kot zaščita pred kazenskimi pregoni? Analizira primer Zorana Jankovića, dolgoletnega ljubljanskega župana, ter Roberta Goloba, predsednika vlade, in njuno vpetost v strukture moči. Razveljavitev oprostilne sodbe v zadevi Stožice odpira nova vprašanja o odgovornosti, pravosodju in vplivu politične funkcije na varnost posameznika pred zakonom. Razmišlja o tem, kako centri moči izgubljajo vpliv in kako se politična dinamika spreminja. Ne zamudite poglobljene analize dogodkov, ki oblikujejo prihodnost slovenskega političnega prostora!
komentar politika družba oblast pravosodje kazenski pregon Stožice Zoran Janković Robert Golob vpliv politika sodba moč
Mirko Mayer se poglablja v odmevne politične preobrate in sodne procese, ki postavljajo vprašanje: ali oblast služi kot zaščita pred kazenskimi pregoni? Analizira primer Zorana Jankovića, dolgoletnega ljubljanskega župana, ter Roberta Goloba, predsednika vlade, in njuno vpetost v strukture moči. Razveljavitev oprostilne sodbe v zadevi Stožice odpira nova vprašanja o odgovornosti, pravosodju in vplivu politične funkcije na varnost posameznika pred zakonom. Razmišlja o tem, kako centri moči izgubljajo vpliv in kako se politična dinamika spreminja. Ne zamudite poglobljene analize dogodkov, ki oblikujejo prihodnost slovenskega političnega prostora!
Mirko Mayer se poglablja v odmevne politične preobrate in sodne procese, ki postavljajo vprašanje: ali oblast služi kot zaščita pred kazenskimi pregoni? Analizira primer Zorana Jankovića, dolgoletnega ljubljanskega župana, ter Roberta Goloba, predsednika vlade, in njuno vpetost v strukture moči. Razveljavitev oprostilne sodbe v zadevi Stožice odpira nova vprašanja o odgovornosti, pravosodju in vplivu politične funkcije na varnost posameznika pred zakonom. Razmišlja o tem, kako centri moči izgubljajo vpliv in kako se politična dinamika spreminja. Ne zamudite poglobljene analize dogodkov, ki oblikujejo prihodnost slovenskega političnega prostora!
komentarpolitikadružbaoblastpravosodjekazenski pregonStožiceZoran JankovićRobert Golobvplivpolitikasodbamoč
Komentar Zanima.me
Infektolog dr. Potočnik v svojem komentarju ostro kritizira stanje slovenskega javnega zdravstva in odgovornost vlade, predvsem predsednika Roberta Goloba ter ministrice za zdravje Valentine Prevolnik Rupel. Zdravstveni delavci so po njegovih besedah preobremenjeni in jih je premalo, stavka pa traja že 18 mesecev. Potočnik opozarja, da vlada ignorira posledice svojih dejanj, medtem ko zdravniki ostajajo predani pacientom.
V komentarju predstavi pretresljiv primer pacienta, ki je na specialistični pregled čakal leto in pol, zaradi česar je diagnoza napredovale bolezni prišla prepozno. S tem želi pokazati, kako škodljiv je sistem, kjer samoplačniški pregledi postajajo nujni za preživetje. Kritizira vladne ukrepe, ki po njegovem mnenju neposredno škodujejo zdravnikom in pacientom, ter zaključi z ostrim pozivom k odgovornosti vlade. Njegova izpoved je osebna, emotivna in z močnim apelom za spremembe v zdravstvenem sistemu.
Komentar Zanima.me
Infektolog dr. Potočnik v svojem komentarju ostro kritizira stanje slovenskega javnega zdravstva in odgovornost vlade, predvsem predsednika Roberta Goloba ter ministrice za zdravje Valentine Prevolnik Rupel. Zdravstveni delavci so po njegovih besedah preobremenjeni in jih je premalo, stavka pa traja že 18 mesecev. Potočnik opozarja, da vlada ignorira posledice svojih dejanj, medtem ko zdravniki ostajajo predani pacientom.
V komentarju predstavi pretresljiv primer pacienta, ki je na specialistični pregled čakal leto in pol, zaradi česar je diagnoza napredovale bolezni prišla prepozno. S tem želi pokazati, kako škodljiv je sistem, kjer samoplačniški pregledi postajajo nujni za preživetje. Kritizira vladne ukrepe, ki po njegovem mnenju neposredno škodujejo zdravnikom in pacientom, ter zaključi z ostrim pozivom k odgovornosti vlade. Njegova izpoved je osebna, emotivna in z močnim apelom za spremembe v zdravstvenem sistemu.
Komentar Zanima.me
Merše se osredotoča na incident v ljubljanskem Maximarketu, kjer je prišlo do množične okužbe zaradi kontaminacije pitne vode z mikroorganizmi iz reke Ljubljanice. Dogodek je povzročil več kot 500 potrjenih okužb in približno četrt milijona evrov škode, Maximarket pa je bil zaprt tri mesece.
Glavna skrb: kanal C0
Avtor opozarja, da še večja grožnja pitni vodi Ljubljane prihaja iz gradnje kanalizacijskega voda C0, ki bo prečkal vodonosnik — glavni vir pitne vode za okoli 400.000 ljudi. Kanal bo dnevno prenašal tri milijone kubičnih metrov komunalnih odplak, kar predstavlja veliko tveganje za morebitno kontaminacijo celotnega vodovodnega sistema.
Kritika odločevalcev in sistema
- Mestna občina Ljubljana je gradbeno dovoljenje pridobila brez ustrezne presoje vplivov na okolje.
- Evropska unija projekt financira v imenu zelenih politik, kljub nasprotovanju stroke.
- Kritična je tudi vloga posameznikov, ki s svojimi volilnimi izbirami in odporom do lokalnih čistilnih naprav prispevajo k izvedbi nevarnih projektov.
Sporočilo članka
Merše poziva k premisleku o dolgoročnih posledicah takšnih projektov in opozarja, da bi kontaminacija ljubljanskega vodonosnika imela katastrofalne posledice za javno zdravje in življenje v prestolnici.
Komentar Zanima.me
Merše se osredotoča na incident v ljubljanskem Maximarketu, kjer je prišlo do množične okužbe zaradi kontaminacije pitne vode z mikroorganizmi iz reke Ljubljanice. Dogodek je povzročil več kot 500 potrjenih okužb in približno četrt milijona evrov škode, Maximarket pa je bil zaprt tri mesece.
Glavna skrb: kanal C0
Avtor opozarja, da še večja grožnja pitni vodi Ljubljane prihaja iz gradnje kanalizacijskega voda C0, ki bo prečkal vodonosnik — glavni vir pitne vode za okoli 400.000 ljudi. Kanal bo dnevno prenašal tri milijone kubičnih metrov komunalnih odplak, kar predstavlja veliko tveganje za morebitno kontaminacijo celotnega vodovodnega sistema.
Kritika odločevalcev in sistema
- Mestna občina Ljubljana je gradbeno dovoljenje pridobila brez ustrezne presoje vplivov na okolje.
- Evropska unija projekt financira v imenu zelenih politik, kljub nasprotovanju stroke.
- Kritična je tudi vloga posameznikov, ki s svojimi volilnimi izbirami in odporom do lokalnih čistilnih naprav prispevajo k izvedbi nevarnih projektov.
Sporočilo članka
Merše poziva k premisleku o dolgoročnih posledicah takšnih projektov in opozarja, da bi kontaminacija ljubljanskega vodonosnika imela katastrofalne posledice za javno zdravje in življenje v prestolnici.
Komentar Zanima.me
Komentar Zanima.me
Komentar Zanima.me
Če bi tole pisal pred petnajstimi, dvajsetimi leti, bi začel s stavkom, “prihaja tisti čas v letu, ko stojimo na avtocestah v zastoju”. Ampak zadnja leta ljudje stojijo v zastojih vsako jutro, ko se peljejo v Ljubljani v službo, in vsako popoldne, ko odhajajo domov. Zadnje resne kilometre avtocestnega križa smo dogradili pred petnajstimi leti. Potem so velika gradbena podjetja, ki so ga zgradila, propadla, in od takrat nismo zgradili nič resnega. Pa manjkajo povezave proti Jelšanam, Bosiljevem, Dragonji, Sečovljam … In manjkajo tretji in četrti pasovi na najbolj obremenjenih odsekih okrog Ljubljane.
Komentar Zanima.me
Če bi tole pisal pred petnajstimi, dvajsetimi leti, bi začel s stavkom, “prihaja tisti čas v letu, ko stojimo na avtocestah v zastoju”. Ampak zadnja leta ljudje stojijo v zastojih vsako jutro, ko se peljejo v Ljubljani v službo, in vsako popoldne, ko odhajajo domov. Zadnje resne kilometre avtocestnega križa smo dogradili pred petnajstimi leti. Potem so velika gradbena podjetja, ki so ga zgradila, propadla, in od takrat nismo zgradili nič resnega. Pa manjkajo povezave proti Jelšanam, Bosiljevem, Dragonji, Sečovljam … In manjkajo tretji in četrti pasovi na najbolj obremenjenih odsekih okrog Ljubljane.
Komentar Zanima.me
V kolumni na portalu Zanima.me se urednik Rok Čakš kritično odziva na dogajanje v slovenskem javnem prostoru, kjer po njegovem mnenju vladajoča politika, aktivisti in dominantni mediji – predvsem RTV Slovenija – vzpostavljajo nov kriterij moralnosti: kdor ne trdi, da Izrael v Gazi izvaja genocid, je moralno zavržen. Takšna moralna pozicija naj ne bi bila le politična, temveč “civilizacijsko etična,” kot je v oddaji Marcela Štefančiča pojasnil nekdanji predsednik Milan Kučan. Čakš opozarja, da gre za nevaren miselni vzorec, ki ga primerja z odnosom do povojnih komunističnih zločinov v Sloveniji.
Komentar Zanima.me
V kolumni na portalu Zanima.me se urednik Rok Čakš kritično odziva na dogajanje v slovenskem javnem prostoru, kjer po njegovem mnenju vladajoča politika, aktivisti in dominantni mediji – predvsem RTV Slovenija – vzpostavljajo nov kriterij moralnosti: kdor ne trdi, da Izrael v Gazi izvaja genocid, je moralno zavržen. Takšna moralna pozicija naj ne bi bila le politična, temveč “civilizacijsko etična,” kot je v oddaji Marcela Štefančiča pojasnil nekdanji predsednik Milan Kučan. Čakš opozarja, da gre za nevaren miselni vzorec, ki ga primerja z odnosom do povojnih komunističnih zločinov v Sloveniji.
Komentar Zanima.me
Avtor obravnava odnos leve politične sfere v Sloveniji do Boruta Pahorja, nekdanjega predsednika republike in evropskega poslanca. Čakš poudarja, da Pahor zaradi svojega uspeha in politične kariere vzbuja zavist ter nelagodje med njegovimi nasledniki na levici. Kritizira njihovo enopartijsko miselnost ter poudarja, da Pahor s svojim mednarodnim ugledom predstavlja opomnik na to, kar sami ne morejo doseči. Poleg tega izpostavlja odziv na Pahorjeve izjave o vojni v Gazi in način, kako ga leve stranke obravnavajo zaradi njegove neposrednosti in samostojnega razmišljanja.
Komentar Zanima.me
Avtor obravnava odnos leve politične sfere v Sloveniji do Boruta Pahorja, nekdanjega predsednika republike in evropskega poslanca. Čakš poudarja, da Pahor zaradi svojega uspeha in politične kariere vzbuja zavist ter nelagodje med njegovimi nasledniki na levici. Kritizira njihovo enopartijsko miselnost ter poudarja, da Pahor s svojim mednarodnim ugledom predstavlja opomnik na to, kar sami ne morejo doseči. Poleg tega izpostavlja odziv na Pahorjeve izjave o vojni v Gazi in način, kako ga leve stranke obravnavajo zaradi njegove neposrednosti in samostojnega razmišljanja.
Komentar Zanima.me
Paradigma vodje koalicije in prvega človeka opozicije je praktično identična: mi proti njim, naši proti njihovim, črni proti rdečim … pri čemer »mi« poosebljamo vse najboljše in »oni« vse najslabše. In kar je osrednje sporočilo: razen nas (in njih) za druge tu ni prostora. In če je tako, naj jasno povesta, da si želita večinski volilni sistem, kjer bosta na sceni lahko ostala sama in še lažje definirala drug drugega, ju je v petkovem Safariju lucidno prebral Mirko Mayer. Nenazadnje imata skupaj dovolj parlamentarnih glasov, da ga tudi udejanjita.
Komentar Zanima.me
Paradigma vodje koalicije in prvega človeka opozicije je praktično identična: mi proti njim, naši proti njihovim, črni proti rdečim … pri čemer »mi« poosebljamo vse najboljše in »oni« vse najslabše. In kar je osrednje sporočilo: razen nas (in njih) za druge tu ni prostora. In če je tako, naj jasno povesta, da si želita večinski volilni sistem, kjer bosta na sceni lahko ostala sama in še lažje definirala drug drugega, ju je v petkovem Safariju lucidno prebral Mirko Mayer. Nenazadnje imata skupaj dovolj parlamentarnih glasov, da ga tudi udejanjita.
Komentar Zanima.me
Danes smo prebrali komentar novinarja Marina Nahtigala. Na portalu Zanima.me je razmišljal o govoru predsednice države v Evropskem parlamentu.
Komentar Zanima.me
Danes smo prebrali komentar novinarja Marina Nahtigala. Na portalu Zanima.me je razmišljal o govoru predsednice države v Evropskem parlamentu.
Spoznanje več, predsodek manj
V oddaji Spoznanje več, predsodek manj smo tokrat gostili novinarja Petra Meršeta in skupaj z njim pogledali na politično prizorišče. Drama z referendumi o obrambi in NATU, parlamentarna razprava o evtanaziji in dveh interpelacijah, resolucija v Evropskem parlamentu, ki spregovori o pomembnem priznanju na področju slovenske zgodovine, to je le nekaj tem, ki smo jih odprli s Petrom Meršetom.
Naš pogled
Komentar razmišlja o vplivu umetne inteligence (UI) na sodobni svet in njeni vlogi v prihodnosti, ki jo primerja z zgodovinskimi tehnološkimi preboji, kot so mikroprocesor, internet in mobilni telefon. UI prinaša številne izzive in ob svetovnem dnevu spretnosti mladih avtor poudarja pomen opremljanja mladih za prihodnost. Obenem se dotakne duhovne razsežnosti, kjer se sprašuje, ali mlade v dobi UI še zanimajo vprašanja o Bogu in »absolutni prihodnosti« – izrazu, ki ga uporabi Alojz Rebula v romanu Divji golob. Ta absolutna prihodnost (nebesa) po Rebuli kristjanu spremeni pogled na vse.
Program zadnjega tedna
Posnetek programa Radia Ognjišče dne 19. julij 2025 ob 05-ih
Kmetijska oddaja
V tokratni kmetijski oddaji smo govorili o problematiki zveri. Gostili smo Alojza Kovšco.
Svetovalnica
Gostja je bila Patricija Lovišček, direktorica zavoda Modri december, Zavoda za spodbujanje zavedanja avtizma in Aspergerjevega sindroma Koper. Slišali smo, kako danes pomaga drugim in kaj pravi na možnosti, ki jih imajo v realnem življenju.
Radijska kateheza
Katehezo je pripravil duhovni pomočnik v Gorenji vasi v Poljanski dolini Simon Fortuna. Spregovoril je o spovedi in kakšno mesto ima v starosti ter pojasnil nekaj več o prazniku Karmelske Matere božje ter pomenu svetovnega dneva dedkov in babic.
Sobotni duhovni večer
Uvodoma smo prisluhnili duhovnemu nagovoru koprskega škofa Petra Štumpfa. Sledili sta molitvi prvih nedeljskih večernic in rožnega venca, s katerim smo prosili za mir v svetu. Drug del večera je bil namenjen Radijski katehezi: Blagor tistemu, ki ni izgubil upanja - Duhovno življenje v bolezni in starosti. Pripravil jo je duhovni pomočnik v Gorenji vasi v Poljanski dolini Simon Fortuna, v njej pa je spregovoril o spovedi ter o tem kakšno mesto ima v starosti, pojasnil pa je tudi nekaj več o prazniku Karmelske Matere Božje ter svetovnem dnevu dedkov in babic.
Slovenska oddaja Radia Vatikan
Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.
Naš gost
Sobotni gost je bil Andrej Rozman Roza - pisatelj, pesnik, dramatik, igralec in prevajalec, ki je maja dopolnil 70 let. Bil je pobudnik uličnega in improvizacijskega gledališča v Ljubljani, ustanovil in vodil je Gledališče Ane Monró, bil tudi programski vodja v Kulturno-umetniškem društvu France Prešeren v Ljubljani. Leta 2003 pa ustanovil svoje gledališče: Rozinteater. Piše za otroke in odrasle, prevaja, režira, nastopa in igra. Njegov je Gospod Filodendron, njegova je Prepelka, njegovi so Čofliji in Oskar detektiv. Njegova je Rozimnica, če naštejemo samo nekaj naslovov. Za svoje delo je prejel številne nagrade, med njimi Ježkovo, Župančičevo, nagrado Prešernovega sklada in Levstikovo za pesmi iz Rimogojnice ter leta 2021 tudi za življenjsko delo za izvirno leposlovje.