Komentar Zanima.me

VEČ ...|19. 5. 2025
Po preobratu v zadevi Stožice: oblast kot najboljša zavarovalna polica proti kazenskemu pregonu?

Mirko Mayer se poglablja v odmevne politične preobrate in sodne procese, ki postavljajo vprašanje: ali oblast služi kot zaščita pred kazenskimi pregoni? Analizira primer Zorana Jankovića, dolgoletnega ljubljanskega župana, ter Roberta Goloba, predsednika vlade, in njuno vpetost v strukture moči. Razveljavitev oprostilne sodbe v zadevi Stožice odpira nova vprašanja o odgovornosti, pravosodju in vplivu politične funkcije na varnost posameznika pred zakonom. Razmišlja o tem, kako centri moči izgubljajo vpliv in kako se politična dinamika spreminja. Ne zamudite poglobljene analize dogodkov, ki oblikujejo prihodnost slovenskega političnega prostora!

Po preobratu v zadevi Stožice: oblast kot najboljša zavarovalna polica proti kazenskemu pregonu?

Mirko Mayer se poglablja v odmevne politične preobrate in sodne procese, ki postavljajo vprašanje: ali oblast služi kot zaščita pred kazenskimi pregoni? Analizira primer Zorana Jankovića, dolgoletnega ljubljanskega župana, ter Roberta Goloba, predsednika vlade, in njuno vpetost v strukture moči. Razveljavitev oprostilne sodbe v zadevi Stožice odpira nova vprašanja o odgovornosti, pravosodju in vplivu politične funkcije na varnost posameznika pred zakonom. Razmišlja o tem, kako centri moči izgubljajo vpliv in kako se politična dinamika spreminja. Ne zamudite poglobljene analize dogodkov, ki oblikujejo prihodnost slovenskega političnega prostora!

komentarpolitikadružbaoblastpravosodjekazenski pregonStožiceZoran JankovićRobert Golobvplivpolitikasodbamoč

Komentar Zanima.me

Po preobratu v zadevi Stožice: oblast kot najboljša zavarovalna polica proti kazenskemu pregonu?

Mirko Mayer se poglablja v odmevne politične preobrate in sodne procese, ki postavljajo vprašanje: ali oblast služi kot zaščita pred kazenskimi pregoni? Analizira primer Zorana Jankovića, dolgoletnega ljubljanskega župana, ter Roberta Goloba, predsednika vlade, in njuno vpetost v strukture moči. Razveljavitev oprostilne sodbe v zadevi Stožice odpira nova vprašanja o odgovornosti, pravosodju in vplivu politične funkcije na varnost posameznika pred zakonom. Razmišlja o tem, kako centri moči izgubljajo vpliv in kako se politična dinamika spreminja. Ne zamudite poglobljene analize dogodkov, ki oblikujejo prihodnost slovenskega političnega prostora!

VEČ ...|19. 5. 2025
Po preobratu v zadevi Stožice: oblast kot najboljša zavarovalna polica proti kazenskemu pregonu?

Mirko Mayer se poglablja v odmevne politične preobrate in sodne procese, ki postavljajo vprašanje: ali oblast služi kot zaščita pred kazenskimi pregoni? Analizira primer Zorana Jankovića, dolgoletnega ljubljanskega župana, ter Roberta Goloba, predsednika vlade, in njuno vpetost v strukture moči. Razveljavitev oprostilne sodbe v zadevi Stožice odpira nova vprašanja o odgovornosti, pravosodju in vplivu politične funkcije na varnost posameznika pred zakonom. Razmišlja o tem, kako centri moči izgubljajo vpliv in kako se politična dinamika spreminja. Ne zamudite poglobljene analize dogodkov, ki oblikujejo prihodnost slovenskega političnega prostora!

Mirko Mayer

komentarpolitikadružbaoblastpravosodjekazenski pregonStožiceZoran JankovićRobert Golobvplivpolitikasodbamoč

Komentar Domovina.je

VEČ ...|10. 3. 2025
Andrej Tomelj: Izbrisani

Avtor razkriva zgodovino izbrisov, ki so se dogajali v različnih obdobjih in pod različnimi oblastniki. Zakaj smo iz kolektivnega spomina izbrisali pomembne dogodke in osebnosti? Kaj nam to pove o naši zgodovini in identiteti?

Slišali boste, kako so nam vladali Habsburžani in zakaj danes o tem ne najdemo skoraj nobenih obeležij. Odkrijte tudi zgodbe o izbrisanih vladarjih in preteklih obdobjih, ki so za vedno izginila iz naših spominov.

Prisluhnite razmišljanju Andreja Tomelja o tem, kdo je bil izbrisan, kdo namenoma pozabljen in zakaj. Ne zamudite te priložnosti, da bolje razumete našo preteklost in se poglobite v skrivnosti, ki so bile dolgo skrite pred našimi očmi.

Andrej Tomelj: Izbrisani

Avtor razkriva zgodovino izbrisov, ki so se dogajali v različnih obdobjih in pod različnimi oblastniki. Zakaj smo iz kolektivnega spomina izbrisali pomembne dogodke in osebnosti? Kaj nam to pove o naši zgodovini in identiteti?

Slišali boste, kako so nam vladali Habsburžani in zakaj danes o tem ne najdemo skoraj nobenih obeležij. Odkrijte tudi zgodbe o izbrisanih vladarjih in preteklih obdobjih, ki so za vedno izginila iz naših spominov.

Prisluhnite razmišljanju Andreja Tomelja o tem, kdo je bil izbrisan, kdo namenoma pozabljen in zakaj. Ne zamudite te priložnosti, da bolje razumete našo preteklost in se poglobite v skrivnosti, ki so bile dolgo skrite pred našimi očmi.

komentarpolitikadružbazgodovinaHabsburžaniizbrisanikolektivni spominoblastnikipomembni dogodkiosebnostispominpreteklostidentiteta

Komentar Domovina.je

Andrej Tomelj: Izbrisani

Avtor razkriva zgodovino izbrisov, ki so se dogajali v različnih obdobjih in pod različnimi oblastniki. Zakaj smo iz kolektivnega spomina izbrisali pomembne dogodke in osebnosti? Kaj nam to pove o naši zgodovini in identiteti?

Slišali boste, kako so nam vladali Habsburžani in zakaj danes o tem ne najdemo skoraj nobenih obeležij. Odkrijte tudi zgodbe o izbrisanih vladarjih in preteklih obdobjih, ki so za vedno izginila iz naših spominov.

Prisluhnite razmišljanju Andreja Tomelja o tem, kdo je bil izbrisan, kdo namenoma pozabljen in zakaj. Ne zamudite te priložnosti, da bolje razumete našo preteklost in se poglobite v skrivnosti, ki so bile dolgo skrite pred našimi očmi.

VEČ ...|10. 3. 2025
Andrej Tomelj: Izbrisani

Avtor razkriva zgodovino izbrisov, ki so se dogajali v različnih obdobjih in pod različnimi oblastniki. Zakaj smo iz kolektivnega spomina izbrisali pomembne dogodke in osebnosti? Kaj nam to pove o naši zgodovini in identiteti?

Slišali boste, kako so nam vladali Habsburžani in zakaj danes o tem ne najdemo skoraj nobenih obeležij. Odkrijte tudi zgodbe o izbrisanih vladarjih in preteklih obdobjih, ki so za vedno izginila iz naših spominov.

Prisluhnite razmišljanju Andreja Tomelja o tem, kdo je bil izbrisan, kdo namenoma pozabljen in zakaj. Ne zamudite te priložnosti, da bolje razumete našo preteklost in se poglobite v skrivnosti, ki so bile dolgo skrite pred našimi očmi.

Andrej Tomelj

komentarpolitikadružbazgodovinaHabsburžaniizbrisanikolektivni spominoblastnikipomembni dogodkiosebnostispominpreteklostidentiteta

Kulturni utrinki

VEČ ...|21. 2. 2025
Revija SLO o drugi svetovni vojni

Pri Založbi Družina je izšla nova, TEMATSKA revija (Slovenski zgodovinski magazin) SLO časi, kraji, ljudje pod naslovom Slovenija in totalitarni časi. Uredil jo je dr. Jože Dežman. Predstavitev revije, ki je posvečena 80 letnici konca druge svetovne vojne in komunističnega prevzema oblasti, je bila v sredo zvečer v Muzeju novejše in sodobne zgodovine v Ljubljani.

Revija SLO o drugi svetovni vojni

Pri Založbi Družina je izšla nova, TEMATSKA revija (Slovenski zgodovinski magazin) SLO časi, kraji, ljudje pod naslovom Slovenija in totalitarni časi. Uredil jo je dr. Jože Dežman. Predstavitev revije, ki je posvečena 80 letnici konca druge svetovne vojne in komunističnega prevzema oblasti, je bila v sredo zvečer v Muzeju novejše in sodobne zgodovine v Ljubljani.

kulturaSLO časikrajiljudjeSlovenija in totalitarni časi80 letnica konca druge svetovne vojne in komunističnega prevzema oblastiJože DežmanIrena Uršič Monika Kokalj KočevarMarko Štepec

Kulturni utrinki

Revija SLO o drugi svetovni vojni

Pri Založbi Družina je izšla nova, TEMATSKA revija (Slovenski zgodovinski magazin) SLO časi, kraji, ljudje pod naslovom Slovenija in totalitarni časi. Uredil jo je dr. Jože Dežman. Predstavitev revije, ki je posvečena 80 letnici konca druge svetovne vojne in komunističnega prevzema oblasti, je bila v sredo zvečer v Muzeju novejše in sodobne zgodovine v Ljubljani.

VEČ ...|21. 2. 2025
Revija SLO o drugi svetovni vojni

Pri Založbi Družina je izšla nova, TEMATSKA revija (Slovenski zgodovinski magazin) SLO časi, kraji, ljudje pod naslovom Slovenija in totalitarni časi. Uredil jo je dr. Jože Dežman. Predstavitev revije, ki je posvečena 80 letnici konca druge svetovne vojne in komunističnega prevzema oblasti, je bila v sredo zvečer v Muzeju novejše in sodobne zgodovine v Ljubljani.

Jože Bartolj

kulturaSLO časikrajiljudjeSlovenija in totalitarni časi80 letnica konca druge svetovne vojne in komunističnega prevzema oblastiJože DežmanIrena Uršič Monika Kokalj KočevarMarko Štepec

Komentar Domovina.je

VEČ ...|23. 12. 2024
Aljuš Pertinač: Kažiprst svobode

Avtor preučuje kritiko in odgovornost v slovenski politiki ter trend obtoževanja. Analizira obnašanja politikov, vključno z Robertom Golobom, ter poudarja potrebo po aktivnem iskanju rešitev in sodelovanju družbe pri oblikovanju prihodnosti.

Aljuš Pertinač: Kažiprst svobode

Avtor preučuje kritiko in odgovornost v slovenski politiki ter trend obtoževanja. Analizira obnašanja politikov, vključno z Robertom Golobom, ter poudarja potrebo po aktivnem iskanju rešitev in sodelovanju družbe pri oblikovanju prihodnosti.

komentarpolitikadružbaodgovornostslovenska politikatrendMiro CerarRobert Goloboblastopozicija

Komentar Domovina.je

Aljuš Pertinač: Kažiprst svobode

Avtor preučuje kritiko in odgovornost v slovenski politiki ter trend obtoževanja. Analizira obnašanja politikov, vključno z Robertom Golobom, ter poudarja potrebo po aktivnem iskanju rešitev in sodelovanju družbe pri oblikovanju prihodnosti.

VEČ ...|23. 12. 2024
Aljuš Pertinač: Kažiprst svobode

Avtor preučuje kritiko in odgovornost v slovenski politiki ter trend obtoževanja. Analizira obnašanja politikov, vključno z Robertom Golobom, ter poudarja potrebo po aktivnem iskanju rešitev in sodelovanju družbe pri oblikovanju prihodnosti.

Aljuš Pertinač

komentarpolitikadružbaodgovornostslovenska politikatrendMiro CerarRobert Goloboblastopozicija

Komentar tedna

VEČ ...|3. 5. 2024
Delu čast in oblast

Dr. Helena Jaklitsch je ob prazniku dela in dveh prostih dneh, razmišljala o delu kot o vrednoti, o parolah in barvi zastav, pod katerimi se še danes govori o delu …

Delu čast in oblast

Dr. Helena Jaklitsch je ob prazniku dela in dveh prostih dneh, razmišljala o delu kot o vrednoti, o parolah in barvi zastav, pod katerimi se še danes govori o delu …

komentarpraznik deladelu čast in oblastdr. helena jaklitsch

Komentar tedna

Delu čast in oblast

Dr. Helena Jaklitsch je ob prazniku dela in dveh prostih dneh, razmišljala o delu kot o vrednoti, o parolah in barvi zastav, pod katerimi se še danes govori o delu …

VEČ ...|3. 5. 2024
Delu čast in oblast

Dr. Helena Jaklitsch je ob prazniku dela in dveh prostih dneh, razmišljala o delu kot o vrednoti, o parolah in barvi zastav, pod katerimi se še danes govori o delu …

Radio Ognjiščed. Helena Jaklitsch

komentarpraznik deladelu čast in oblastdr. helena jaklitsch

Komentar Domovina.je

VEČ ...|10. 4. 2024
Tino Mamič: Superrobi in moj takvin (denarnica po primorsko)

Avtor raziskuje politične preobrate in zgodbe iz zakulisja oblasti, ki se prepletajo z življenjem navadnih ljudi. Od nekdanjih političnih obrazov, ki so po padcih iskali zatočišče v novih političnih gibanjih, do opisov, kako se oblastne igre odražajo v vsakdanjem življenju in denarnicah državljanov. Mamič razkriva tudi, kako politične odločitve neposredno vplivajo na gospodinjstva, in povzročajo konkretne finančne posledice za povprečnega državljana. Pogleda tudi v ozadje medijskega ustvarjanja super junakov politike in razkriva, kako se zgodovina političnih vzponov in padcev neumorno ponavlja. Pričakujte poglobljen vpogled v dinamiko moči, ki oblikuje naš svet, z zanimivimi pripovedmi, ki bodo zagotovo pritegnile vsakogar, ki ga zanimajo politika, družbene razmere in vpliv vodstvenih odločitev na vsakdanje življenje. Komentar si lahko tudi preberete na tem naslovu.

Tino Mamič: Superrobi in moj takvin (denarnica po primorsko)

Avtor raziskuje politične preobrate in zgodbe iz zakulisja oblasti, ki se prepletajo z življenjem navadnih ljudi. Od nekdanjih političnih obrazov, ki so po padcih iskali zatočišče v novih političnih gibanjih, do opisov, kako se oblastne igre odražajo v vsakdanjem življenju in denarnicah državljanov. Mamič razkriva tudi, kako politične odločitve neposredno vplivajo na gospodinjstva, in povzročajo konkretne finančne posledice za povprečnega državljana. Pogleda tudi v ozadje medijskega ustvarjanja super junakov politike in razkriva, kako se zgodovina političnih vzponov in padcev neumorno ponavlja. Pričakujte poglobljen vpogled v dinamiko moči, ki oblikuje naš svet, z zanimivimi pripovedmi, ki bodo zagotovo pritegnile vsakogar, ki ga zanimajo politika, družbene razmere in vpliv vodstvenih odločitev na vsakdanje življenje. Komentar si lahko tudi preberete na tem naslovu.

komentarpolitikadružbagospodinjstvafinančne posledicemedijski super junakipolitični vzponioblastne igredružbene razmerevodstvene odločitvezgodovinadinamika moči

Komentar Domovina.je

Tino Mamič: Superrobi in moj takvin (denarnica po primorsko)

Avtor raziskuje politične preobrate in zgodbe iz zakulisja oblasti, ki se prepletajo z življenjem navadnih ljudi. Od nekdanjih političnih obrazov, ki so po padcih iskali zatočišče v novih političnih gibanjih, do opisov, kako se oblastne igre odražajo v vsakdanjem življenju in denarnicah državljanov. Mamič razkriva tudi, kako politične odločitve neposredno vplivajo na gospodinjstva, in povzročajo konkretne finančne posledice za povprečnega državljana. Pogleda tudi v ozadje medijskega ustvarjanja super junakov politike in razkriva, kako se zgodovina političnih vzponov in padcev neumorno ponavlja. Pričakujte poglobljen vpogled v dinamiko moči, ki oblikuje naš svet, z zanimivimi pripovedmi, ki bodo zagotovo pritegnile vsakogar, ki ga zanimajo politika, družbene razmere in vpliv vodstvenih odločitev na vsakdanje življenje. Komentar si lahko tudi preberete na tem naslovu.

VEČ ...|10. 4. 2024
Tino Mamič: Superrobi in moj takvin (denarnica po primorsko)

Avtor raziskuje politične preobrate in zgodbe iz zakulisja oblasti, ki se prepletajo z življenjem navadnih ljudi. Od nekdanjih političnih obrazov, ki so po padcih iskali zatočišče v novih političnih gibanjih, do opisov, kako se oblastne igre odražajo v vsakdanjem življenju in denarnicah državljanov. Mamič razkriva tudi, kako politične odločitve neposredno vplivajo na gospodinjstva, in povzročajo konkretne finančne posledice za povprečnega državljana. Pogleda tudi v ozadje medijskega ustvarjanja super junakov politike in razkriva, kako se zgodovina političnih vzponov in padcev neumorno ponavlja. Pričakujte poglobljen vpogled v dinamiko moči, ki oblikuje naš svet, z zanimivimi pripovedmi, ki bodo zagotovo pritegnile vsakogar, ki ga zanimajo politika, družbene razmere in vpliv vodstvenih odločitev na vsakdanje življenje. Komentar si lahko tudi preberete na tem naslovu.

Tino Mamič

komentarpolitikadružbagospodinjstvafinančne posledicemedijski super junakipolitični vzponioblastne igredružbene razmerevodstvene odločitvezgodovinadinamika moči

Komentar Časnik.si

VEČ ...|9. 3. 2022
Ervin Anton Schwarzbartl: Svet komaj čaka, da Ukrajina pade

Komentator piše o strahu ljudi, da se bo začela tretja svetovna vojna. Prepričan je, da bo po koncu vojne, ko se bo začel zagon obnove in se bo trgovanje nadaljevalo po ustaljenih poteh, trpljenje ljudi in izgubljena življenja tema, ki ne bo več deležna velike pozornosti, pri čemer bodo največje žrtve begunci – kljub solidarnosti in pomoči tistih, ki so jih sprejeli. Prepričan je tudi, da oblasti nikoli ni imelo ljudstvo, pač pa posamezniki, ki v svojem interesu in za svoje koristi obvladujejo množice. Poudarja, da je svet samo eden in da ga ne smemo zapraviti po neumnosti.

Ervin Anton Schwarzbartl: Svet komaj čaka, da Ukrajina pade

Komentator piše o strahu ljudi, da se bo začela tretja svetovna vojna. Prepričan je, da bo po koncu vojne, ko se bo začel zagon obnove in se bo trgovanje nadaljevalo po ustaljenih poteh, trpljenje ljudi in izgubljena življenja tema, ki ne bo več deležna velike pozornosti, pri čemer bodo največje žrtve begunci – kljub solidarnosti in pomoči tistih, ki so jih sprejeli. Prepričan je tudi, da oblasti nikoli ni imelo ljudstvo, pač pa posamezniki, ki v svojem interesu in za svoje koristi obvladujejo množice. Poudarja, da je svet samo eden in da ga ne smemo zapraviti po neumnosti.

komentarvojnamirelitaoblastbegunci

Komentar Časnik.si

Ervin Anton Schwarzbartl: Svet komaj čaka, da Ukrajina pade

Komentator piše o strahu ljudi, da se bo začela tretja svetovna vojna. Prepričan je, da bo po koncu vojne, ko se bo začel zagon obnove in se bo trgovanje nadaljevalo po ustaljenih poteh, trpljenje ljudi in izgubljena življenja tema, ki ne bo več deležna velike pozornosti, pri čemer bodo največje žrtve begunci – kljub solidarnosti in pomoči tistih, ki so jih sprejeli. Prepričan je tudi, da oblasti nikoli ni imelo ljudstvo, pač pa posamezniki, ki v svojem interesu in za svoje koristi obvladujejo množice. Poudarja, da je svet samo eden in da ga ne smemo zapraviti po neumnosti.

VEČ ...|9. 3. 2022
Ervin Anton Schwarzbartl: Svet komaj čaka, da Ukrajina pade

Komentator piše o strahu ljudi, da se bo začela tretja svetovna vojna. Prepričan je, da bo po koncu vojne, ko se bo začel zagon obnove in se bo trgovanje nadaljevalo po ustaljenih poteh, trpljenje ljudi in izgubljena življenja tema, ki ne bo več deležna velike pozornosti, pri čemer bodo največje žrtve begunci – kljub solidarnosti in pomoči tistih, ki so jih sprejeli. Prepričan je tudi, da oblasti nikoli ni imelo ljudstvo, pač pa posamezniki, ki v svojem interesu in za svoje koristi obvladujejo množice. Poudarja, da je svet samo eden in da ga ne smemo zapraviti po neumnosti.

Ervin Anton Schwarzbartl

komentarvojnamirelitaoblastbegunci

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|13. 12. 2021
Dr. Ernest Petrič: Covid-19 pri nas tudi politično vprašanje.

V četrtem valu epidemije so nam odgovorni v zdravstveni stroki in vladi veliko zaupali. Pustili so nam kar največ svobode, ki je možna v takih razmerah, a s poudarkom, naj se cepimo, naj spoštujemo ukrepe. Je bilo oziroma je naše ravnanje optimalno ali smo spet plačali preveliko ceno? Po mnenju dr. Petriča je pri nas epidemija postala tudi politično vprašanje. V oddaji tudi o politični razklanosti in nujnosti medsebojnega sprejemanja, če želimo dobro Sloveniji. O ustavnem sodišču, o nadzoru nad sodno vejo oblasti in o vprašanju nezakonitih prehodov meje, ki je s smrtjo deklice v Dragonji znova aktualno.

Dr. Ernest Petrič: Covid-19 pri nas tudi politično vprašanje.

V četrtem valu epidemije so nam odgovorni v zdravstveni stroki in vladi veliko zaupali. Pustili so nam kar največ svobode, ki je možna v takih razmerah, a s poudarkom, naj se cepimo, naj spoštujemo ukrepe. Je bilo oziroma je naše ravnanje optimalno ali smo spet plačali preveliko ceno? Po mnenju dr. Petriča je pri nas epidemija postala tudi politično vprašanje. V oddaji tudi o politični razklanosti in nujnosti medsebojnega sprejemanja, če želimo dobro Sloveniji. O ustavnem sodišču, o nadzoru nad sodno vejo oblasti in o vprašanju nezakonitih prehodov meje, ki je s smrtjo deklice v Dragonji znova aktualno.

koronaviruscepljenjevolitveafera Patria30 let ustaveustavno sodiščesodna veja oblastimigracijenezakoniti prehodi mejepolitika

Spoznanje več, predsodek manj

Dr. Ernest Petrič: Covid-19 pri nas tudi politično vprašanje.

V četrtem valu epidemije so nam odgovorni v zdravstveni stroki in vladi veliko zaupali. Pustili so nam kar največ svobode, ki je možna v takih razmerah, a s poudarkom, naj se cepimo, naj spoštujemo ukrepe. Je bilo oziroma je naše ravnanje optimalno ali smo spet plačali preveliko ceno? Po mnenju dr. Petriča je pri nas epidemija postala tudi politično vprašanje. V oddaji tudi o politični razklanosti in nujnosti medsebojnega sprejemanja, če želimo dobro Sloveniji. O ustavnem sodišču, o nadzoru nad sodno vejo oblasti in o vprašanju nezakonitih prehodov meje, ki je s smrtjo deklice v Dragonji znova aktualno.

VEČ ...|13. 12. 2021
Dr. Ernest Petrič: Covid-19 pri nas tudi politično vprašanje.

V četrtem valu epidemije so nam odgovorni v zdravstveni stroki in vladi veliko zaupali. Pustili so nam kar največ svobode, ki je možna v takih razmerah, a s poudarkom, naj se cepimo, naj spoštujemo ukrepe. Je bilo oziroma je naše ravnanje optimalno ali smo spet plačali preveliko ceno? Po mnenju dr. Petriča je pri nas epidemija postala tudi politično vprašanje. V oddaji tudi o politični razklanosti in nujnosti medsebojnega sprejemanja, če želimo dobro Sloveniji. O ustavnem sodišču, o nadzoru nad sodno vejo oblasti in o vprašanju nezakonitih prehodov meje, ki je s smrtjo deklice v Dragonji znova aktualno.

Tone Gorjup

koronaviruscepljenjevolitveafera Patria30 let ustaveustavno sodiščesodna veja oblastimigracijenezakoniti prehodi mejepolitika

Priporočamo
|
Aktualno

Globine

VEČ ...|10. 6. 2025
Dialog z ateizmom #5 - O trpljenju, bolečini in izgubi

Tokrat smo se ustavili ob enem od ključnih življenjskih vprašanj: ali ima trpljenje smisel in zakaj bolečina. Kako na to vprašanje gleda ateist Simon Rigač in kakšen je pogled jezuita p. Damjana Ristića? Pogovor si lahko ogledate tudi na youtube kanalu Radia Ognjišče.

Dialog z ateizmom #5 - O trpljenju, bolečini in izgubi

Tokrat smo se ustavili ob enem od ključnih življenjskih vprašanj: ali ima trpljenje smisel in zakaj bolečina. Kako na to vprašanje gleda ateist Simon Rigač in kakšen je pogled jezuita p. Damjana Ristića? Pogovor si lahko ogledate tudi na youtube kanalu Radia Ognjišče.

Blaž Lesnik

duhovnostateizemtrpljenjesmrtodnosidialog

Naš pogled

VEČ ...|17. 6. 2025
Damijana Medved: Kdaj se dobimo v novem NUK-u?

Zadnjič sem šla mimo lokacije, kjer naj bi zgradili novi NUK – narodno in univerzitetno knjižnico. Med Križankami in Filozofsko fakulteto. Na tem mestu je po desetletjih parkirišča, zdaj prazen prostor. Parkirišča ni več, o gradnji – vsaj na prvi pogled – ni videti sledi. Spomnim se vznesenih nagovorov profesorjev ob vpisu na študij bibliotekarstva leta 1995, nekako v smislu, da bo leta 2000, v času našega dokončanja študija, novi NUK že stal in kjer bomo diplomanti morda celo dobili svojo zaposlitev. No, 30 let kasneje novega NUK-a še vedno ni, so se pa stvari začele dejansko premikati.

Damijana Medved: Kdaj se dobimo v novem NUK-u?

Zadnjič sem šla mimo lokacije, kjer naj bi zgradili novi NUK – narodno in univerzitetno knjižnico. Med Križankami in Filozofsko fakulteto. Na tem mestu je po desetletjih parkirišča, zdaj prazen prostor. Parkirišča ni več, o gradnji – vsaj na prvi pogled – ni videti sledi. Spomnim se vznesenih nagovorov profesorjev ob vpisu na študij bibliotekarstva leta 1995, nekako v smislu, da bo leta 2000, v času našega dokončanja študija, novi NUK že stal in kjer bomo diplomanti morda celo dobili svojo zaposlitev. No, 30 let kasneje novega NUK-a še vedno ni, so se pa stvari začele dejansko premikati.

Damijana Medved

komentar

Sol in luč

VEČ ...|17. 6. 2025
Maria Spychiger: 2. del intervjuja s profesorico in raziskovalko

V tokratni oddaji Sol in luč smo objavili drugi del intervjuja z izjemno profesorico, Mario Spychiger, ki je od leta 2007 zaposlena na Univerzi za glasbo in upodabljajočo umetnosti v Frankfurtu na Maini. Po študiju psihologije in pedagogike je doktorirala z disertacijo Več glasbenega pouka v javni šoli. Ukvarja se z glasbeno pedagogiko in je sodelovala pri več raziskavah na temo vpliva glasbe na človeka in njegov razvoj.

Maria Spychiger: 2. del intervjuja s profesorico in raziskovalko

V tokratni oddaji Sol in luč smo objavili drugi del intervjuja z izjemno profesorico, Mario Spychiger, ki je od leta 2007 zaposlena na Univerzi za glasbo in upodabljajočo umetnosti v Frankfurtu na Maini. Po študiju psihologije in pedagogike je doktorirala z disertacijo Več glasbenega pouka v javni šoli. Ukvarja se z glasbeno pedagogiko in je sodelovala pri več raziskavah na temo vpliva glasbe na človeka in njegov razvoj.

Tadej Sadar

Program zadnjega tedna

VEČ ...|23. 6. 2025
Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 23. junij 2025 ob 05-ih

Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 23. junij 2025 ob 05-ih

Radio Ognjišče

Komentar tedna

VEČ ...|20. 6. 2025
Lenart Rihar: O katastrofah, da bi preprečili ponovitve

Večno vprašanje ostaja, ali se človeštvo skozi zgodovino sploh česa nauči. V tehnološkem smislu menda že, a da bi rasla in se nalagala modrost, iz katere bi potem z neko zanesljivostjo izhajali in izboljševali medsebojni svet, tega zares ni opaziti. Vedno znova se vzpostavljajo okoliščine, ob katerih se izkaže, da velik del ljudi pozabi na vse, njihovo izhodišče pa je zaradi zlorabljene pameti bolj uničevalno kot nagonsko ravnanje živali. 

Komentar je pripravil ravnatelj Rafaelove družbe, Lenart Rihar.

Lenart Rihar: O katastrofah, da bi preprečili ponovitve

Večno vprašanje ostaja, ali se človeštvo skozi zgodovino sploh česa nauči. V tehnološkem smislu menda že, a da bi rasla in se nalagala modrost, iz katere bi potem z neko zanesljivostjo izhajali in izboljševali medsebojni svet, tega zares ni opaziti. Vedno znova se vzpostavljajo okoliščine, ob katerih se izkaže, da velik del ljudi pozabi na vse, njihovo izhodišče pa je zaradi zlorabljene pameti bolj uničevalno kot nagonsko ravnanje živali. 

Komentar je pripravil ravnatelj Rafaelove družbe, Lenart Rihar.

Lenart Rihar

komentardružba

Pevci zapojte, godci zagodte

VEČ ...|23. 6. 2025
Pohorske dekline praznujejo 5 let

Da ljudska pesem ne živi samo med starejšim, da se le-ta prenaša tudi na mlajše, pričajo Pohorske dekline s Keblja, Doroteja, Simona, Karmen, Klavdija, Nadja, Pia, Eva, Jasmina, Tanja in Veronika s ponosom nadaljujejo tradicijo ljudskih pevk s Keblja. Pohorske dekline so konec maja v domačem kraju pripravile koncert ob 5-letnici delovanja. Odlomke s prireditve prinaša oddaja o ljudski glasbi.

Pohorske dekline praznujejo 5 let

Da ljudska pesem ne živi samo med starejšim, da se le-ta prenaša tudi na mlajše, pričajo Pohorske dekline s Keblja, Doroteja, Simona, Karmen, Klavdija, Nadja, Pia, Eva, Jasmina, Tanja in Veronika s ponosom nadaljujejo tradicijo ljudskih pevk s Keblja. Pohorske dekline so konec maja v domačem kraju pripravile koncert ob 5-letnici delovanja. Odlomke s prireditve prinaša oddaja o ljudski glasbi.

Vesna Sever Borovnik

glasbadružbaspomin

Prijatelji Radia Ognjišče

VEČ ...|23. 6. 2025
Po kolesarskem romanju

 Romanje je bilo svetoletno, saj je bil cilj romanja Rim in srečanje s papežem Leonom XIV. ob jubilejnem romanju športnikov z vsega sveta.

Po kolesarskem romanju

 Romanje je bilo svetoletno, saj je bil cilj romanja Rim in srečanje s papežem Leonom XIV. ob jubilejnem romanju športnikov z vsega sveta.

Jure Sešek, Blaž Lesnik

glasbapro

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|23. 6. 2025
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 23. 6.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 23. 6.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|23. 6. 2025
Dobrodošli doma z več kot 2000 obiskovalci

Več kot dva tisoč obiskovalcev iz 17 držav se je včeraj udeležilo prireditve Dobrodošli doma v Novi Gorici. Program se je začel na Sveti Gori, kjer je opoldansko sveto mašo daroval dr. Anton Jamnik, ljubljanski pomožni škof, pristojen za Slovence v zamejstvu in po svetu. Popoldne so se obiskovalci na Bevkovem trgu ustavljali ob stojnicah s ponudbo hrane in rokodelskih izdelkov, osrednjo prireditev pa so začeli godbeniki z obeh strani meje. Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon je rojake spodbujal k sodelovanju za Slovenijo in jih čestital ob prihajajočem dnevu državnosti. Med nastopi rojakov iz različnih držav so spomnili na številne Slovence, ki so in še vedno puščajo pečat po vsem svetu ter pišejo zgodovino. V video izjavah so se oglasili: iz ZDA trikratni nominiranec za Grammyja Mak Grgić in prejemnik prvega tehničnega oskarja iz Slovenije Jernej Barbič; iz Argentine prvi Slovenec, ki je bil v Himalaji Dinko Bertoncelj ter iz Italije mlada slovenska smučarka Caterina Sinigoi.  Pred nastopom ansambla Saša Avsenika so predvajali tudi glasbeno čestitko, pri kateri so sodelovali rojaki z vseh kontinentov.

Dobrodošli doma z več kot 2000 obiskovalci

Več kot dva tisoč obiskovalcev iz 17 držav se je včeraj udeležilo prireditve Dobrodošli doma v Novi Gorici. Program se je začel na Sveti Gori, kjer je opoldansko sveto mašo daroval dr. Anton Jamnik, ljubljanski pomožni škof, pristojen za Slovence v zamejstvu in po svetu. Popoldne so se obiskovalci na Bevkovem trgu ustavljali ob stojnicah s ponudbo hrane in rokodelskih izdelkov, osrednjo prireditev pa so začeli godbeniki z obeh strani meje. Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon je rojake spodbujal k sodelovanju za Slovenijo in jih čestital ob prihajajočem dnevu državnosti. Med nastopi rojakov iz različnih držav so spomnili na številne Slovence, ki so in še vedno puščajo pečat po vsem svetu ter pišejo zgodovino. V video izjavah so se oglasili: iz ZDA trikratni nominiranec za Grammyja Mak Grgić in prejemnik prvega tehničnega oskarja iz Slovenije Jernej Barbič; iz Argentine prvi Slovenec, ki je bil v Himalaji Dinko Bertoncelj ter iz Italije mlada slovenska smučarka Caterina Sinigoi.  Pred nastopom ansambla Saša Avsenika so predvajali tudi glasbeno čestitko, pri kateri so sodelovali rojaki z vseh kontinentov.

Matjaž Merljak

družbarojaki