Milan Knep: Kako s stranpoti (krščanske) vzgoje zaviti na pravo pot

Jošt Polc: Javni prevoz do nikoder: V Sloveniji trajnostna avantura za tiste, ki jim čas nič ne pomeni

V komentarju je med drugim zapisal, da javni prevoz pri nas trenutno ni alternativa, ampak kompromis. »Primeren je za dijake in študente, ki imajo subvencije, ali za tiste, ki druge izbire nimajo. Za večino zaposlenih pa pomeni izgubo časa, dodatne stroške in negotovost,« je zapisal Polc.

Matej Rupnik: Evropa na poti proti masovnemu nadzoru komunikacij

Med drugim je komentator izrazil upanje, da bo v Bruslju prevladala razumnost in ne bo pod imenom varnosti otrok odprta Pandorina skrinjica množičnega nadzora posameznikov. Seveda pa imamo državljani možnost preko svojih predstavnikov izraziti svoje mnenje. Za nas so to evropski poslanci, je zapisal Rupnik. 

Dr. Gabriel Kavčič: Premestitve duhovnikov: v čem je smisel, oziroma čemu se dogajajo

Za duhovnike, še posebej pa za redovnice in redovnike, je pokorščina nekaj precej bolj pomembnega: ne gre za nekakšno odpoved svobodni volji in slepo sledenje predstojniku, ampak jo razumemo kot krepost, ki jo obljubimo in jo vedno bolj izpopolnjujemo, je zapisal dr. Kavčič. 

Rok Čakš: Antisemitski incident na Bledu je posledica medijskega hujskaštva

Komentator se med drugim sprašuje o razlogih za antisemitski incident na Bledu.

Jošt Polc: Proti Izraelskim talcem, sami pa talci srbske klientele?

Tokrat smo prebrali komentar, ki ga je na portalu Zanima.me napisal Jošt Polc, naslov pa je Proti Izraelskim talcem, sami pa talci srbske klientele? Med drugim je zapisal, da je Slovenija proti izraelskima ministroma ukrepala odločno, ker je to varno in ne prinaša posledic, proti Miloradu Dodiku, Aleksandru Vučiću in njunemu krogu pa ostaja tiho, ker je prepletenost srbskega kapitala z domačimi političnimi elitami prevelika. »Takšna politika ni samo neodgovorna, ampak tudi nevarna,« ugotavlja Polc. 

Rok Čakš: Kdo se boji črnega moža, ali kako v debati o življenju in smrti koristijo staro sovražnico Cerk

Oprezajoč za kakšno temo v avgustovski bonaci, ki bi bila vredna nekaj pozornosti za ne preveč zatežen poletni komentar, sem na ušesa ujel udarno opazko o Katoliški cerkvi kot “najstarejšem in najbolj izpopolnjenem totalitarizmu, ki ga ni dosegel še noben drug sistem.”

Čeprav sem že prešel fazo, ko bi me kaj takega vznejevoljilo do te mere, da bi se spustil v besneče obračunavanje s tovrstnimi nebulozami, pa me je tokrat anahronistični ton izrečenega ravno toliko zmotil, da sem postal pozoren, v kakšnem kontekstu nekdo spet vlači po zobeh starega sovražnika. Po nekaj klikanja sem ugotovil, da gre za utrjenega borca proti katolicizmu, ddr. Andreja Pleterskega, ki si v Sloveniji že leta prizadeva uzakoniti pravico do evtanazije, oziroma vsaj asistiranega samomora, če že kaj več ta trenutek ne gre skozi. In zdaj mu je na živec stopil Aleš Primc, ki je bliskovito zbral podpise za začetek referendumskega postopka na “njegov” zakon in Pleterski si ne dela utvar, da mu bo uspelo zbrati tudi 40 tisoč podpisov za sam referendum …

Tako je svoje tokratni komentar začel Rok Čakš. V celoti si ga lahko preberete na spletnih straneh spletnega časnika Zanima.me.