Mogoče je prav začetek adventnega časa lahko spodbuda, da si začnemo bolj prizadevati za mir, predvsem v okolju, kjer živimo: doma, s sodelavci, v našem kraju. Čeprav se včasih zdi, kot da živimo v nekem mehurčku, v katerem se nam ne more zgoditi ničesar, se to lahko hitro razblini.
Mogoče je prav začetek adventnega časa lahko spodbuda, da si začnemo bolj prizadevati za mir, predvsem v okolju, kjer živimo: doma, s sodelavci, v našem kraju. Čeprav se včasih zdi, kot da živimo v nekem mehurčku, v katerem se nam ne more zgoditi ničesar, se to lahko hitro razblini.
Slovenija, ki je prejšnji mesec predsedovala Varnostnemu svetu, je v tej vlogi komentirala tudi napade Izraela v Libanonu. Pri tem je spomnila na izvajanje resolucije 1701, ki naj bi jo spoštovali obe državi. Kritična je bila predvsem do Izraela, na kar ga je opozorila prek izraelskega veleposlanika pri Združenih narodih. Na tako imenovano »demaršo« se je odzvala tudi izraelska stran in v spravljivem tonu opozorila na neuravnoteženost slovenske diplomacije pri zavzemanju stališč do trenutnega dogajanja na Bližnjem vzhodu.
Resolucija Varnostnega sveta 1701 iz leta 2006, ki je sledila prekinitvi sovražnosti med Libanonom in Izraelom, ni nikoli zares zaživela. Slovenija je pozvala k izvajanju resolucije. Izraelska stran je odgovorila, da se tudi sama zavzema za to, a Hezbolah že od lanskega 8. oktobra krši premirje in raketira Sever Izraela. Temu je pritrdil tudi geopolitični analitik Laris Gajser, ki je o resoluciji, na katero se sklicuje Slovenija, še dodal, da Libanon ni nikoli nadzoroval svoje državne oziroma enotne vlade ni bilo več že dolga leta. Jug Libanona je bil pod nadzorom Hezbolaha, ki je dejansko voden s strani Irana. V skladu z resolucijo bi morala biti tam libanonska vojska, kar se nikoli ni zgodilo.
Izrael tudi trdi, da je Slovenija pri oceni najnovejših razmer v Libanonu zavzela neuravnotežen pristop. Spregledala je dejstvo, da je izraelska stran po številnih neuspešnih diplomatskih poskusih za umiritev razmer, enajst mesecev pokazala veliko zadržanost do napadov Hezbolaha, kar je več kot dovolj. Izraelska stran je opozorila še na govor predsednika Goloba na zasedanju Generalne skupščine, ki je povsem zaobšel izraelske talce, ki jih zadržuje Hamas. Kritična je tudi do Tanje Fajon, ki o stvareh, ki bi jih morali najprej reševati dvostransko, govori v medijih, na tiskovnih konferencah brez tega, da bi skušala o tem govoriti z izraelskimi diplomati. Laris Gajser je o tej plati slovenske zunanje politike dejal, da je postala s priznanjem Palestine propalestinska. Propalestinsko držo je pokazala tudi v Varnostnem svetu in jo brani v mednarodnih ustanovah.
Izraelska stran upa in pričakuje v prihodnje veliko večjo uravnoteženost v podobnih primerih, a pod trenutno vlado je to težko pričakovati. Več o tem pa v pogovoru z Gajserjem, ki mu lahko prisluhnete tukaj.
Slovenija, ki je prejšnji mesec predsedovala Varnostnemu svetu, je v tej vlogi komentirala tudi napade Izraela v Libanonu. Pri tem je spomnila na izvajanje resolucije 1701, ki naj bi jo spoštovali obe državi. Kritična je bila predvsem do Izraela, na kar ga je opozorila prek izraelskega veleposlanika pri Združenih narodih. Na tako imenovano »demaršo« se je odzvala tudi izraelska stran in v spravljivem tonu opozorila na neuravnoteženost slovenske diplomacije pri zavzemanju stališč do trenutnega dogajanja na Bližnjem vzhodu.
Resolucija Varnostnega sveta 1701 iz leta 2006, ki je sledila prekinitvi sovražnosti med Libanonom in Izraelom, ni nikoli zares zaživela. Slovenija je pozvala k izvajanju resolucije. Izraelska stran je odgovorila, da se tudi sama zavzema za to, a Hezbolah že od lanskega 8. oktobra krši premirje in raketira Sever Izraela. Temu je pritrdil tudi geopolitični analitik Laris Gajser, ki je o resoluciji, na katero se sklicuje Slovenija, še dodal, da Libanon ni nikoli nadzoroval svoje državne oziroma enotne vlade ni bilo več že dolga leta. Jug Libanona je bil pod nadzorom Hezbolaha, ki je dejansko voden s strani Irana. V skladu z resolucijo bi morala biti tam libanonska vojska, kar se nikoli ni zgodilo.
Izrael tudi trdi, da je Slovenija pri oceni najnovejših razmer v Libanonu zavzela neuravnotežen pristop. Spregledala je dejstvo, da je izraelska stran po številnih neuspešnih diplomatskih poskusih za umiritev razmer, enajst mesecev pokazala veliko zadržanost do napadov Hezbolaha, kar je več kot dovolj. Izraelska stran je opozorila še na govor predsednika Goloba na zasedanju Generalne skupščine, ki je povsem zaobšel izraelske talce, ki jih zadržuje Hamas. Kritična je tudi do Tanje Fajon, ki o stvareh, ki bi jih morali najprej reševati dvostransko, govori v medijih, na tiskovnih konferencah brez tega, da bi skušala o tem govoriti z izraelskimi diplomati. Laris Gajser je o tej plati slovenske zunanje politike dejal, da je postala s priznanjem Palestine propalestinska. Propalestinsko držo je pokazala tudi v Varnostnem svetu in jo brani v mednarodnih ustanovah.
Izraelska stran upa in pričakuje v prihodnje veliko večjo uravnoteženost v podobnih primerih, a pod trenutno vlado je to težko pričakovati. Več o tem pa v pogovoru z Gajserjem, ki mu lahko prisluhnete tukaj.
V večjem delu tokratne oddaje smo gledali prek meja domovine. Ustavili smo se v Ukrajini, kjer je po novem prepovedano delovanje verskih organizacij, povezanih z Rusijo. Dotaknili smo se razmer v Gruziji, ki jo v kratkem čakajo parlamentarne volitve. Zanimalo nas je, kaj si lahko obeta Francija, ki je dobila novega premierja Michela Barnierja /mišela barnjeja/, in kaj sporočajo izidi deželnih volitev v vzhodni Nemčiji. Z nami je bil politični analitik in zgodovinar profesor doktor Aleš Maver. Komentiral je tudi domačo politiko, vprašali smo ga, kaj zaznava v ozadju umika Tomaža Vesela od kandidature za člana nove Evropske komisije.
V večjem delu tokratne oddaje smo gledali prek meja domovine. Ustavili smo se v Ukrajini, kjer je po novem prepovedano delovanje verskih organizacij, povezanih z Rusijo. Dotaknili smo se razmer v Gruziji, ki jo v kratkem čakajo parlamentarne volitve. Zanimalo nas je, kaj si lahko obeta Francija, ki je dobila novega premierja Michela Barnierja /mišela barnjeja/, in kaj sporočajo izidi deželnih volitev v vzhodni Nemčiji. Z nami je bil politični analitik in zgodovinar profesor doktor Aleš Maver. Komentiral je tudi domačo politiko, vprašali smo ga, kaj zaznava v ozadju umika Tomaža Vesela od kandidature za člana nove Evropske komisije.
Kot je prerok Ezekijel videl čudovito reko, ki je izvirala izpod templja ali kot je sveti Janez v knjigi Razodetja videl kristalno čisto reko vode, ki daje življenje, tako smo bili te dni priče bistrim rekam, ki izvirajo iz osrčja naše domače slovenske Cerkve! Tri reke pojijo puščave naših krajev in ljudi – Karitas, Radio Ognjišče , naše molitve in blagoslovi.
Povabili smo na Lombergarjeve dneve, ki jih pripravlja Kmetijsko gozdarski zavod Maribor, opozorili na zaključke EIP projekta o učinkoviti prireji mleka, v osrednjem delu pa predstavili miklavževo darilo za slovenske kmetice in kmete, nov specializiran podkast RAST.
V Trstu v tamkajšnji Peterlinovi dvorani je septembra 2024, potekal znanstveni posvet z naslovom Franc Jeza (1916–1984): pisatelj, publicist in borec za samostojno in demokratično Slovenijo. Ob 40-letnici njegove smrti sta ga pripravila Študijski center za narodno spravo in Društvo slovenskih izobražencev iz Trsta. V 2. oddaji s tega posveta ste lahko poslušali prispevke Špele Chomicki (Homicki), Iva Jevnikarja in spomine Draga Štoke.
Naš gost je bil frančiškan in župnik na Viču v Ljubljani p. Pepi Lebreht, ki je 14 let preživel v misijonih v Afriki – v Beninu in Togu. V razumevanju nekaterih gre pri misijonskem poslanstvu katoliške Cerkve zgolj za vprašanje vpliva, moči in denarja. Slišali smo, kako na to gleda naš gost in ga vprašali, ali so misijonarji v klasičnem smislu sploh še potrebni v današnjem globaliziranem svetu, kjer so informacije dostopne na vsakem koraku. Po drugi strani nismo mogli mimo aktualnega misijonskega izziva na Stari celini, ki izgublja svojo krščansko identiteto.
Oba tokratna gosta sta aktivna v civilnodružbenih organizacijah, ki budno spremljajo dogajanje v družbi. Slišali smo njun pogled na aktualne težave vlade, na pojav novih strank, na šepajočo pravno državo in na izzive v zdravstvu, ki se nikakor ne začnejo reševati na ustrezen način.
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče
Poslušalka ima težavo pri peki piškotov, namesto da bi ostali hlebčki oziroma kupčki, se razlezejo v ploščice. To se dogaja pri breskvicah, razpokančkih pa tudi pri drugih. Kaj je narobe, kako bi to lahko preprečila? Sestra Nikolina meni, da je testo preveč vlažno ali pa da je v njem premalo moke oziroma škroba. Do tega lahko pride tudi, če damo preveč pecilnega praška ali soda bikarbone glede na količino moke. Še en vzrok je lahko: premalo ogreta pečica. Piškote pečemo pri 180 do 190 stopinjah Celzija.
Na sporedu so bile Pravne zagate z odvetnico Matejo Maček.