Življenju znamenitega kranjskega drevesa bodo poskušali najti pot

Dijaki Gimnazije Kranj bodo prvič po 110 letih šolsko leto začeli brez znamenitega orjaškega mamutovca, ki je bil tudi nekakšen simbol te ustanove. Te dni so ga namreč zaradi nevarnosti za okolje posekali. A življenje išče pot in tako bodo to drevo v Biotehniškem centru Naklo razmnožili in ga vrnili v urbani prostor. Več o tem nam je povedal sodelavec Biotehniškega centra Naklo Peter Ribič.

Radio Ognjišče

info

29. 8. 2024
Življenju znamenitega kranjskega drevesa bodo poskušali najti pot

Dijaki Gimnazije Kranj bodo prvič po 110 letih šolsko leto začeli brez znamenitega orjaškega mamutovca, ki je bil tudi nekakšen simbol te ustanove. Te dni so ga namreč zaradi nevarnosti za okolje posekali. A življenje išče pot in tako bodo to drevo v Biotehniškem centru Naklo razmnožili in ga vrnili v urbani prostor. Več o tem nam je povedal sodelavec Biotehniškega centra Naklo Peter Ribič.

Radio Ognjišče

VEČ ...|29. 8. 2024
Življenju znamenitega kranjskega drevesa bodo poskušali najti pot

Dijaki Gimnazije Kranj bodo prvič po 110 letih šolsko leto začeli brez znamenitega orjaškega mamutovca, ki je bil tudi nekakšen simbol te ustanove. Te dni so ga namreč zaradi nevarnosti za okolje posekali. A življenje išče pot in tako bodo to drevo v Biotehniškem centru Naklo razmnožili in ga vrnili v urbani prostor. Več o tem nam je povedal sodelavec Biotehniškega centra Naklo Peter Ribič.

Radio Ognjišče

info

Informativni prispevki

VEČ ...|11. 10. 2024
Anže Logar za Radio Ognjišče: Potrebujemo tretji politični steber

Poslanec Anže Logar je tudi sam potrdil, da se je odločil za politično pot zunaj SDS. Ob tem je napovedal stranko politične širine, ki jo bo ustanovil do konca leta. Do takrat bo v državnem zboru deloval kot nepovezan poslanec. Imena stranke še ni razkril. O razlogih zanjo in o tem, ali se mu bosta pridružila še poslanca Dejan Kaloh in Eva Irgl, je odgovarjal v pogovoru s Tanjo Dominko.

Anže Logar za Radio Ognjišče: Potrebujemo tretji politični steber

Poslanec Anže Logar je tudi sam potrdil, da se je odločil za politično pot zunaj SDS. Ob tem je napovedal stranko politične širine, ki jo bo ustanovil do konca leta. Do takrat bo v državnem zboru deloval kot nepovezan poslanec. Imena stranke še ni razkril. O razlogih zanjo in o tem, ali se mu bosta pridružila še poslanca Dejan Kaloh in Eva Irgl, je odgovarjal v pogovoru s Tanjo Dominko.

info politika

Informativni prispevki

Anže Logar za Radio Ognjišče: Potrebujemo tretji politični steber

Poslanec Anže Logar je tudi sam potrdil, da se je odločil za politično pot zunaj SDS. Ob tem je napovedal stranko politične širine, ki jo bo ustanovil do konca leta. Do takrat bo v državnem zboru deloval kot nepovezan poslanec. Imena stranke še ni razkril. O razlogih zanjo in o tem, ali se mu bosta pridružila še poslanca Dejan Kaloh in Eva Irgl, je odgovarjal v pogovoru s Tanjo Dominko.

VEČ ...|11. 10. 2024
Anže Logar za Radio Ognjišče: Potrebujemo tretji politični steber

Poslanec Anže Logar je tudi sam potrdil, da se je odločil za politično pot zunaj SDS. Ob tem je napovedal stranko politične širine, ki jo bo ustanovil do konca leta. Do takrat bo v državnem zboru deloval kot nepovezan poslanec. Imena stranke še ni razkril. O razlogih zanjo in o tem, ali se mu bosta pridružila še poslanca Dejan Kaloh in Eva Irgl, je odgovarjal v pogovoru s Tanjo Dominko.

Radio Ognjišče

info politika

Informativni prispevki

VEČ ...|11. 10. 2024
Andreja Sever o duhovniku Jožefu Kleklu in Kleklovem letu

V nedeljo bo minilo 150 let od rojstva prekmurskega duhovnika in graditelja slovenstva Jožefa Klekla starejšega. V Črenšovcih, kjer je pustil najvidnejše sledi, mu nocoj pripravljajo akademijo. V soboški stolnici pa se bo začela slovesnost prenosa njegovih telesnih ostankov iz Murske Sobote v Črenšovce, kjer ga bodo pokopali v lurško kapelo tamkajšnje župnijske cerkve. O tem je za Radio Ognjišče spregovorila podpredsednica uprave Ustanove Fundacije Jožefa Klekla starejšega Andreja Sever

Andreja Sever o duhovniku Jožefu Kleklu in Kleklovem letu

V nedeljo bo minilo 150 let od rojstva prekmurskega duhovnika in graditelja slovenstva Jožefa Klekla starejšega. V Črenšovcih, kjer je pustil najvidnejše sledi, mu nocoj pripravljajo akademijo. V soboški stolnici pa se bo začela slovesnost prenosa njegovih telesnih ostankov iz Murske Sobote v Črenšovce, kjer ga bodo pokopali v lurško kapelo tamkajšnje župnijske cerkve. O tem je za Radio Ognjišče spregovorila podpredsednica uprave Ustanove Fundacije Jožefa Klekla starejšega Andreja Sever

info

Informativni prispevki

Andreja Sever o duhovniku Jožefu Kleklu in Kleklovem letu

V nedeljo bo minilo 150 let od rojstva prekmurskega duhovnika in graditelja slovenstva Jožefa Klekla starejšega. V Črenšovcih, kjer je pustil najvidnejše sledi, mu nocoj pripravljajo akademijo. V soboški stolnici pa se bo začela slovesnost prenosa njegovih telesnih ostankov iz Murske Sobote v Črenšovce, kjer ga bodo pokopali v lurško kapelo tamkajšnje župnijske cerkve. O tem je za Radio Ognjišče spregovorila podpredsednica uprave Ustanove Fundacije Jožefa Klekla starejšega Andreja Sever

VEČ ...|11. 10. 2024
Andreja Sever o duhovniku Jožefu Kleklu in Kleklovem letu

V nedeljo bo minilo 150 let od rojstva prekmurskega duhovnika in graditelja slovenstva Jožefa Klekla starejšega. V Črenšovcih, kjer je pustil najvidnejše sledi, mu nocoj pripravljajo akademijo. V soboški stolnici pa se bo začela slovesnost prenosa njegovih telesnih ostankov iz Murske Sobote v Črenšovce, kjer ga bodo pokopali v lurško kapelo tamkajšnje župnijske cerkve. O tem je za Radio Ognjišče spregovorila podpredsednica uprave Ustanove Fundacije Jožefa Klekla starejšega Andreja Sever

Radio Ognjišče

info

Informativni prispevki

VEČ ...|10. 10. 2024
Direktor ZAMS Andrej Flogie o skorajšnji tragediji, škodi in sanaciji

V Zavodu Antona Martina Slomška so se teden dni po hudi preizkušnji, ko se je podrl del strehe športne dvorane, s sveto mašo zahvalili za božje varstvo. Ob somaševanju zavodskih in dekanijskih duhovnikov, tudi vikarja Ivana Štuheca, jo je daroval mariborski nadškof Alojzij Cvikl, udeležili pa so se je vsi, otroci vrtca, učenci, dijaki in zaposleni. Za naš radio je o dogodku, škodi in sanaciji spregovoril direktor zavoda Andrej Flogie.

Direktor ZAMS Andrej Flogie o skorajšnji tragediji, škodi in sanaciji

V Zavodu Antona Martina Slomška so se teden dni po hudi preizkušnji, ko se je podrl del strehe športne dvorane, s sveto mašo zahvalili za božje varstvo. Ob somaševanju zavodskih in dekanijskih duhovnikov, tudi vikarja Ivana Štuheca, jo je daroval mariborski nadškof Alojzij Cvikl, udeležili pa so se je vsi, otroci vrtca, učenci, dijaki in zaposleni. Za naš radio je o dogodku, škodi in sanaciji spregovoril direktor zavoda Andrej Flogie.

info

Informativni prispevki

Direktor ZAMS Andrej Flogie o skorajšnji tragediji, škodi in sanaciji

V Zavodu Antona Martina Slomška so se teden dni po hudi preizkušnji, ko se je podrl del strehe športne dvorane, s sveto mašo zahvalili za božje varstvo. Ob somaševanju zavodskih in dekanijskih duhovnikov, tudi vikarja Ivana Štuheca, jo je daroval mariborski nadškof Alojzij Cvikl, udeležili pa so se je vsi, otroci vrtca, učenci, dijaki in zaposleni. Za naš radio je o dogodku, škodi in sanaciji spregovoril direktor zavoda Andrej Flogie.

VEČ ...|10. 10. 2024
Direktor ZAMS Andrej Flogie o skorajšnji tragediji, škodi in sanaciji

V Zavodu Antona Martina Slomška so se teden dni po hudi preizkušnji, ko se je podrl del strehe športne dvorane, s sveto mašo zahvalili za božje varstvo. Ob somaševanju zavodskih in dekanijskih duhovnikov, tudi vikarja Ivana Štuheca, jo je daroval mariborski nadškof Alojzij Cvikl, udeležili pa so se je vsi, otroci vrtca, učenci, dijaki in zaposleni. Za naš radio je o dogodku, škodi in sanaciji spregovoril direktor zavoda Andrej Flogie.

Radio Ognjišče

info

Informativni prispevki

VEČ ...|2. 10. 2024
Propalestinska drža Slovenije največja ovira za normalne odnose z Izraelom

Slovenija, ki je prejšnji mesec predsedovala Varnostnemu svetu, je v tej vlogi komentirala tudi napade Izraela v Libanonu. Pri tem je spomnila na izvajanje resolucije 1701, ki naj bi jo spoštovali obe državi. Kritična je bila predvsem do Izraela, na kar ga je opozorila prek izraelskega veleposlanika pri Združenih narodih. Na tako imenovano »demaršo« se je odzvala tudi izraelska stran in v spravljivem tonu opozorila na neuravnoteženost slovenske diplomacije pri zavzemanju stališč do trenutnega dogajanja na Bližnjem vzhodu.

 

Resolucija Varnostnega sveta 1701 iz leta 2006, ki je sledila prekinitvi sovražnosti med Libanonom in Izraelom, ni nikoli zares zaživela. Slovenija je pozvala k izvajanju resolucije. Izraelska stran je odgovorila, da se tudi sama zavzema za to, a Hezbolah že od lanskega 8. oktobra krši premirje in raketira Sever Izraela. Temu je pritrdil tudi geopolitični analitik Laris Gajser, ki je o resoluciji, na katero se sklicuje Slovenija, še dodal, da Libanon ni nikoli nadzoroval svoje državne oziroma enotne vlade ni bilo več že dolga leta. Jug Libanona je bil pod nadzorom Hezbolaha, ki je dejansko voden s strani Irana. V skladu z resolucijo bi morala biti tam libanonska vojska, kar se nikoli ni zgodilo.

 

Izrael tudi trdi, da je Slovenija pri oceni najnovejših razmer v Libanonu zavzela neuravnotežen pristop. Spregledala je dejstvo, da je izraelska stran po številnih neuspešnih diplomatskih poskusih za umiritev razmer, enajst mesecev pokazala veliko zadržanost do napadov Hezbolaha, kar je več kot dovolj. Izraelska stran je opozorila še na govor predsednika Goloba na zasedanju Generalne skupščine, ki je povsem zaobšel izraelske talce, ki jih zadržuje Hamas. Kritična je tudi do Tanje Fajon, ki o stvareh, ki bi jih morali najprej reševati dvostransko, govori v medijih, na tiskovnih konferencah brez tega, da bi skušala o tem govoriti z izraelskimi diplomati. Laris Gajser je o tej plati slovenske zunanje politike dejal, da je postala s priznanjem Palestine propalestinska. Propalestinsko držo je pokazala tudi v Varnostnem svetu in jo brani v mednarodnih ustanovah.

 

Izraelska stran upa in pričakuje v prihodnje veliko večjo uravnoteženost v podobnih primerih, a pod trenutno vlado je to težko pričakovati. Več o tem pa v pogovoru z Gajserjem, ki mu lahko prisluhnete tukaj.

Propalestinska drža Slovenije največja ovira za normalne odnose z Izraelom

Slovenija, ki je prejšnji mesec predsedovala Varnostnemu svetu, je v tej vlogi komentirala tudi napade Izraela v Libanonu. Pri tem je spomnila na izvajanje resolucije 1701, ki naj bi jo spoštovali obe državi. Kritična je bila predvsem do Izraela, na kar ga je opozorila prek izraelskega veleposlanika pri Združenih narodih. Na tako imenovano »demaršo« se je odzvala tudi izraelska stran in v spravljivem tonu opozorila na neuravnoteženost slovenske diplomacije pri zavzemanju stališč do trenutnega dogajanja na Bližnjem vzhodu.

 

Resolucija Varnostnega sveta 1701 iz leta 2006, ki je sledila prekinitvi sovražnosti med Libanonom in Izraelom, ni nikoli zares zaživela. Slovenija je pozvala k izvajanju resolucije. Izraelska stran je odgovorila, da se tudi sama zavzema za to, a Hezbolah že od lanskega 8. oktobra krši premirje in raketira Sever Izraela. Temu je pritrdil tudi geopolitični analitik Laris Gajser, ki je o resoluciji, na katero se sklicuje Slovenija, še dodal, da Libanon ni nikoli nadzoroval svoje državne oziroma enotne vlade ni bilo več že dolga leta. Jug Libanona je bil pod nadzorom Hezbolaha, ki je dejansko voden s strani Irana. V skladu z resolucijo bi morala biti tam libanonska vojska, kar se nikoli ni zgodilo.

 

Izrael tudi trdi, da je Slovenija pri oceni najnovejših razmer v Libanonu zavzela neuravnotežen pristop. Spregledala je dejstvo, da je izraelska stran po številnih neuspešnih diplomatskih poskusih za umiritev razmer, enajst mesecev pokazala veliko zadržanost do napadov Hezbolaha, kar je več kot dovolj. Izraelska stran je opozorila še na govor predsednika Goloba na zasedanju Generalne skupščine, ki je povsem zaobšel izraelske talce, ki jih zadržuje Hamas. Kritična je tudi do Tanje Fajon, ki o stvareh, ki bi jih morali najprej reševati dvostransko, govori v medijih, na tiskovnih konferencah brez tega, da bi skušala o tem govoriti z izraelskimi diplomati. Laris Gajser je o tej plati slovenske zunanje politike dejal, da je postala s priznanjem Palestine propalestinska. Propalestinsko držo je pokazala tudi v Varnostnem svetu in jo brani v mednarodnih ustanovah.

 

Izraelska stran upa in pričakuje v prihodnje veliko večjo uravnoteženost v podobnih primerih, a pod trenutno vlado je to težko pričakovati. Več o tem pa v pogovoru z Gajserjem, ki mu lahko prisluhnete tukaj.

info pogovor ukrajina

Informativni prispevki

Propalestinska drža Slovenije največja ovira za normalne odnose z Izraelom

Slovenija, ki je prejšnji mesec predsedovala Varnostnemu svetu, je v tej vlogi komentirala tudi napade Izraela v Libanonu. Pri tem je spomnila na izvajanje resolucije 1701, ki naj bi jo spoštovali obe državi. Kritična je bila predvsem do Izraela, na kar ga je opozorila prek izraelskega veleposlanika pri Združenih narodih. Na tako imenovano »demaršo« se je odzvala tudi izraelska stran in v spravljivem tonu opozorila na neuravnoteženost slovenske diplomacije pri zavzemanju stališč do trenutnega dogajanja na Bližnjem vzhodu.

 

Resolucija Varnostnega sveta 1701 iz leta 2006, ki je sledila prekinitvi sovražnosti med Libanonom in Izraelom, ni nikoli zares zaživela. Slovenija je pozvala k izvajanju resolucije. Izraelska stran je odgovorila, da se tudi sama zavzema za to, a Hezbolah že od lanskega 8. oktobra krši premirje in raketira Sever Izraela. Temu je pritrdil tudi geopolitični analitik Laris Gajser, ki je o resoluciji, na katero se sklicuje Slovenija, še dodal, da Libanon ni nikoli nadzoroval svoje državne oziroma enotne vlade ni bilo več že dolga leta. Jug Libanona je bil pod nadzorom Hezbolaha, ki je dejansko voden s strani Irana. V skladu z resolucijo bi morala biti tam libanonska vojska, kar se nikoli ni zgodilo.

 

Izrael tudi trdi, da je Slovenija pri oceni najnovejših razmer v Libanonu zavzela neuravnotežen pristop. Spregledala je dejstvo, da je izraelska stran po številnih neuspešnih diplomatskih poskusih za umiritev razmer, enajst mesecev pokazala veliko zadržanost do napadov Hezbolaha, kar je več kot dovolj. Izraelska stran je opozorila še na govor predsednika Goloba na zasedanju Generalne skupščine, ki je povsem zaobšel izraelske talce, ki jih zadržuje Hamas. Kritična je tudi do Tanje Fajon, ki o stvareh, ki bi jih morali najprej reševati dvostransko, govori v medijih, na tiskovnih konferencah brez tega, da bi skušala o tem govoriti z izraelskimi diplomati. Laris Gajser je o tej plati slovenske zunanje politike dejal, da je postala s priznanjem Palestine propalestinska. Propalestinsko držo je pokazala tudi v Varnostnem svetu in jo brani v mednarodnih ustanovah.

 

Izraelska stran upa in pričakuje v prihodnje veliko večjo uravnoteženost v podobnih primerih, a pod trenutno vlado je to težko pričakovati. Več o tem pa v pogovoru z Gajserjem, ki mu lahko prisluhnete tukaj.

VEČ ...|2. 10. 2024
Propalestinska drža Slovenije največja ovira za normalne odnose z Izraelom

Slovenija, ki je prejšnji mesec predsedovala Varnostnemu svetu, je v tej vlogi komentirala tudi napade Izraela v Libanonu. Pri tem je spomnila na izvajanje resolucije 1701, ki naj bi jo spoštovali obe državi. Kritična je bila predvsem do Izraela, na kar ga je opozorila prek izraelskega veleposlanika pri Združenih narodih. Na tako imenovano »demaršo« se je odzvala tudi izraelska stran in v spravljivem tonu opozorila na neuravnoteženost slovenske diplomacije pri zavzemanju stališč do trenutnega dogajanja na Bližnjem vzhodu.

 

Resolucija Varnostnega sveta 1701 iz leta 2006, ki je sledila prekinitvi sovražnosti med Libanonom in Izraelom, ni nikoli zares zaživela. Slovenija je pozvala k izvajanju resolucije. Izraelska stran je odgovorila, da se tudi sama zavzema za to, a Hezbolah že od lanskega 8. oktobra krši premirje in raketira Sever Izraela. Temu je pritrdil tudi geopolitični analitik Laris Gajser, ki je o resoluciji, na katero se sklicuje Slovenija, še dodal, da Libanon ni nikoli nadzoroval svoje državne oziroma enotne vlade ni bilo več že dolga leta. Jug Libanona je bil pod nadzorom Hezbolaha, ki je dejansko voden s strani Irana. V skladu z resolucijo bi morala biti tam libanonska vojska, kar se nikoli ni zgodilo.

 

Izrael tudi trdi, da je Slovenija pri oceni najnovejših razmer v Libanonu zavzela neuravnotežen pristop. Spregledala je dejstvo, da je izraelska stran po številnih neuspešnih diplomatskih poskusih za umiritev razmer, enajst mesecev pokazala veliko zadržanost do napadov Hezbolaha, kar je več kot dovolj. Izraelska stran je opozorila še na govor predsednika Goloba na zasedanju Generalne skupščine, ki je povsem zaobšel izraelske talce, ki jih zadržuje Hamas. Kritična je tudi do Tanje Fajon, ki o stvareh, ki bi jih morali najprej reševati dvostransko, govori v medijih, na tiskovnih konferencah brez tega, da bi skušala o tem govoriti z izraelskimi diplomati. Laris Gajser je o tej plati slovenske zunanje politike dejal, da je postala s priznanjem Palestine propalestinska. Propalestinsko držo je pokazala tudi v Varnostnem svetu in jo brani v mednarodnih ustanovah.

 

Izraelska stran upa in pričakuje v prihodnje veliko večjo uravnoteženost v podobnih primerih, a pod trenutno vlado je to težko pričakovati. Več o tem pa v pogovoru z Gajserjem, ki mu lahko prisluhnete tukaj.

Tone Gorjup

info pogovor ukrajina

Informativni prispevki

VEČ ...|30. 9. 2024
Dr. Zvone Štrubelj o papeževem obisku v Belgiji

Pogovarjali smo se z duhovnim voditeljem Slovencev v Beneluksu, dr. Zvonetom Štrubljem. Komentiral je papežev obisk v Belgiji. Povedal je podrobnosti, ki niso bile del uradnega programa.  Izrazil je veselje, da se je nedeljske svete maše v Bruslju udeležilo tudi veliko članov tamkajšnje slovenske skupnosti, nekaj jih je sodelovalo tudi v pripravi na papežev obisk. 

Dr. Zvone Štrubelj o papeževem obisku v Belgiji

Pogovarjali smo se z duhovnim voditeljem Slovencev v Beneluksu, dr. Zvonetom Štrubljem. Komentiral je papežev obisk v Belgiji. Povedal je podrobnosti, ki niso bile del uradnega programa.  Izrazil je veselje, da se je nedeljske svete maše v Bruslju udeležilo tudi veliko članov tamkajšnje slovenske skupnosti, nekaj jih je sodelovalo tudi v pripravi na papežev obisk. 

info papež Bruselj Belgija

Informativni prispevki

Dr. Zvone Štrubelj o papeževem obisku v Belgiji

Pogovarjali smo se z duhovnim voditeljem Slovencev v Beneluksu, dr. Zvonetom Štrubljem. Komentiral je papežev obisk v Belgiji. Povedal je podrobnosti, ki niso bile del uradnega programa.  Izrazil je veselje, da se je nedeljske svete maše v Bruslju udeležilo tudi veliko članov tamkajšnje slovenske skupnosti, nekaj jih je sodelovalo tudi v pripravi na papežev obisk. 

VEČ ...|30. 9. 2024
Dr. Zvone Štrubelj o papeževem obisku v Belgiji

Pogovarjali smo se z duhovnim voditeljem Slovencev v Beneluksu, dr. Zvonetom Štrubljem. Komentiral je papežev obisk v Belgiji. Povedal je podrobnosti, ki niso bile del uradnega programa.  Izrazil je veselje, da se je nedeljske svete maše v Bruslju udeležilo tudi veliko članov tamkajšnje slovenske skupnosti, nekaj jih je sodelovalo tudi v pripravi na papežev obisk. 

Radio Ognjišče

info papež Bruselj Belgija

Informativni prispevki

VEČ ...|30. 9. 2024
Janez Janša: Ste zgled dobre prakse širom po Sloveniji

Nagovor nekdanjega premierja in predsednika SDS Janeza Janše pri blagoslovu in otvoritvi novega župnišča na Krki. 

Janez Janša: Ste zgled dobre prakse širom po Sloveniji

Nagovor nekdanjega premierja in predsednika SDS Janeza Janše pri blagoslovu in otvoritvi novega župnišča na Krki. 

info

Informativni prispevki

Janez Janša: Ste zgled dobre prakse širom po Sloveniji

Nagovor nekdanjega premierja in predsednika SDS Janeza Janše pri blagoslovu in otvoritvi novega župnišča na Krki. 

VEČ ...|30. 9. 2024
Janez Janša: Ste zgled dobre prakse širom po Sloveniji

Nagovor nekdanjega premierja in predsednika SDS Janeza Janše pri blagoslovu in otvoritvi novega župnišča na Krki. 

Radio Ognjišče

info

Informativni prispevki

VEČ ...|30. 9. 2024
Pridiga škofa Andreja Sajeta pri blagoslovu novega župnišča na Krki

Pridiga škofa Andreja Sajeta pri sveti maši ob blagoslovu in otvoritvi novega župnišča na Krki. 

Pridiga škofa Andreja Sajeta pri blagoslovu novega župnišča na Krki

Pridiga škofa Andreja Sajeta pri sveti maši ob blagoslovu in otvoritvi novega župnišča na Krki. 

info

Informativni prispevki

Pridiga škofa Andreja Sajeta pri blagoslovu novega župnišča na Krki

Pridiga škofa Andreja Sajeta pri sveti maši ob blagoslovu in otvoritvi novega župnišča na Krki. 

VEČ ...|30. 9. 2024
Pridiga škofa Andreja Sajeta pri blagoslovu novega župnišča na Krki

Pridiga škofa Andreja Sajeta pri sveti maši ob blagoslovu in otvoritvi novega župnišča na Krki. 

Radio Ognjišče

info

Informativni prispevki

VEČ ...|29. 9. 2024
Dr. Zvone Štubelj o sporočilih papeža Frančiška Belgiji in svetu

Papež Frančišek je končal svoje 46. apostolsko potovanje, ki je trajalo od četrtka do danes. Njegovo potovanje se je začelo v Luksemburgu, nadaljevalo pa v Bruselj, kjer je papež imel priložnost obiskati katoliško univerzo, ki je najstarejša na svetu. V intervjuju z izseljenskim duhovnikom dr. Zvonetom Štrubljem, ki je spremljal papežev obisk smo se dotaknili bistvenih poudarkov papeža Frančiška. Štrubelj je dejal, da je bil papež izjemno dobro sprejet tako s strani vernikov kot tudi širše javnosti.


 

V posebej slovesnem trenutku je papež razglasil Ano od Jezusa, bosonogo karmeličanko, za novo blaženo. Pri sveti maši se je zbralo skoraj 40 tisoč vernikov iz različnih koncev, vključno s sosednjimi državami. Papežev nagovor je bil osredotočen na pomembna vprašanja, kot so spolne zlorabe v cerkvi. Frančišek je jasno poudaril potrebo po kaznovanju storilcev, bodisi škofov bodisi duhovnikov, in to je bila tretja njegova izjava na to tematiko v kratkem času.


 

Štrubelj je izpostavil, da se je papež med svoji obiskom srečal tudi duhovniki, redovniki in redovnicami ter mladimi. Slednje je spodbudil, da naj iščejo resnico in naj pričujejo za svoje prepričanje.


 

Papež je bil med svojim obiskom še posebej zaskrbljen zaradi spreminjajoče se vloge krščanstva v sodobni družbi. Izpostavil je, da je ključno oznanjati evangelij in da so verniki dolžni biti pričevalci v svetu, ki postaja vse bolj sekularen. Štrubelj je dodal, da je za papeža pristop k soočanju s to tematiko izjemno pomemben, saj se Cerkev na splošno srečuje s številnimi izzivi.


 

Obisk papeža Frančiška je bil po besedah Štrublja dragocena priložnost za katoliško skupnost in verne ljudi, saj je podal pomembna sporočila, ki so se dotikala aktualnih težav v Cerkvi in širši družbi. Poudaril je vlogo, ki jo lahko igrajo verniki v svetu, kar naj bi vodilo v nov pristop k izzivom, s katerimi se posamezniki in skupnosti srečujejo.

Dr. Zvone Štubelj o sporočilih papeža Frančiška Belgiji in svetu

Papež Frančišek je končal svoje 46. apostolsko potovanje, ki je trajalo od četrtka do danes. Njegovo potovanje se je začelo v Luksemburgu, nadaljevalo pa v Bruselj, kjer je papež imel priložnost obiskati katoliško univerzo, ki je najstarejša na svetu. V intervjuju z izseljenskim duhovnikom dr. Zvonetom Štrubljem, ki je spremljal papežev obisk smo se dotaknili bistvenih poudarkov papeža Frančiška. Štrubelj je dejal, da je bil papež izjemno dobro sprejet tako s strani vernikov kot tudi širše javnosti.


 

V posebej slovesnem trenutku je papež razglasil Ano od Jezusa, bosonogo karmeličanko, za novo blaženo. Pri sveti maši se je zbralo skoraj 40 tisoč vernikov iz različnih koncev, vključno s sosednjimi državami. Papežev nagovor je bil osredotočen na pomembna vprašanja, kot so spolne zlorabe v cerkvi. Frančišek je jasno poudaril potrebo po kaznovanju storilcev, bodisi škofov bodisi duhovnikov, in to je bila tretja njegova izjava na to tematiko v kratkem času.


 

Štrubelj je izpostavil, da se je papež med svoji obiskom srečal tudi duhovniki, redovniki in redovnicami ter mladimi. Slednje je spodbudil, da naj iščejo resnico in naj pričujejo za svoje prepričanje.


 

Papež je bil med svojim obiskom še posebej zaskrbljen zaradi spreminjajoče se vloge krščanstva v sodobni družbi. Izpostavil je, da je ključno oznanjati evangelij in da so verniki dolžni biti pričevalci v svetu, ki postaja vse bolj sekularen. Štrubelj je dodal, da je za papeža pristop k soočanju s to tematiko izjemno pomemben, saj se Cerkev na splošno srečuje s številnimi izzivi.


 

Obisk papeža Frančiška je bil po besedah Štrublja dragocena priložnost za katoliško skupnost in verne ljudi, saj je podal pomembna sporočila, ki so se dotikala aktualnih težav v Cerkvi in širši družbi. Poudaril je vlogo, ki jo lahko igrajo verniki v svetu, kar naj bi vodilo v nov pristop k izzivom, s katerimi se posamezniki in skupnosti srečujejo.

info pogovor papež

Informativni prispevki

Dr. Zvone Štubelj o sporočilih papeža Frančiška Belgiji in svetu

Papež Frančišek je končal svoje 46. apostolsko potovanje, ki je trajalo od četrtka do danes. Njegovo potovanje se je začelo v Luksemburgu, nadaljevalo pa v Bruselj, kjer je papež imel priložnost obiskati katoliško univerzo, ki je najstarejša na svetu. V intervjuju z izseljenskim duhovnikom dr. Zvonetom Štrubljem, ki je spremljal papežev obisk smo se dotaknili bistvenih poudarkov papeža Frančiška. Štrubelj je dejal, da je bil papež izjemno dobro sprejet tako s strani vernikov kot tudi širše javnosti.


 

V posebej slovesnem trenutku je papež razglasil Ano od Jezusa, bosonogo karmeličanko, za novo blaženo. Pri sveti maši se je zbralo skoraj 40 tisoč vernikov iz različnih koncev, vključno s sosednjimi državami. Papežev nagovor je bil osredotočen na pomembna vprašanja, kot so spolne zlorabe v cerkvi. Frančišek je jasno poudaril potrebo po kaznovanju storilcev, bodisi škofov bodisi duhovnikov, in to je bila tretja njegova izjava na to tematiko v kratkem času.


 

Štrubelj je izpostavil, da se je papež med svoji obiskom srečal tudi duhovniki, redovniki in redovnicami ter mladimi. Slednje je spodbudil, da naj iščejo resnico in naj pričujejo za svoje prepričanje.


 

Papež je bil med svojim obiskom še posebej zaskrbljen zaradi spreminjajoče se vloge krščanstva v sodobni družbi. Izpostavil je, da je ključno oznanjati evangelij in da so verniki dolžni biti pričevalci v svetu, ki postaja vse bolj sekularen. Štrubelj je dodal, da je za papeža pristop k soočanju s to tematiko izjemno pomemben, saj se Cerkev na splošno srečuje s številnimi izzivi.


 

Obisk papeža Frančiška je bil po besedah Štrublja dragocena priložnost za katoliško skupnost in verne ljudi, saj je podal pomembna sporočila, ki so se dotikala aktualnih težav v Cerkvi in širši družbi. Poudaril je vlogo, ki jo lahko igrajo verniki v svetu, kar naj bi vodilo v nov pristop k izzivom, s katerimi se posamezniki in skupnosti srečujejo.

VEČ ...|29. 9. 2024
Dr. Zvone Štubelj o sporočilih papeža Frančiška Belgiji in svetu

Papež Frančišek je končal svoje 46. apostolsko potovanje, ki je trajalo od četrtka do danes. Njegovo potovanje se je začelo v Luksemburgu, nadaljevalo pa v Bruselj, kjer je papež imel priložnost obiskati katoliško univerzo, ki je najstarejša na svetu. V intervjuju z izseljenskim duhovnikom dr. Zvonetom Štrubljem, ki je spremljal papežev obisk smo se dotaknili bistvenih poudarkov papeža Frančiška. Štrubelj je dejal, da je bil papež izjemno dobro sprejet tako s strani vernikov kot tudi širše javnosti.


 

V posebej slovesnem trenutku je papež razglasil Ano od Jezusa, bosonogo karmeličanko, za novo blaženo. Pri sveti maši se je zbralo skoraj 40 tisoč vernikov iz različnih koncev, vključno s sosednjimi državami. Papežev nagovor je bil osredotočen na pomembna vprašanja, kot so spolne zlorabe v cerkvi. Frančišek je jasno poudaril potrebo po kaznovanju storilcev, bodisi škofov bodisi duhovnikov, in to je bila tretja njegova izjava na to tematiko v kratkem času.


 

Štrubelj je izpostavil, da se je papež med svoji obiskom srečal tudi duhovniki, redovniki in redovnicami ter mladimi. Slednje je spodbudil, da naj iščejo resnico in naj pričujejo za svoje prepričanje.


 

Papež je bil med svojim obiskom še posebej zaskrbljen zaradi spreminjajoče se vloge krščanstva v sodobni družbi. Izpostavil je, da je ključno oznanjati evangelij in da so verniki dolžni biti pričevalci v svetu, ki postaja vse bolj sekularen. Štrubelj je dodal, da je za papeža pristop k soočanju s to tematiko izjemno pomemben, saj se Cerkev na splošno srečuje s številnimi izzivi.


 

Obisk papeža Frančiška je bil po besedah Štrublja dragocena priložnost za katoliško skupnost in verne ljudi, saj je podal pomembna sporočila, ki so se dotikala aktualnih težav v Cerkvi in širši družbi. Poudaril je vlogo, ki jo lahko igrajo verniki v svetu, kar naj bi vodilo v nov pristop k izzivom, s katerimi se posamezniki in skupnosti srečujejo.

Radio Ognjišče

info pogovor papež

Priporočamo
|
Aktualno

Glasbeni medgeneracijski večer

VEČ ...|27. 9. 2023
Eva Hren

Tokrat smo gostili kitaristko in pevko zabavne glasbe Evo Hren. Izvrstno se znajde ob orkestru, etno zasedbah, s kitaro, pa tudi na festivalih. Na letošnji Popevki je s skladbo Žige Pirnata Kako zveni pomlad prepričala strokovno žirijo. Eva Hren je bila z nami v oddaji, ki se je začela ob dvajsetih. 

Eva Hren

Tokrat smo gostili kitaristko in pevko zabavne glasbe Evo Hren. Izvrstno se znajde ob orkestru, etno zasedbah, s kitaro, pa tudi na festivalih. Na letošnji Popevki je s skladbo Žige Pirnata Kako zveni pomlad prepričala strokovno žirijo. Eva Hren je bila z nami v oddaji, ki se je začela ob dvajsetih. 

Marjan Bunič, Jure Sešek

Moja zgodba

VEČ ...|6. 10. 2024
Edvard Trobec – italijanski vojak v Libiji in vojni ujetnik na Škotskem

V oddaji ste lahko prisluhnili pričevanju Edvarda Trobca, ki se je rodil leta 1922 v Velikem Dolu, prebival pa je v Križu na Krasu. V italijansko kopensko vojsko je bil mobiliziran januarja 1942. Iz Tortone v Piemontu je bil napoten v Neapelj in od tam na bojišče v Libijo. Od britanskih sil je bil zajet v času bitke pri El-Alameinu v Egiptu. Zatem je bil pripeljan v ujetništvo na Škotsko. Domov se je vrnil junija 1946.

Edvard Trobec – italijanski vojak v Libiji in vojni ujetnik na Škotskem

V oddaji ste lahko prisluhnili pričevanju Edvarda Trobca, ki se je rodil leta 1922 v Velikem Dolu, prebival pa je v Križu na Krasu. V italijansko kopensko vojsko je bil mobiliziran januarja 1942. Iz Tortone v Piemontu je bil napoten v Neapelj in od tam na bojišče v Libijo. Od britanskih sil je bil zajet v času bitke pri El-Alameinu v Egiptu. Zatem je bil pripeljan v ujetništvo na Škotsko. Domov se je vrnil junija 1946.

Jože Bartolj

spominpolitikaEdvard Trobecmobiliziranec v italijansko vojskoIrena Uršičbitka El-Alemein

Pogovor o

VEČ ...|9. 10. 2024
Energetska prihodnost Slovenije

Energetika v Sloveniji in po svetu je pred velikimi izzivi, ki jih prinaša uresničevanje zavez zelenega prehoda, pa tudi geopolitični vplivi. O prihodnosti slovenskega energetskega sistema in aktualnem dogajanju na tem področju smo govorili z dvema gostoma: Urošem Podobnikom, poslovnim direktorjem Holdinga Slovenskih elektrarn, ki v Sloveniji velja za največjega proizvajalca in trgovca z električno energijo, ter profesorjem na Fakulteti za elektrotehniko in direktorjem Inovacijsko-razvojnega inštituta Univerze v Ljubljani dr. Andrejem Gúbino.

Energetska prihodnost Slovenije

Energetika v Sloveniji in po svetu je pred velikimi izzivi, ki jih prinaša uresničevanje zavez zelenega prehoda, pa tudi geopolitični vplivi. O prihodnosti slovenskega energetskega sistema in aktualnem dogajanju na tem področju smo govorili z dvema gostoma: Urošem Podobnikom, poslovnim direktorjem Holdinga Slovenskih elektrarn, ki v Sloveniji velja za največjega proizvajalca in trgovca z električno energijo, ter profesorjem na Fakulteti za elektrotehniko in direktorjem Inovacijsko-razvojnega inštituta Univerze v Ljubljani dr. Andrejem Gúbino.

Petra Stopar

politikaživljenje

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|10. 10. 2024
Rafaelova nedelja v Merrylandsu

V slovenski župniji v Sydneyju v Avstraliji so na Rafaelovo - žegnanjsko nedeljo praznovali zakonske jubileje, 30-letnico duhovništva domačega župnika, frančiškana p. Darka Žnidaršiča in 35-letnico delovanja molitvene skupine Srca Jezusovega. Zakonski jubilanti so bili: Janez in Neva Janc (65 let), Ivo in Teja Bavčar (64 let), Branko in Ljubica Pezdirc (57 let), Jože in Olga Lah (53 let) in Walter in Kristina Šuber (35 let).  Pri sv. maši je pel mešani zbor, po maši pa je bilo srečanje v dvorani in druženje. Razstavo, ki so jo načrtovali ob jubileju molitvene skupine, bodo pripravili kasneje. Naslednja večja slovesnost v Merrylandsu bo sveta birma, ki jo bodo imeli po šestih letih v nedeljo, 17. novembra. Na prejem zakramenta svete birme se pripravlja sedem kandidatov. 
Župnik p. Darko se je v oznanilih zahvali: pevcem, organistki Carmen Austin, mašnemu pomočniku Jožetu Marinču, bralcem, Jožetu in Olgi Lah, Mihelci Šušteršič, Danici Petrič, Mirku Lukežiču, ki so pripravili in okrasili dvorano, Olgi Konda, Jenny Stariha, Jožici Modrijančič in Veroniki Konda, ki so skuhale in postregle kosilo, Rudiju Korparju, Stanku Kolarju in Jožetu Marinču, ki so stregli pijačo, osebju slaščičarne De Toni Patisserie za okusni torti, mesarstvu Gojak za meso pri kosilu in kranjske klobase za naš srečolov. Tanja Smrdel je pripravila reportažo za radio VOSA in projekcijo na odru. Danica Petrič je članom molitvene skupine razdelila rožne venčke in spominčke iz Medjugorja, ki jih je poslal njen nečak Domen Novak. Hvala tudi Vesni Kavčič, ki je prodajala srečke, Erin Brežnik, Tanji Resnik, Lidiji Jeraj in še drugim pridnim.

Rafaelova nedelja v Merrylandsu

V slovenski župniji v Sydneyju v Avstraliji so na Rafaelovo - žegnanjsko nedeljo praznovali zakonske jubileje, 30-letnico duhovništva domačega župnika, frančiškana p. Darka Žnidaršiča in 35-letnico delovanja molitvene skupine Srca Jezusovega. Zakonski jubilanti so bili: Janez in Neva Janc (65 let), Ivo in Teja Bavčar (64 let), Branko in Ljubica Pezdirc (57 let), Jože in Olga Lah (53 let) in Walter in Kristina Šuber (35 let).  Pri sv. maši je pel mešani zbor, po maši pa je bilo srečanje v dvorani in druženje. Razstavo, ki so jo načrtovali ob jubileju molitvene skupine, bodo pripravili kasneje. Naslednja večja slovesnost v Merrylandsu bo sveta birma, ki jo bodo imeli po šestih letih v nedeljo, 17. novembra. Na prejem zakramenta svete birme se pripravlja sedem kandidatov. 
Župnik p. Darko se je v oznanilih zahvali: pevcem, organistki Carmen Austin, mašnemu pomočniku Jožetu Marinču, bralcem, Jožetu in Olgi Lah, Mihelci Šušteršič, Danici Petrič, Mirku Lukežiču, ki so pripravili in okrasili dvorano, Olgi Konda, Jenny Stariha, Jožici Modrijančič in Veroniki Konda, ki so skuhale in postregle kosilo, Rudiju Korparju, Stanku Kolarju in Jožetu Marinču, ki so stregli pijačo, osebju slaščičarne De Toni Patisserie za okusni torti, mesarstvu Gojak za meso pri kosilu in kranjske klobase za naš srečolov. Tanja Smrdel je pripravila reportažo za radio VOSA in projekcijo na odru. Danica Petrič je članom molitvene skupine razdelila rožne venčke in spominčke iz Medjugorja, ki jih je poslal njen nečak Domen Novak. Hvala tudi Vesni Kavčič, ki je prodajala srečke, Erin Brežnik, Tanji Resnik, Lidiji Jeraj in še drugim pridnim.

Matjaž Merljak

družbarojakicerkev

Kmetijska oddaja

VEČ ...|6. 10. 2024
Vabilo na 4. festival sirov in nasveti za setev ozimin

Predstavili smo dogajanje v okviru 4. festivala sirov, v drugem delu pa še nekaj nasvetov za setev ozimin. 

Vabilo na 4. festival sirov in nasveti za setev ozimin

Predstavili smo dogajanje v okviru 4. festivala sirov, v drugem delu pa še nekaj nasvetov za setev ozimin. 

Robert Božič

kmetijstvokmečki sirarjisirfestival sirovozimine

Kulturni utrinki

VEČ ...|11. 10. 2024
Dobrodelni koncert OVITA zanjo

Predstavili smo dobrodelni koncert OVITA zanjo, ki bo v ponedeljek 14. oktobra ob 18. uri v Gallusovi dvorani, ljubljanskega Cankarjevega doma. Namenjen je pomoči in predstavitvi zgodb žensk, ki se soočajo ali so prestale bolezni raka na rodilih. Skupaj z zdravnico in pianistko ter ponudnico koncerta Matejo Lasič bodo nastopili Anja Bukovec, Bojan Cvjetićanin iz skupine Jocker out, Tomi Meglič iz skupine Siddharta, Sara Čano, Maja Žerjav, vokalna skupina Katrinas in vokalna skupina Muze.

Dobrodelni koncert OVITA zanjo

Predstavili smo dobrodelni koncert OVITA zanjo, ki bo v ponedeljek 14. oktobra ob 18. uri v Gallusovi dvorani, ljubljanskega Cankarjevega doma. Namenjen je pomoči in predstavitvi zgodb žensk, ki se soočajo ali so prestale bolezni raka na rodilih. Skupaj z zdravnico in pianistko ter ponudnico koncerta Matejo Lasič bodo nastopili Anja Bukovec, Bojan Cvjetićanin iz skupine Jocker out, Tomi Meglič iz skupine Siddharta, Sara Čano, Maja Žerjav, vokalna skupina Katrinas in vokalna skupina Muze.

Jože Bartolj

kulturaglasbaOvita zanjoMateja Lasičdobrodelni koncert

Komentar tedna

VEČ ...|11. 10. 2024
O sodelovanju proti uničujočem pustošenju

Slovenska družba se izgublja v slepi ulici delovanja te koalicije, čeprav oblast ob podpori prevzetih medijev in vplivnežev napihuje lažni mit uspešnosti. Očitno tudi »botri iz ozadja« nimajo formule zoper to škodljivo propadanje države. Ladja se potaplja, ni ga – oziroma ga nočejo - ki bi prijel za krmilo, preveril dalj in stran in tok usmeril v blagor očetnjave, če nam ta še kaj pomeni …

O sodelovanju proti uničujočem pustošenju

Slovenska družba se izgublja v slepi ulici delovanja te koalicije, čeprav oblast ob podpori prevzetih medijev in vplivnežev napihuje lažni mit uspešnosti. Očitno tudi »botri iz ozadja« nimajo formule zoper to škodljivo propadanje države. Ladja se potaplja, ni ga – oziroma ga nočejo - ki bi prijel za krmilo, preveril dalj in stran in tok usmeril v blagor očetnjave, če nam ta še kaj pomeni …

dr. Janez Juhant

komentardr. Janez Juhantsodelovanjedružbavrednoteprihodnost

Vabilo na pot

VEČ ...|11. 10. 2024
Rekreacijski tek in hoja ob Draških ribnikih

Spregovorili smo o hoji z  nordijskimi palicami in napovedali tek in hojo ob Draških ribnikih ter peš romanje od Tržiča do Brezij.

Rekreacijski tek in hoja ob Draških ribnikih

Spregovorili smo o hoji z  nordijskimi palicami in napovedali tek in hojo ob Draških ribnikih ter peš romanje od Tržiča do Brezij.

Blaž Lesnik

rekreacijahojateknaravašport

Spominjamo se

VEČ ...|11. 10. 2024
Spominjamo se dne 11. 10.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Spominjamo se dne 11. 10.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Radio Ognjišče