Fantje Ljubljančani so se prvič srečali v 80-ih letih v Akademski folklorni skupini France Marolt. Zunaj folklorniško druženje so, potem, ko so si ustvarili družine, nadaljevali ob igranju košarke. Zdaj pa jih že deseto leto druži ljudska pesem. Mestna skupina pevcev ljudskih pesmi se ob vodji, gospe Adriani Gaberščik, predaja učenju večglasnega ljudskega petja. Fante Ljubljančane smo predstavili v tokratni oddaji o ljudski glasbi.
Fantje Ljubljančani so se prvič srečali v 80-ih letih v Akademski folklorni skupini France Marolt. Zunaj folklorniško druženje so, potem, ko so si ustvarili družine, nadaljevali ob igranju košarke. Zdaj pa jih že deseto leto druži ljudska pesem. Mestna skupina pevcev ljudskih pesmi se ob vodji, gospe Adriani Gaberščik, predaja učenju večglasnega ljudskega petja. Fante Ljubljančane smo predstavili v tokratni oddaji o ljudski glasbi.
Fantje Ljubljančani so se prvič srečali v 80-ih letih v Akademski folklorni skupini France Marolt. Zunaj folklorniško druženje so, potem, ko so si ustvarili družine, nadaljevali ob igranju košarke. Zdaj pa jih že deseto leto druži ljudska pesem. Mestna skupina pevcev ljudskih pesmi se ob vodji, gospe Adriani Gaberščik, predaja učenju večglasnega ljudskega petja. Fante Ljubljančane smo predstavili v tokratni oddaji o ljudski glasbi.
Pevci zapojte, godci zagodte
V tokratni oddaji, namenjeni slovenski ljudski glasbi, ste slišali odlomek s prireditve, ki je potekala prvo nedeljo v maju v Mozirju. Tamkajšnje Kulturno prosvetno društvo Jurij je pripravilo 27. srečanje pevskih družin, na katerem je nastopilo devet družinskih sestavov iz različnih koncev Slovenije. Bratje in sestre, družine z več otroki, starejši in mladi, vsi so korajžno nastopili na odru mozirskega kulturnega doma.
Pevci zapojte, godci zagodte
V tokratni oddaji, namenjeni slovenski ljudski glasbi, ste slišali odlomek s prireditve, ki je potekala prvo nedeljo v maju v Mozirju. Tamkajšnje Kulturno prosvetno društvo Jurij je pripravilo 27. srečanje pevskih družin, na katerem je nastopilo devet družinskih sestavov iz različnih koncev Slovenije. Bratje in sestre, družine z več otroki, starejši in mladi, vsi so korajžno nastopili na odru mozirskega kulturnega doma.
Pevci zapojte, godci zagodte
Za tokratno oddajo o ljudski glasbi smo pobrskali po našem bogatem arhivu in pripravili nekaj odlomkov, ki smo jih zvočno dokumentirali na naših popotovanjih in srečanjih s pevci in godci po Sloveniji. Oblikovali so jo pevci iz Tepanja, ljudske pevke iz Žižkov in Borovniški ljudski pevci – Fantje z vasi.
Pevci zapojte, godci zagodte
Za tokratno oddajo o ljudski glasbi smo pobrskali po našem bogatem arhivu in pripravili nekaj odlomkov, ki smo jih zvočno dokumentirali na naših popotovanjih in srečanjih s pevci in godci po Sloveniji. Oblikovali so jo pevci iz Tepanja, ljudske pevke iz Žižkov in Borovniški ljudski pevci – Fantje z vasi.
Pevci zapojte, godci zagodte
V repertoarju pevcev ljudskih pesmi se je ohranilo največ ljubezenskih napevov. Pravzaprav je ta vsebinski krog najširši, sega pa tudi na druga področja. Marsikje se ljubezenska tematika prepleta v pripovednih, vojaških, stanovskih in drugih pesmih.
Pevci zapojte, godci zagodte
V repertoarju pevcev ljudskih pesmi se je ohranilo največ ljubezenskih napevov. Pravzaprav je ta vsebinski krog najširši, sega pa tudi na druga področja. Marsikje se ljubezenska tematika prepleta v pripovednih, vojaških, stanovskih in drugih pesmih.
Pevci zapojte, godci zagodte
Mesec maj je na Slovenskem posvečen šmarnicam – vsakodnevni ljudski pobožnosti Mariji v čast. Po številnih cerkvah se takrat verniki zbirajo pri branju »šmarnic«, molitvi lavretanskih litanij in petju Marijinih pesmi, med njimi tudi posebnih šmarničnih.
Napevi o Mariji so pletli tokratno oddajo iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte.
Pevci zapojte, godci zagodte
Mesec maj je na Slovenskem posvečen šmarnicam – vsakodnevni ljudski pobožnosti Mariji v čast. Po številnih cerkvah se takrat verniki zbirajo pri branju »šmarnic«, molitvi lavretanskih litanij in petju Marijinih pesmi, med njimi tudi posebnih šmarničnih.
Napevi o Mariji so pletli tokratno oddajo iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte.
Pevci zapojte, godci zagodte
Kapelski pubje, fantovska skupina pevcev ljudskih pesmi iz Kapel pri Brežicah, že tradicionalno v svojem domačem kraju pripravlja tematsko obarvane koncerte. Na letošnjem, v začetku aprila, so se oglašale ljubezenske, vasovalske pesmi. Poleg domačinov so jih zapeli še Vaberški fantje iz Kovače vasi na Pohorju, sestre Kopinske iz Cirkulan, skupina Paridolske korenine iz Paridola na Kozjanskem in pevci Postružeki s Keblja. Odlomke s prireditve ste slišali v oddaji o ljudski glasbi.
Pevci zapojte, godci zagodte
Kapelski pubje, fantovska skupina pevcev ljudskih pesmi iz Kapel pri Brežicah, že tradicionalno v svojem domačem kraju pripravlja tematsko obarvane koncerte. Na letošnjem, v začetku aprila, so se oglašale ljubezenske, vasovalske pesmi. Poleg domačinov so jih zapeli še Vaberški fantje iz Kovače vasi na Pohorju, sestre Kopinske iz Cirkulan, skupina Paridolske korenine iz Paridola na Kozjanskem in pevci Postružeki s Keblja. Odlomke s prireditve ste slišali v oddaji o ljudski glasbi.
Pevci zapojte, godci zagodte
Pomlad je tu in sveti Jurij bo prijahal na zelenem konju ter povabil ljudi in živino na ozelenele trate. Prihajajoči praznik sv. Jurija, ki v cerkvenem koledarju goduje 23., južno od Drave pa 24. aprila, predstavlja po ljudskem koledarju začetek pomladi. Čas, ko se prebuja narava in sonce spet dobiva svojo moč spremljajo kresovi, skakánje čez ogenj, krašenje pastirjev, živine in domov s cvetjem, prva paša ter jurjevske pesmi, ki so se še posebej ohranile v Posavju. Jurjevo smo s terenskimi posnetki jurjevskega koledovanja iz okolice Sevnice in Krškega obeležili v oddaji o ljudski glasbi.
Pevci zapojte, godci zagodte
Pomlad je tu in sveti Jurij bo prijahal na zelenem konju ter povabil ljudi in živino na ozelenele trate. Prihajajoči praznik sv. Jurija, ki v cerkvenem koledarju goduje 23., južno od Drave pa 24. aprila, predstavlja po ljudskem koledarju začetek pomladi. Čas, ko se prebuja narava in sonce spet dobiva svojo moč spremljajo kresovi, skakánje čez ogenj, krašenje pastirjev, živine in domov s cvetjem, prva paša ter jurjevske pesmi, ki so se še posebej ohranile v Posavju. Jurjevo smo s terenskimi posnetki jurjevskega koledovanja iz okolice Sevnice in Krškega obeležili v oddaji o ljudski glasbi.
Pevci zapojte, godci zagodte
Železničarsko kulturno umetniško društvo Tine Rožanc v letošnjem letu praznuje 105. obletnico svojega delovanja. V 105 letih se je znotraj društva zvrstilo mnogo različnih sekcij ter skupin, ki so z bogatim in raznolikim programom polnile zakladnico ljudske kulture. Le-to pa v času 105. obletnice z rednim delovanjem še vedno polnijo Folklorna skupina ŽKUD Tine Rožanc, glasbena skupina Katanija, vokalna skupina Rožančevi fantjiči, pevska sekcija ter klapa Lavanda.
O koncertu, ki so ga naslovili Drava, Sava in Soča, sta v oddaji o ljudski glasbi spregovorili dve članici društva; Nina Mažgon Müller in Špela Jurak.
Pevci zapojte, godci zagodte
Železničarsko kulturno umetniško društvo Tine Rožanc v letošnjem letu praznuje 105. obletnico svojega delovanja. V 105 letih se je znotraj društva zvrstilo mnogo različnih sekcij ter skupin, ki so z bogatim in raznolikim programom polnile zakladnico ljudske kulture. Le-to pa v času 105. obletnice z rednim delovanjem še vedno polnijo Folklorna skupina ŽKUD Tine Rožanc, glasbena skupina Katanija, vokalna skupina Rožančevi fantjiči, pevska sekcija ter klapa Lavanda.
O koncertu, ki so ga naslovili Drava, Sava in Soča, sta v oddaji o ljudski glasbi spregovorili dve članici društva; Nina Mažgon Müller in Špela Jurak.
Pevci zapojte, godci zagodte
Sredi marca je v Španskih borcih v Ljubljani potekalo območno Maroltovo srečanje poustvarjalcev glasbenega izročila. Namen srečanja je predstaviti poustvarjalnost vokalnih, inštrumentalnih in vokalno-inštrumentalnih zasedb in tako spodbujati kakovostno kulturno delo in razvoj ljubiteljskih poustvarjalcev glasbenega izročila. V tokratni oddaji o ljudski glasbi ste slišali odlomke nastopov pevskih in godčevskih skupin, ki delujejo pod okriljem Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti, Območne izpostave Ljubljana.
Pevci zapojte, godci zagodte
Sredi marca je v Španskih borcih v Ljubljani potekalo območno Maroltovo srečanje poustvarjalcev glasbenega izročila. Namen srečanja je predstaviti poustvarjalnost vokalnih, inštrumentalnih in vokalno-inštrumentalnih zasedb in tako spodbujati kakovostno kulturno delo in razvoj ljubiteljskih poustvarjalcev glasbenega izročila. V tokratni oddaji o ljudski glasbi ste slišali odlomke nastopov pevskih in godčevskih skupin, ki delujejo pod okriljem Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti, Območne izpostave Ljubljana.
Duhovna misel
Trije fantiči, doma iz okolice mesta Cremone v Italiji, Salvatore, Julijan in Anton, ki so živeli okrog leta 1600, so se skupaj igrali ...
Iz knjige Drobne zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.
Doživetja narave
Svoje navdušenje nad Stvarstvom in njegovim varovanjem so delili člani skupine Laudato si, ki se je pred desetimi leti oblikovala v Dravljah v Ljubljani. Alenka Bahovec, Jurij Dobravec, Anton Lesnik, Katarina Novak in Ana Pavlek so povedali, kako razumejo ekološko spreobrnjenje in kakšno moč ima v dobi zelenega prehoda.
Globine
Ključni dogodki minulih tednov v življenju katoliške Cerkve so bili izhodišče tokratne oddaje. O vlogi Cerkve v današnjem svetu, o tem, kako papež s svojo držo nagovarja ateista in v čem je dostojanstvo, h kateremu je poklican vsak član Cerkve, je tekla beseda. Naša gosta v četrtem delu iz cikla Dialog z ateizmom, ki smo ga začeli z odgovori na komentarje pretekle oddaje, sta bila jezuit p. Damjan Ristić in ateist Simon Rígać.
Svetovalnica
V Svetovalnici je bila z nami Vida Ózis, ki je izumila prvo medicinsko sponko v Sloveniji za preprečevanje vraščanja nohtov. V tokratni oddaji je spregovorila o potenju nog, glivicah in tudi vraščenih nohtih.
Komentar tedna
Gotovo so konec aprila in začetek maja zaznamovali dogodki ob smrti papeža Frančiška ter izvolitev in nastop papeža Leona XIV. Tako pogreb pokojnega papeža in nastop novega rimskega škofa Leona sta privabila v Vatikan številne državne delegacije. Med njimi tudi slovensko. Pogreba sta se udeležila tako predsednica republike kot predsednik vlade s svojo partnerico.
Komentar Zanima.me
Paradigma vodje koalicije in prvega človeka opozicije je praktično identična: mi proti njim, naši proti njihovim, črni proti rdečim … pri čemer »mi« poosebljamo vse najboljše in »oni« vse najslabše. In kar je osrednje sporočilo: razen nas (in njih) za druge tu ni prostora. In če je tako, naj jasno povesta, da si želita večinski volilni sistem, kjer bosta na sceni lahko ostala sama in še lažje definirala drug drugega, ju je v petkovem Safariju lucidno prebral Mirko Mayer. Nenazadnje imata skupaj dovolj parlamentarnih glasov, da ga tudi udejanjita.
Spominjamo se
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče
Kuhajmo s sestro Nikolino
Poslušalko zanima, ali mora testo za piškote dati počivati v hladilnik, ker se ji zdi, da je potem trdo in ga nekako ne more valjati. Zanima jo še, koliko prej mora speči piškote, preden bo potem sestavila linške oči - je to kakšen dan prej ali ne. Sestra Nikolina je razložila, da je dovolj, če damo testo v hladen prostor, ni nujno, da je to hladilnik. Ob počivanju se sestavine bolje spojijo med seboj, povežejo in je potem nadaljnja obdelava lažja. Linške oči lahko sestavi takoj, ko se spečeni piškoti ohladijo. Če jih ne bo sestavljala isti dan, naj jih naloži v posodo, ki bo dobro zaprta in naj bodo na ravnem, da se ne bodo krivili.
Življenje išče pot
V jubilejnem letu so v Rimu za obrtnike, rokodelce, umetnike in arhitekte pripravili posebno srečanje. Velik pomen zanje pa imajo tudi lokalna srečanja. Eno od njih je bilo v sredo, 4. junija 2025 pri sv. Jožefu v Mariboru. Duhovni asistent Kolpingovega združenja Slovenije Igor Novak nam je povedal več o namenu tega Združenja in temeljni viziji Adolfa Kolpinga.