Doživetja narave

VEČ ...|30. 5. 2025
Nam bo uspelo rešiti Stvarstvo? (10 let Laudato si)

Svoje navdušenje nad Stvarstvom in njegovim varovanjem so delili člani skupine Laudato si, ki se je pred desetimi leti oblikovala v Dravljah v Ljubljani. Alenka Bahovec, Jurij Dobravec, Anton Lesnik, Katarina Novak in Ana Pavlek so povedali, kako razumejo ekološko spreobrnjenje in kakšno moč ima v dobi zelenega prehoda.

Nam bo uspelo rešiti Stvarstvo? (10 let Laudato si)

Svoje navdušenje nad Stvarstvom in njegovim varovanjem so delili člani skupine Laudato si, ki se je pred desetimi leti oblikovala v Dravljah v Ljubljani. Alenka Bahovec, Jurij Dobravec, Anton Lesnik, Katarina Novak in Ana Pavlek so povedali, kako razumejo ekološko spreobrnjenje in kakšno moč ima v dobi zelenega prehoda.

okoljeekologijanaravaLaudato si10 letokrožnica

Doživetja narave

Nam bo uspelo rešiti Stvarstvo? (10 let Laudato si)

Svoje navdušenje nad Stvarstvom in njegovim varovanjem so delili člani skupine Laudato si, ki se je pred desetimi leti oblikovala v Dravljah v Ljubljani. Alenka Bahovec, Jurij Dobravec, Anton Lesnik, Katarina Novak in Ana Pavlek so povedali, kako razumejo ekološko spreobrnjenje in kakšno moč ima v dobi zelenega prehoda.

VEČ ...|30. 5. 2025
Nam bo uspelo rešiti Stvarstvo? (10 let Laudato si)

Svoje navdušenje nad Stvarstvom in njegovim varovanjem so delili člani skupine Laudato si, ki se je pred desetimi leti oblikovala v Dravljah v Ljubljani. Alenka Bahovec, Jurij Dobravec, Anton Lesnik, Katarina Novak in Ana Pavlek so povedali, kako razumejo ekološko spreobrnjenje in kakšno moč ima v dobi zelenega prehoda.

Blaž Lesnik

okoljeekologijanaravaLaudato si10 letokrožnica

Svetovalnica

VEČ ...|22. 4. 2025
Na dan Zemlje o okoljskih izzivih

Na dan Zemlje smo spregovorili o okoljskih izzivih današnjih dni. Spomnili se bomo okrožnice Laudato si papeža Frančiška, od katere objave bo konec maja minilo 10 let. Beseda je tekla tudi o okoljskem dolgu, naš gost je bil direktor Inštituta za zdravje in okolje Tomaž Gorenc.

Na dan Zemlje o okoljskih izzivih

Na dan Zemlje smo spregovorili o okoljskih izzivih današnjih dni. Spomnili se bomo okrožnice Laudato si papeža Frančiška, od katere objave bo konec maja minilo 10 let. Beseda je tekla tudi o okoljskem dolgu, naš gost je bil direktor Inštituta za zdravje in okolje Tomaž Gorenc.

okoljedan Zemljeekologijasvetovanje

Svetovalnica

Na dan Zemlje o okoljskih izzivih

Na dan Zemlje smo spregovorili o okoljskih izzivih današnjih dni. Spomnili se bomo okrožnice Laudato si papeža Frančiška, od katere objave bo konec maja minilo 10 let. Beseda je tekla tudi o okoljskem dolgu, naš gost je bil direktor Inštituta za zdravje in okolje Tomaž Gorenc.

VEČ ...|22. 4. 2025
Na dan Zemlje o okoljskih izzivih

Na dan Zemlje smo spregovorili o okoljskih izzivih današnjih dni. Spomnili se bomo okrožnice Laudato si papeža Frančiška, od katere objave bo konec maja minilo 10 let. Beseda je tekla tudi o okoljskem dolgu, naš gost je bil direktor Inštituta za zdravje in okolje Tomaž Gorenc.

Blaž Lesnik

okoljedan Zemljeekologijasvetovanje

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|2. 4. 2025
10 let Kluba zamejskih študentov

Ste Slovenci po srcu in po jeziku, ste državljani druge države ali dveh držav, ste Ljubljančani, zamejci, Evropejci. Če svet izključuje in deli, če svet zahteva od vas, da se skrčite v neke namišljene meje, se uprite. Ne dovolite, da vas sploščijo. Ni treba, da ste ali - ali. Bodite in - in. Tako je zamejskim študentom položila na srce državna sekretarka na Uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu Vesna Humar, ki se je udeležila osrednje slovesnosti ob 10-letnici njihovega kluba v Ljubljani. Ta združuje mlade rojake iz Italije, Avstrije, Madžarske in Hrvaške, ki študirajo na univerzah v prestolnici. Zbrane je nagovorila tudi trenutna predsednica Kluba Tina Hussu, o začetkih je govorila prva predsednica Tina Malalan, pozdravila je direktorica Inštituta za narodnostna vprašanja Sonja Novak Lukanović, ki v svojih prostorih že vse od ustanovitve gosti sedež kluba. Zamejski študentje so se sicer v Ljubljani z vmesnimi premori zbirali in organizirali že od študijskega leta 1948/49. Po večletnem premoru so se pred desetletjem znova formalno organizirali in ustanovili svoj klub. V njem je več kot sto članov. 

10 let Kluba zamejskih študentov

Ste Slovenci po srcu in po jeziku, ste državljani druge države ali dveh držav, ste Ljubljančani, zamejci, Evropejci. Če svet izključuje in deli, če svet zahteva od vas, da se skrčite v neke namišljene meje, se uprite. Ne dovolite, da vas sploščijo. Ni treba, da ste ali - ali. Bodite in - in. Tako je zamejskim študentom položila na srce državna sekretarka na Uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu Vesna Humar, ki se je udeležila osrednje slovesnosti ob 10-letnici njihovega kluba v Ljubljani. Ta združuje mlade rojake iz Italije, Avstrije, Madžarske in Hrvaške, ki študirajo na univerzah v prestolnici. Zbrane je nagovorila tudi trenutna predsednica Kluba Tina Hussu, o začetkih je govorila prva predsednica Tina Malalan, pozdravila je direktorica Inštituta za narodnostna vprašanja Sonja Novak Lukanović, ki v svojih prostorih že vse od ustanovitve gosti sedež kluba. Zamejski študentje so se sicer v Ljubljani z vmesnimi premori zbirali in organizirali že od študijskega leta 1948/49. Po večletnem premoru so se pred desetletjem znova formalno organizirali in ustanovili svoj klub. V njem je več kot sto članov. 

družbarojakimladi

Slovencem po svetu in domovini

10 let Kluba zamejskih študentov

Ste Slovenci po srcu in po jeziku, ste državljani druge države ali dveh držav, ste Ljubljančani, zamejci, Evropejci. Če svet izključuje in deli, če svet zahteva od vas, da se skrčite v neke namišljene meje, se uprite. Ne dovolite, da vas sploščijo. Ni treba, da ste ali - ali. Bodite in - in. Tako je zamejskim študentom položila na srce državna sekretarka na Uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu Vesna Humar, ki se je udeležila osrednje slovesnosti ob 10-letnici njihovega kluba v Ljubljani. Ta združuje mlade rojake iz Italije, Avstrije, Madžarske in Hrvaške, ki študirajo na univerzah v prestolnici. Zbrane je nagovorila tudi trenutna predsednica Kluba Tina Hussu, o začetkih je govorila prva predsednica Tina Malalan, pozdravila je direktorica Inštituta za narodnostna vprašanja Sonja Novak Lukanović, ki v svojih prostorih že vse od ustanovitve gosti sedež kluba. Zamejski študentje so se sicer v Ljubljani z vmesnimi premori zbirali in organizirali že od študijskega leta 1948/49. Po večletnem premoru so se pred desetletjem znova formalno organizirali in ustanovili svoj klub. V njem je več kot sto članov. 

VEČ ...|2. 4. 2025
10 let Kluba zamejskih študentov

Ste Slovenci po srcu in po jeziku, ste državljani druge države ali dveh držav, ste Ljubljančani, zamejci, Evropejci. Če svet izključuje in deli, če svet zahteva od vas, da se skrčite v neke namišljene meje, se uprite. Ne dovolite, da vas sploščijo. Ni treba, da ste ali - ali. Bodite in - in. Tako je zamejskim študentom položila na srce državna sekretarka na Uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu Vesna Humar, ki se je udeležila osrednje slovesnosti ob 10-letnici njihovega kluba v Ljubljani. Ta združuje mlade rojake iz Italije, Avstrije, Madžarske in Hrvaške, ki študirajo na univerzah v prestolnici. Zbrane je nagovorila tudi trenutna predsednica Kluba Tina Hussu, o začetkih je govorila prva predsednica Tina Malalan, pozdravila je direktorica Inštituta za narodnostna vprašanja Sonja Novak Lukanović, ki v svojih prostorih že vse od ustanovitve gosti sedež kluba. Zamejski študentje so se sicer v Ljubljani z vmesnimi premori zbirali in organizirali že od študijskega leta 1948/49. Po večletnem premoru so se pred desetletjem znova formalno organizirali in ustanovili svoj klub. V njem je več kot sto članov. 

Matjaž Merljak

družbarojakimladi

Ob radijskem ognjišču

VEČ ...|20. 3. 2025
Spomin na Alberta Pucerja ob 10. obletnici smrti

Četrtkov večer evergrinov oziroma zimzelenih melodij je prinesel Eldo Viler, Demisa Roussosa, Nano Mouskouri in Connie Francis ter prav poseben spomin na Alberta Pucerja, ki je bil naš sodelavec, zgodovinar, arhivar, domoznanec, publicist, kulinarik, saj prav danes mineva 10 let od njegovega odhoda v večnost. Znova ste lahko slišali spominsko Karavano prijateljstva, ki smo jo pripravili 9. aprila 2015, na dan, ko bi Alberto praznoval 60. rojstni dan. Naša oddaja je naslednica Karavane prijateljstva in spominsko oddajo vnovič predvajamo tudi v hvaležnost, da lahko v našem arhivu hranimo Albertove vinilne plošče in CD-je, ki jih vključujemo v našo oddajo in jih slišite tudi v rednem programu.

Spomin na Alberta Pucerja ob 10. obletnici smrti

Četrtkov večer evergrinov oziroma zimzelenih melodij je prinesel Eldo Viler, Demisa Roussosa, Nano Mouskouri in Connie Francis ter prav poseben spomin na Alberta Pucerja, ki je bil naš sodelavec, zgodovinar, arhivar, domoznanec, publicist, kulinarik, saj prav danes mineva 10 let od njegovega odhoda v večnost. Znova ste lahko slišali spominsko Karavano prijateljstva, ki smo jo pripravili 9. aprila 2015, na dan, ko bi Alberto praznoval 60. rojstni dan. Naša oddaja je naslednica Karavane prijateljstva in spominsko oddajo vnovič predvajamo tudi v hvaležnost, da lahko v našem arhivu hranimo Albertove vinilne plošče in CD-je, ki jih vključujemo v našo oddajo in jih slišite tudi v rednem programu.

glasbaspominAlberto Pucer

Ob radijskem ognjišču

Spomin na Alberta Pucerja ob 10. obletnici smrti

Četrtkov večer evergrinov oziroma zimzelenih melodij je prinesel Eldo Viler, Demisa Roussosa, Nano Mouskouri in Connie Francis ter prav poseben spomin na Alberta Pucerja, ki je bil naš sodelavec, zgodovinar, arhivar, domoznanec, publicist, kulinarik, saj prav danes mineva 10 let od njegovega odhoda v večnost. Znova ste lahko slišali spominsko Karavano prijateljstva, ki smo jo pripravili 9. aprila 2015, na dan, ko bi Alberto praznoval 60. rojstni dan. Naša oddaja je naslednica Karavane prijateljstva in spominsko oddajo vnovič predvajamo tudi v hvaležnost, da lahko v našem arhivu hranimo Albertove vinilne plošče in CD-je, ki jih vključujemo v našo oddajo in jih slišite tudi v rednem programu.

VEČ ...|20. 3. 2025
Spomin na Alberta Pucerja ob 10. obletnici smrti

Četrtkov večer evergrinov oziroma zimzelenih melodij je prinesel Eldo Viler, Demisa Roussosa, Nano Mouskouri in Connie Francis ter prav poseben spomin na Alberta Pucerja, ki je bil naš sodelavec, zgodovinar, arhivar, domoznanec, publicist, kulinarik, saj prav danes mineva 10 let od njegovega odhoda v večnost. Znova ste lahko slišali spominsko Karavano prijateljstva, ki smo jo pripravili 9. aprila 2015, na dan, ko bi Alberto praznoval 60. rojstni dan. Naša oddaja je naslednica Karavane prijateljstva in spominsko oddajo vnovič predvajamo tudi v hvaležnost, da lahko v našem arhivu hranimo Albertove vinilne plošče in CD-je, ki jih vključujemo v našo oddajo in jih slišite tudi v rednem programu.

Matjaž MerljakMarko Zupan

glasbaspominAlberto Pucer

Informativni prispevki

VEČ ...|16. 10. 2024
Pogovor o pomenu temeljnih postopkov oživljanja

Ob 16. oktobru, svetovnem dnevu oživljanja, je med drugim v ospredju vprašanje dostopa do izobraževanja s področja prve pomoči, pravijo na RKS. Hkrati poudarjajo pomen poznavanja temeljnih postopkov oživljanja z uporabo avtomatskega eksternega defibrilatorja. Več o tem pa v pogovoru s Primožem Velikonjo, ki ima na področju reševanja dolgoletne izkušnje, že več kot 10 let pa vodi usposabljanja v Kočevju in drugod, tudi v tujini.

Pogovor o pomenu temeljnih postopkov oživljanja

Ob 16. oktobru, svetovnem dnevu oživljanja, je med drugim v ospredju vprašanje dostopa do izobraževanja s področja prve pomoči, pravijo na RKS. Hkrati poudarjajo pomen poznavanja temeljnih postopkov oživljanja z uporabo avtomatskega eksternega defibrilatorja. Več o tem pa v pogovoru s Primožem Velikonjo, ki ima na področju reševanja dolgoletne izkušnje, že več kot 10 let pa vodi usposabljanja v Kočevju in drugod, tudi v tujini.

infopogovorzdravstvo

Informativni prispevki

Pogovor o pomenu temeljnih postopkov oživljanja

Ob 16. oktobru, svetovnem dnevu oživljanja, je med drugim v ospredju vprašanje dostopa do izobraževanja s področja prve pomoči, pravijo na RKS. Hkrati poudarjajo pomen poznavanja temeljnih postopkov oživljanja z uporabo avtomatskega eksternega defibrilatorja. Več o tem pa v pogovoru s Primožem Velikonjo, ki ima na področju reševanja dolgoletne izkušnje, že več kot 10 let pa vodi usposabljanja v Kočevju in drugod, tudi v tujini.

VEČ ...|16. 10. 2024
Pogovor o pomenu temeljnih postopkov oživljanja

Ob 16. oktobru, svetovnem dnevu oživljanja, je med drugim v ospredju vprašanje dostopa do izobraževanja s področja prve pomoči, pravijo na RKS. Hkrati poudarjajo pomen poznavanja temeljnih postopkov oživljanja z uporabo avtomatskega eksternega defibrilatorja. Več o tem pa v pogovoru s Primožem Velikonjo, ki ima na področju reševanja dolgoletne izkušnje, že več kot 10 let pa vodi usposabljanja v Kočevju in drugod, tudi v tujini.

Petra Stopar

infopogovorzdravstvo

Kulturni utrinki

VEČ ...|15. 10. 2024
Prenova orgel v Ljubljanski stolnici

V Ljubljanski stolnici začenjajo s projektom obnove več kot 110 let starih Milavčevih orgel. To združujejo tudi s 150. letnico njegovega rojstva. Ob tem pripravljajo tri koncertne dogodke, ki  nam jih je predstavil zborovodja in organist Gregor Klančič.

Prenova orgel v Ljubljanski stolnici

V Ljubljanski stolnici začenjajo s projektom obnove več kot 110 let starih Milavčevih orgel. To združujejo tudi s 150. letnico njegovega rojstva. Ob tem pripravljajo tri koncertne dogodke, ki  nam jih je predstavil zborovodja in organist Gregor Klančič.

kulturaglasbaGregor KlančičMilavčeve orgle

Kulturni utrinki

Prenova orgel v Ljubljanski stolnici

V Ljubljanski stolnici začenjajo s projektom obnove več kot 110 let starih Milavčevih orgel. To združujejo tudi s 150. letnico njegovega rojstva. Ob tem pripravljajo tri koncertne dogodke, ki  nam jih je predstavil zborovodja in organist Gregor Klančič.

VEČ ...|15. 10. 2024
Prenova orgel v Ljubljanski stolnici

V Ljubljanski stolnici začenjajo s projektom obnove več kot 110 let starih Milavčevih orgel. To združujejo tudi s 150. letnico njegovega rojstva. Ob tem pripravljajo tri koncertne dogodke, ki  nam jih je predstavil zborovodja in organist Gregor Klančič.

Jože Bartolj

kulturaglasbaGregor KlančičMilavčeve orgle

Informativni prispevki

VEČ ...|29. 8. 2024
Življenju znamenitega kranjskega drevesa bodo poskušali najti pot

Dijaki Gimnazije Kranj bodo prvič po 110 letih šolsko leto začeli brez znamenitega orjaškega mamutovca, ki je bil tudi nekakšen simbol te ustanove. Te dni so ga namreč zaradi nevarnosti za okolje posekali. A življenje išče pot in tako bodo to drevo v Biotehniškem centru Naklo razmnožili in ga vrnili v urbani prostor. Več o tem nam je povedal sodelavec Biotehniškega centra Naklo Peter Ribič.

Življenju znamenitega kranjskega drevesa bodo poskušali najti pot

Dijaki Gimnazije Kranj bodo prvič po 110 letih šolsko leto začeli brez znamenitega orjaškega mamutovca, ki je bil tudi nekakšen simbol te ustanove. Te dni so ga namreč zaradi nevarnosti za okolje posekali. A življenje išče pot in tako bodo to drevo v Biotehniškem centru Naklo razmnožili in ga vrnili v urbani prostor. Več o tem nam je povedal sodelavec Biotehniškega centra Naklo Peter Ribič.

info

Informativni prispevki

Življenju znamenitega kranjskega drevesa bodo poskušali najti pot

Dijaki Gimnazije Kranj bodo prvič po 110 letih šolsko leto začeli brez znamenitega orjaškega mamutovca, ki je bil tudi nekakšen simbol te ustanove. Te dni so ga namreč zaradi nevarnosti za okolje posekali. A življenje išče pot in tako bodo to drevo v Biotehniškem centru Naklo razmnožili in ga vrnili v urbani prostor. Več o tem nam je povedal sodelavec Biotehniškega centra Naklo Peter Ribič.

VEČ ...|29. 8. 2024
Življenju znamenitega kranjskega drevesa bodo poskušali najti pot

Dijaki Gimnazije Kranj bodo prvič po 110 letih šolsko leto začeli brez znamenitega orjaškega mamutovca, ki je bil tudi nekakšen simbol te ustanove. Te dni so ga namreč zaradi nevarnosti za okolje posekali. A življenje išče pot in tako bodo to drevo v Biotehniškem centru Naklo razmnožili in ga vrnili v urbani prostor. Več o tem nam je povedal sodelavec Biotehniškega centra Naklo Peter Ribič.

Radio Ognjišče

info

Pevci zapojte, godci zagodte

VEČ ...|10. 6. 2024
Fantje Ljubljančani praznujejo 10 let

Fantje Ljubljančani so se prvič srečali v 80-ih letih v Akademski folklorni skupini France Marolt. Zunaj folklorniško druženje so, potem, ko so si ustvarili družine, nadaljevali ob igranju košarke. Zdaj pa jih že deseto leto druži ljudska pesem. Mestna skupina pevcev ljudskih pesmi se ob vodji, gospe Adriani Gaberščik, predaja učenju večglasnega ljudskega petja. Fante Ljubljančane smo predstavili v tokratni oddaji o ljudski glasbi.

Fantje Ljubljančani praznujejo 10 let

Fantje Ljubljančani so se prvič srečali v 80-ih letih v Akademski folklorni skupini France Marolt. Zunaj folklorniško druženje so, potem, ko so si ustvarili družine, nadaljevali ob igranju košarke. Zdaj pa jih že deseto leto druži ljudska pesem. Mestna skupina pevcev ljudskih pesmi se ob vodji, gospe Adriani Gaberščik, predaja učenju večglasnega ljudskega petja. Fante Ljubljančane smo predstavili v tokratni oddaji o ljudski glasbi.

glasbadružbaspomin

Pevci zapojte, godci zagodte

Fantje Ljubljančani praznujejo 10 let

Fantje Ljubljančani so se prvič srečali v 80-ih letih v Akademski folklorni skupini France Marolt. Zunaj folklorniško druženje so, potem, ko so si ustvarili družine, nadaljevali ob igranju košarke. Zdaj pa jih že deseto leto druži ljudska pesem. Mestna skupina pevcev ljudskih pesmi se ob vodji, gospe Adriani Gaberščik, predaja učenju večglasnega ljudskega petja. Fante Ljubljančane smo predstavili v tokratni oddaji o ljudski glasbi.

VEČ ...|10. 6. 2024
Fantje Ljubljančani praznujejo 10 let

Fantje Ljubljančani so se prvič srečali v 80-ih letih v Akademski folklorni skupini France Marolt. Zunaj folklorniško druženje so, potem, ko so si ustvarili družine, nadaljevali ob igranju košarke. Zdaj pa jih že deseto leto druži ljudska pesem. Mestna skupina pevcev ljudskih pesmi se ob vodji, gospe Adriani Gaberščik, predaja učenju večglasnega ljudskega petja. Fante Ljubljančane smo predstavili v tokratni oddaji o ljudski glasbi.

Vesna Sever Borovnik

glasbadružbaspomin

Priporočamo
|
Aktualno

Kmetijska oddaja

VEČ ...|1. 6. 2025
CHRISTOPHE HANSEN: Prihodnost Evropske kmetijske politike

V tokratni nedeljski kmetijski oddaji ste lahko slišali pogovor z EU komisarjem za kmetijstvo Cristophom Hansnom, ki smo ga pred tednom dni, ob njegovem obisku v Sloveniji, posneli v obliki videopodkasta. Dotaknili smo se številnih aktualnih tem, ki so povezane s kmetijstvom. Vabimo, da si pogvoro v celoti ogledate na Youtube kanalu Podkasta RAST.⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠

CHRISTOPHE HANSEN: Prihodnost Evropske kmetijske politike

V tokratni nedeljski kmetijski oddaji ste lahko slišali pogovor z EU komisarjem za kmetijstvo Cristophom Hansnom, ki smo ga pred tednom dni, ob njegovem obisku v Sloveniji, posneli v obliki videopodkasta. Dotaknili smo se številnih aktualnih tem, ki so povezane s kmetijstvom. Vabimo, da si pogvoro v celoti ogledate na Youtube kanalu Podkasta RAST.⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠

Robert Božič

kmetijstvonaravavrt

Za življenje

VEČ ...|31. 5. 2025
Na odnosih je treba delati vse življenje

Dr. Lucija Hrovat je doktorica znanosti iz zakonske in družinske terapije ter vzgojiteljica predšolskih otrok. Pogovarjali smo se o podpori otrok in mladih ob sklepu šolskega leta, zaključevanju ocen, kako jim biti v oporo, kako blažiti prevelike pritiske in ohranjati ravnovesje ob pretiranih pričakovanjih družbe, sovrstnikov, šolskega sistema, staršev, ... zakaj mladi izgubljajo smisel in si nekateri posamezniki strežejo po življenju?, pa tudi, kakšen naj bo odziv odraslih ob izbruhih mladih in ob njihovih duševnih izzivih? 

Na odnosih je treba delati vse življenje

Dr. Lucija Hrovat je doktorica znanosti iz zakonske in družinske terapije ter vzgojiteljica predšolskih otrok. Pogovarjali smo se o podpori otrok in mladih ob sklepu šolskega leta, zaključevanju ocen, kako jim biti v oporo, kako blažiti prevelike pritiske in ohranjati ravnovesje ob pretiranih pričakovanjih družbe, sovrstnikov, šolskega sistema, staršev, ... zakaj mladi izgubljajo smisel in si nekateri posamezniki strežejo po življenju?, pa tudi, kakšen naj bo odziv odraslih ob izbruhih mladih in ob njihovih duševnih izzivih? 

Nataša Ličen

vzgojaduhovnostodnosipogovormladiizobraževanje

Komentar tedna

VEČ ...|30. 5. 2025
Tinina medvedka

Gotovo so konec aprila in začetek maja zaznamovali dogodki ob smrti papeža Frančiška ter izvolitev in nastop papeža Leona XIV. Tako pogreb pokojnega papeža in nastop novega rimskega škofa Leona sta privabila v Vatikan številne državne delegacije. Med njimi tudi slovensko. Pogreba sta se udeležila tako predsednica republike kot predsednik vlade s svojo partnerico.

Tinina medvedka

Gotovo so konec aprila in začetek maja zaznamovali dogodki ob smrti papeža Frančiška ter izvolitev in nastop papeža Leona XIV. Tako pogreb pokojnega papeža in nastop novega rimskega škofa Leona sta privabila v Vatikan številne državne delegacije. Med njimi tudi slovensko. Pogreba sta se udeležila tako predsednica republike kot predsednik vlade s svojo partnerico.

mag. Božo Rustja

komentar

Duhovna misel

VEČ ...|2. 6. 2025
Izvabiti glasbo

Trije fantiči, doma iz okolice mesta Cremone v Italiji, Salvatore, Julijan in Anton, ki so živeli okrog leta 1600, so se skupaj igrali ...

Iz knjige Drobne zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Izvabiti glasbo

Trije fantiči, doma iz okolice mesta Cremone v Italiji, Salvatore, Julijan in Anton, ki so živeli okrog leta 1600, so se skupaj igrali ...

Iz knjige Drobne zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Božo Rustja

duhovnost

Pogovor o

VEČ ...|28. 5. 2025
Slovenija polnopravna članica Cerna

Slovenija bo v kratkem postala polnopravna članica Evropske organizacije za jedrske raziskave, ki ji krajše pravimo Cern. Kakšne priložnosti ponuja ta status? Kako v naši državi skrbimo za znanost, raziskave in razvoj? Gostili smo državnega sekretarja na pristojnem ministrstvu dr. Jureta Gašpariča ter dr. Boruta Paula Kerševana z Inštituta Jožef Štefan, ki je tudi profesor na Fakulteti za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani. Prek telefona smo vstopili v stik tudi z izvršno direktorico Gospodarske zbornice Slovenije za strateški razvoj in internacionalizacijo, mag. Marjano Majerič.

Slovenija polnopravna članica Cerna

Slovenija bo v kratkem postala polnopravna članica Evropske organizacije za jedrske raziskave, ki ji krajše pravimo Cern. Kakšne priložnosti ponuja ta status? Kako v naši državi skrbimo za znanost, raziskave in razvoj? Gostili smo državnega sekretarja na pristojnem ministrstvu dr. Jureta Gašpariča ter dr. Boruta Paula Kerševana z Inštituta Jožef Štefan, ki je tudi profesor na Fakulteti za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani. Prek telefona smo vstopili v stik tudi z izvršno direktorico Gospodarske zbornice Slovenije za strateški razvoj in internacionalizacijo, mag. Marjano Majerič.

Helena Križnik

politikaživljenje

Komentar Zanima.me

VEČ ...|2. 6. 2025
Kaj lahko od politikov pričakujemo do volitev?

Paradigma vodje koalicije in prvega človeka opozicije je praktično identična: mi proti njim, naši proti njihovim, črni proti rdečim … pri čemer »mi« poosebljamo vse najboljše in »oni« vse najslabše. In kar je osrednje sporočilo: razen nas (in njih) za druge tu ni prostora. In če je tako, naj jasno povesta, da si želita večinski volilni sistem, kjer bosta na sceni lahko ostala sama in še lažje definirala drug drugega, ju je v petkovem Safariju lucidno prebral Mirko Mayer. Nenazadnje imata skupaj dovolj parlamentarnih glasov, da ga tudi udejanjita.

Kaj lahko od politikov pričakujemo do volitev?

Paradigma vodje koalicije in prvega človeka opozicije je praktično identična: mi proti njim, naši proti njihovim, črni proti rdečim … pri čemer »mi« poosebljamo vse najboljše in »oni« vse najslabše. In kar je osrednje sporočilo: razen nas (in njih) za druge tu ni prostora. In če je tako, naj jasno povesta, da si želita večinski volilni sistem, kjer bosta na sceni lahko ostala sama in še lažje definirala drug drugega, ju je v petkovem Safariju lucidno prebral Mirko Mayer. Nenazadnje imata skupaj dovolj parlamentarnih glasov, da ga tudi udejanjita.

Rok Čakš

komentarpolitikadružba

Spominjamo se

VEČ ...|2. 6. 2025
Spominjamo se dne 2. 6.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Spominjamo se dne 2. 6.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Radio Ognjišče

Kuhajmo s sestro Nikolino

VEČ ...|2. 6. 2025
Počivanje testa in linške oči

Poslušalko zanima, ali mora testo za piškote dati počivati v hladilnik, ker se ji zdi, da je potem trdo in ga nekako ne more valjati. Zanima jo še, koliko prej mora speči piškote, preden bo potem sestavila linške oči - je to kakšen dan prej ali ne. Sestra Nikolina je razložila, da je dovolj, če damo testo v hladen prostor, ni nujno, da je to hladilnik. Ob počivanju se sestavine bolje spojijo med seboj, povežejo in je potem nadaljnja obdelava lažja. Linške oči lahko sestavi takoj, ko se spečeni piškoti ohladijo. Če jih ne bo sestavljala isti dan, naj jih naloži v posodo, ki bo dobro zaprta in naj bodo na ravnem, da se ne bodo krivili.  

Počivanje testa in linške oči

Poslušalko zanima, ali mora testo za piškote dati počivati v hladilnik, ker se ji zdi, da je potem trdo in ga nekako ne more valjati. Zanima jo še, koliko prej mora speči piškote, preden bo potem sestavila linške oči - je to kakšen dan prej ali ne. Sestra Nikolina je razložila, da je dovolj, če damo testo v hladen prostor, ni nujno, da je to hladilnik. Ob počivanju se sestavine bolje spojijo med seboj, povežejo in je potem nadaljnja obdelava lažja. Linške oči lahko sestavi takoj, ko se spečeni piškoti ohladijo. Če jih ne bo sestavljala isti dan, naj jih naloži v posodo, ki bo dobro zaprta in naj bodo na ravnem, da se ne bodo krivili.  

Matjaž Merljak

kuhajmo

Življenje išče pot

VEČ ...|2. 6. 2025
Obrtniki in rokodelci za lepoto krščanskih svetišč

V jubilejnem letu so v Rimu za obrtnike, rokodelce, umetnike in arhitekte pripravili posebno srečanje. Velik pomen zanje pa imajo tudi lokalna srečanja. Eno od njih je bilo v sredo, 4. junija 2025  pri sv. Jožefu v Mariboru. Duhovni asistent Kolpingovega združenja Slovenije Igor Novak nam je povedal več o namenu tega Združenja in temeljni viziji Adolfa Kolpinga.

Obrtniki in rokodelci za lepoto krščanskih svetišč

V jubilejnem letu so v Rimu za obrtnike, rokodelce, umetnike in arhitekte pripravili posebno srečanje. Velik pomen zanje pa imajo tudi lokalna srečanja. Eno od njih je bilo v sredo, 4. junija 2025  pri sv. Jožefu v Mariboru. Duhovni asistent Kolpingovega združenja Slovenije Igor Novak nam je povedal več o namenu tega Združenja in temeljni viziji Adolfa Kolpinga.

s. Meta Potočnik

Kolpingovo združenjejubilej 2025obrtniki in rokodelci