Komentar Zanima.me
Mirko Mayer se poglablja v odmevne politične preobrate in sodne procese, ki postavljajo vprašanje: ali oblast služi kot zaščita pred kazenskimi pregoni? Analizira primer Zorana Jankovića, dolgoletnega ljubljanskega župana, ter Roberta Goloba, predsednika vlade, in njuno vpetost v strukture moči. Razveljavitev oprostilne sodbe v zadevi Stožice odpira nova vprašanja o odgovornosti, pravosodju in vplivu politične funkcije na varnost posameznika pred zakonom. Razmišlja o tem, kako centri moči izgubljajo vpliv in kako se politična dinamika spreminja. Ne zamudite poglobljene analize dogodkov, ki oblikujejo prihodnost slovenskega političnega prostora!
Komentar Zanima.me
Mirko Mayer se poglablja v odmevne politične preobrate in sodne procese, ki postavljajo vprašanje: ali oblast služi kot zaščita pred kazenskimi pregoni? Analizira primer Zorana Jankovića, dolgoletnega ljubljanskega župana, ter Roberta Goloba, predsednika vlade, in njuno vpetost v strukture moči. Razveljavitev oprostilne sodbe v zadevi Stožice odpira nova vprašanja o odgovornosti, pravosodju in vplivu politične funkcije na varnost posameznika pred zakonom. Razmišlja o tem, kako centri moči izgubljajo vpliv in kako se politična dinamika spreminja. Ne zamudite poglobljene analize dogodkov, ki oblikujejo prihodnost slovenskega političnega prostora!
Komentar Časnik.si
Avtor v komentarju ostro kritizira državno tožilstvo in se sprašuje, če je bil že narejen obračun strahotne škode, ki jo je slovensko javno, danes državno tožilstvo zagrešilo: uničenje življenja mnogih ljudi in neizmerno premoženjsko škodo. Ob tem poleg dr. Jožeta Pučnika omeni tudi pesnika Gregorja Strnišo. Omenja tudi neuspešnost tožilstva pri kriminalnih malverzacijah naših bank, nerazumno oprostilno sodbo proti oficirjem JLA, zaprtje nedolžnih ljudi v zapor. Prepričan je, da bi bilo potrebno jasno kadrovsko prečiščenje slovenskega sodstva in državnega tožilstva.
Komentar Časnik.si
Avtor v komentarju ostro kritizira državno tožilstvo in se sprašuje, če je bil že narejen obračun strahotne škode, ki jo je slovensko javno, danes državno tožilstvo zagrešilo: uničenje življenja mnogih ljudi in neizmerno premoženjsko škodo. Ob tem poleg dr. Jožeta Pučnika omeni tudi pesnika Gregorja Strnišo. Omenja tudi neuspešnost tožilstva pri kriminalnih malverzacijah naših bank, nerazumno oprostilno sodbo proti oficirjem JLA, zaprtje nedolžnih ljudi v zapor. Prepričan je, da bi bilo potrebno jasno kadrovsko prečiščenje slovenskega sodstva in državnega tožilstva.
Za življenje
Dr. Lucija Hrovat je doktorica znanosti iz zakonske in družinske terapije ter vzgojiteljica predšolskih otrok. Pogovarjali smo se o podpori otrok in mladih ob sklepu šolskega leta, zaključevanju ocen, kako jim biti v oporo, kako blažiti prevelike pritiske in ohranjati ravnovesje ob pretiranih pričakovanjih družbe, sovrstnikov, šolskega sistema, staršev, ... zakaj mladi izgubljajo smisel in si nekateri posamezniki strežejo po življenju?, pa tudi, kakšen naj bo odziv odraslih ob izbruhih mladih in ob njihovih duševnih izzivih?
Moja zgodba
V oddaji Moja zgodba smo že tretjič govorili ob dokumentarnem filmu Dva brata, dve sestri, ki nadaljuje svojo pot po Sloveniji in ga bo v ponedeljek 2. junija moč videti v ljubljanski Kinoteki. Film sledi zgodbi družine Žagar iz Notranjske, ki je bila lastnik več žag od Prezida na Hrvaškem do Loške doline in Trsta. Posedovali so veliko premoženje, ki so jim ga po vojni zasegli. Tokrat so bili gostje protagonistka filma dr. Monika Žagar, režiser Miha Čelar, ustanoviteljica pobude Vseposvojitev Romana Bider.
Doživetja narave
Svoje navdušenje nad Stvarstvom in njegovim varovanjem so delili člani skupine Laudato si, ki se je pred desetimi leti oblikovala v Dravljah v Ljubljani. Alenka Bahovec, Jurij Dobravec, Anton Lesnik, Katarina Novak in Ana Pavlek so povedali, kako razumejo ekološko spreobrnjenje in kakšno moč ima v dobi zelenega prehoda.
Globine
Ključni dogodki minulih tednov v življenju katoliške Cerkve so bili izhodišče tokratne oddaje. O vlogi Cerkve v današnjem svetu, o tem, kako papež s svojo držo nagovarja ateista in v čem je dostojanstvo, h kateremu je poklican vsak član Cerkve, je tekla beseda. Naša gosta v četrtem delu iz cikla Dialog z ateizmom, ki smo ga začeli z odgovori na komentarje pretekle oddaje, sta bila jezuit p. Damjan Ristić in ateist Simon Rígać.
Slovencem po svetu in domovini
Furlanija-Julijska krajina bo spet dobila pokrajine. Zeleno luč ustavnemu zakonu je prižgal senat v Rimu. Predlog je nastal na pobudo deželnega sveta, poslanska zbornica ga je odobrila 23. oktobra lani. Zakon mora sicer skozi še eno branje tako v poslanski zbornici kot v senatu, kar bo predvidoma jeseni ali najkasneje pozimi. V stranki naše manjšine Slovenski skupnosti so potezo senata označili za pozitivno za slovensko manjšino v Italiji, kritični pa so do slovenske senatorke Tatjane Rojc iz vrst Demokratske stranke, ki je glasovala proti zakonu. V Furlaniji-Julijski krajini bodo predvidoma znova dobili štiri pokrajine, ki jih je leta 2016 ukinila tedanja deželna vlada Debore Serracchiani: goriško, pordenonsko, tržaško in videmsko. Predvsem ukinitev tržaške in goriške pokrajine je pomenila hud udarec soudeležbi Slovencev pri upravljanju svojega naselitvenega prostora.
Slovencem po svetu in domovini
Furlanija-Julijska krajina bo spet dobila pokrajine. Zeleno luč ustavnemu zakonu je prižgal senat v Rimu. Predlog je nastal na pobudo deželnega sveta, poslanska zbornica ga je odobrila 23. oktobra lani. Zakon mora sicer skozi še eno branje tako v poslanski zbornici kot v senatu, kar bo predvidoma jeseni ali najkasneje pozimi. V stranki naše manjšine Slovenski skupnosti so potezo senata označili za pozitivno za slovensko manjšino v Italiji, kritični pa so do slovenske senatorke Tatjane Rojc iz vrst Demokratske stranke, ki je glasovala proti zakonu. V Furlaniji-Julijski krajini bodo predvidoma znova dobili štiri pokrajine, ki jih je leta 2016 ukinila tedanja deželna vlada Debore Serracchiani: goriško, pordenonsko, tržaško in videmsko. Predvsem ukinitev tržaške in goriške pokrajine je pomenila hud udarec soudeležbi Slovencev pri upravljanju svojega naselitvenega prostora.
Spoznanje več, predsodek manj
V oddaji je bil tokrat naš gost dr. Žiga Turk, profesor in kritični opazovalec družbenega dogajanja. Ob obletnici vlade Roberta Goloba smo veliko poslušali o različnih uspehih, kaj ob tem meni sam, kako vidi delo opozicije, interpelacije, ki kar dežujejo, pa tudi položaj v svetu.
Komentar Zanima.me
Paradigma vodje koalicije in prvega človeka opozicije je praktično identična: mi proti njim, naši proti njihovim, črni proti rdečim … pri čemer »mi« poosebljamo vse najboljše in »oni« vse najslabše. In kar je osrednje sporočilo: razen nas (in njih) za druge tu ni prostora. In če je tako, naj jasno povesta, da si želita večinski volilni sistem, kjer bosta na sceni lahko ostala sama in še lažje definirala drug drugega, ju je v petkovem Safariju lucidno prebral Mirko Mayer. Nenazadnje imata skupaj dovolj parlamentarnih glasov, da ga tudi udejanjita.
Spominjamo se
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče