Ste Slovenci po srcu in po jeziku, ste državljani druge države ali dveh držav, ste Ljubljančani, zamejci, Evropejci. Če svet izključuje in deli, če svet zahteva od vas, da se skrčite v neke namišljene meje, se uprite. Ne dovolite, da vas sploščijo. Ni treba, da ste ali - ali. Bodite in - in. Tako je zamejskim študentom položila na srce državna sekretarka na Uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu Vesna Humar, ki se je udeležila osrednje slovesnosti ob 10-letnici njihovega kluba v Ljubljani. Ta združuje mlade rojake iz Italije, Avstrije, Madžarske in Hrvaške, ki študirajo na univerzah v prestolnici. Zbrane je nagovorila tudi trenutna predsednica Kluba Tina Hussu, o začetkih je govorila prva predsednica Tina Malalan, pozdravila je direktorica Inštituta za narodnostna vprašanja Sonja Novak Lukanović, ki v svojih prostorih že vse od ustanovitve gosti sedež kluba. Zamejski študentje so se sicer v Ljubljani z vmesnimi premori zbirali in organizirali že od študijskega leta 1948/49. Po večletnem premoru so se pred desetletjem znova formalno organizirali in ustanovili svoj klub. V njem je več kot sto članov.
Ste Slovenci po srcu in po jeziku, ste državljani druge države ali dveh držav, ste Ljubljančani, zamejci, Evropejci. Če svet izključuje in deli, če svet zahteva od vas, da se skrčite v neke namišljene meje, se uprite. Ne dovolite, da vas sploščijo. Ni treba, da ste ali - ali. Bodite in - in. Tako je zamejskim študentom položila na srce državna sekretarka na Uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu Vesna Humar, ki se je udeležila osrednje slovesnosti ob 10-letnici njihovega kluba v Ljubljani. Ta združuje mlade rojake iz Italije, Avstrije, Madžarske in Hrvaške, ki študirajo na univerzah v prestolnici. Zbrane je nagovorila tudi trenutna predsednica Kluba Tina Hussu, o začetkih je govorila prva predsednica Tina Malalan, pozdravila je direktorica Inštituta za narodnostna vprašanja Sonja Novak Lukanović, ki v svojih prostorih že vse od ustanovitve gosti sedež kluba. Zamejski študentje so se sicer v Ljubljani z vmesnimi premori zbirali in organizirali že od študijskega leta 1948/49. Po večletnem premoru so se pred desetletjem znova formalno organizirali in ustanovili svoj klub. V njem je več kot sto članov.
Ste Slovenci po srcu in po jeziku, ste državljani druge države ali dveh držav, ste Ljubljančani, zamejci, Evropejci. Če svet izključuje in deli, če svet zahteva od vas, da se skrčite v neke namišljene meje, se uprite. Ne dovolite, da vas sploščijo. Ni treba, da ste ali - ali. Bodite in - in. Tako je zamejskim študentom položila na srce državna sekretarka na Uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu Vesna Humar, ki se je udeležila osrednje slovesnosti ob 10-letnici njihovega kluba v Ljubljani. Ta združuje mlade rojake iz Italije, Avstrije, Madžarske in Hrvaške, ki študirajo na univerzah v prestolnici. Zbrane je nagovorila tudi trenutna predsednica Kluba Tina Hussu, o začetkih je govorila prva predsednica Tina Malalan, pozdravila je direktorica Inštituta za narodnostna vprašanja Sonja Novak Lukanović, ki v svojih prostorih že vse od ustanovitve gosti sedež kluba. Zamejski študentje so se sicer v Ljubljani z vmesnimi premori zbirali in organizirali že od študijskega leta 1948/49. Po večletnem premoru so se pred desetletjem znova formalno organizirali in ustanovili svoj klub. V njem je več kot sto članov.
Slovencem po svetu in domovini
Letošnje srečanje Slovencev iz zamejstva, sveta in domovine Dobrodošli doma se je v Novi Gorici in Gorici, v okviru Evropske prestolnice kulture GO! 2025, minuli konec tedna začelo športno, in sicer je potekalo 47. srečanje mladih slovenskih športnikov iz Avstrije, Italije, Madžarske in Hrvaške. Ob tem je potekalo tudi srečanje Zamejske športne koordinacije, sprejeli so letni program dela. Minuli konec tedna so se v Novi Gorici zbrali tudi evropski manjšinski novinarji, udeleženci letne skupščine Evropskega združenja dnevnikov v manjšinskih in regionalnih jezikih. Na prireditvi so podelili nagrado za najboljši prispevek v manjšinskem časopisu - šla je v Baskijo in nagrado Otta von Habsburga, ki je namenjena za izstopajoče prispevke o manjšinskih temah, pa je prejel Milan Rakovac, pisatelj in publicist iz Poreča, ki redno objavlja tudi v Primorskem dnevniku. V tem popoldnevu pa so v Novi Gorici podpisali tudi ustanovno listino Zamejske kulturne koordinacije.
Slovencem po svetu in domovini
Letošnje srečanje Slovencev iz zamejstva, sveta in domovine Dobrodošli doma se je v Novi Gorici in Gorici, v okviru Evropske prestolnice kulture GO! 2025, minuli konec tedna začelo športno, in sicer je potekalo 47. srečanje mladih slovenskih športnikov iz Avstrije, Italije, Madžarske in Hrvaške. Ob tem je potekalo tudi srečanje Zamejske športne koordinacije, sprejeli so letni program dela. Minuli konec tedna so se v Novi Gorici zbrali tudi evropski manjšinski novinarji, udeleženci letne skupščine Evropskega združenja dnevnikov v manjšinskih in regionalnih jezikih. Na prireditvi so podelili nagrado za najboljši prispevek v manjšinskem časopisu - šla je v Baskijo in nagrado Otta von Habsburga, ki je namenjena za izstopajoče prispevke o manjšinskih temah, pa je prejel Milan Rakovac, pisatelj in publicist iz Poreča, ki redno objavlja tudi v Primorskem dnevniku. V tem popoldnevu pa so v Novi Gorici podpisali tudi ustanovno listino Zamejske kulturne koordinacije.
Slovencem po svetu in domovini
Rojaki na Švedskem so tudi letos za binkošti poromali k sveti Brigiti Švedski, z njimi je bil tudi celjski škof Maksimilijan Matjaž. Slednji je z nami delil svoje vtise, ob njem je bil tudi slovenski župnik na Švedskem Zvone Podvinski. Nato smo (od 18:42 naprej) pogledali tudi k prireditvi Dobrodošli doma 2025. Dodali smo še nekaj drugih aktualnih novic.
Slovencem po svetu in domovini
Rojaki na Švedskem so tudi letos za binkošti poromali k sveti Brigiti Švedski, z njimi je bil tudi celjski škof Maksimilijan Matjaž. Slednji je z nami delil svoje vtise, ob njem je bil tudi slovenski župnik na Švedskem Zvone Podvinski. Nato smo (od 18:42 naprej) pogledali tudi k prireditvi Dobrodošli doma 2025. Dodali smo še nekaj drugih aktualnih novic.
Slovencem po svetu in domovini
Rojaki s Švedske so tudi letos za binkoštni praznik poromali k sveti Brigiti. Z njimi je bil tudi celjski škof Maksimilijan Matjaž. Na binkoštni ponedeljek pa je na tradicionalnem vseslovenskem romanju v Eisden zaživela Belgijska konferenca Svetovnega slovenskega kongresa. Predsednica je postala mag. Nežka Figelj. Nova konferenca, ki ima namen povezovati različne slovenske skupnosti v Belgiji in organizirati razne dogodke. Več v nedeljski oddaji.
Slovencem po svetu in domovini
Rojaki s Švedske so tudi letos za binkoštni praznik poromali k sveti Brigiti. Z njimi je bil tudi celjski škof Maksimilijan Matjaž. Na binkoštni ponedeljek pa je na tradicionalnem vseslovenskem romanju v Eisden zaživela Belgijska konferenca Svetovnega slovenskega kongresa. Predsednica je postala mag. Nežka Figelj. Nova konferenca, ki ima namen povezovati različne slovenske skupnosti v Belgiji in organizirati razne dogodke. Več v nedeljski oddaji.
Slovencem po svetu in domovini
Letošnje srečanje Slovencev iz zamejstva, sveta in domovine Dobrodošli doma se bo začelo jutri z otvoritvijo 47. Srečanja slovenskih športnikov iz vseh štirih zamejstev, kjer bo sodelovalo več kot 200 mladih. Že pred otvoritveno slovesnostjo se bodo na skupni seji sestali tudi člani nedavno ustanovljene Zamejske športne koordinacije in Komisije Olimpijskega komiteja Slovenije za šport v zamejstvu. Sestanka se bo udeležila tudi državna sekretarka Vesna Humar. Slednja je za naš radio dejala, da bo v celoti Dobrodošli doma razprl diapazon bogate dejavnosti rojakov v zamejstvu in po svetu. Dobrodošli doma 2025 se bo zaključil 3. julija z argentinskim večerom v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici.
Slovencem po svetu in domovini
Letošnje srečanje Slovencev iz zamejstva, sveta in domovine Dobrodošli doma se bo začelo jutri z otvoritvijo 47. Srečanja slovenskih športnikov iz vseh štirih zamejstev, kjer bo sodelovalo več kot 200 mladih. Že pred otvoritveno slovesnostjo se bodo na skupni seji sestali tudi člani nedavno ustanovljene Zamejske športne koordinacije in Komisije Olimpijskega komiteja Slovenije za šport v zamejstvu. Sestanka se bo udeležila tudi državna sekretarka Vesna Humar. Slednja je za naš radio dejala, da bo v celoti Dobrodošli doma razprl diapazon bogate dejavnosti rojakov v zamejstvu in po svetu. Dobrodošli doma 2025 se bo zaključil 3. julija z argentinskim večerom v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici.
Slovencem po svetu in domovini
Osrednje srečanje rojakov z vsega sveta letos v obeh Goricah. Prireditev Dobrodošli doma 2025, na kateri pričakujejo več kot 200 nastopajočih, med njimi Ansambel Saša Avsenika in več kot 1500 udeležencev s petih kontinentov sveta, bo potekala kar dvanajst dni in jo gosti Evropska prestolnica kulture EPK GO! 2025. Državna sekretarka na Uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu Vesna Humar je za naš radio poudarila, da urad želi mednarodno javnost opozoriti na čezmejnost slovenskega kulturnega prostora. Na Dobrodošli doma 2025 bodo tudi podpisali listino o ustanovitvi zamejske kulturne koordinacije.
Slovencem po svetu in domovini
Osrednje srečanje rojakov z vsega sveta letos v obeh Goricah. Prireditev Dobrodošli doma 2025, na kateri pričakujejo več kot 200 nastopajočih, med njimi Ansambel Saša Avsenika in več kot 1500 udeležencev s petih kontinentov sveta, bo potekala kar dvanajst dni in jo gosti Evropska prestolnica kulture EPK GO! 2025. Državna sekretarka na Uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu Vesna Humar je za naš radio poudarila, da urad želi mednarodno javnost opozoriti na čezmejnost slovenskega kulturnega prostora. Na Dobrodošli doma 2025 bodo tudi podpisali listino o ustanovitvi zamejske kulturne koordinacije.
Slovencem po svetu in domovini
Na Slovenski Pristavi pri Clevelandu je to nedeljo potekal tradicionalni piknik slovenske šole pri župniji Marije Vnebovzete. Začel se je z opoldansko sveto mašo, po kosilu so za ples in zabavo igrali Veseli Godci. To nedeljo bo na Slovenski Pristavi spominska maša v čast padlim domobrancem in vsem, ki so izgubili življenje v boju proti komunizmu in za preživele v drugi svetovni vojni. Pri kapeli Brezjanske Matere božje na Orlovem vrhu jo bo daroval Frank Kosem. S kratkim kulturnim programom se bodo spomnili 80. obletnice eksodusa iz Slovenije. Teden dni kasneje pa bo na Slovenski Pristavi prireditev Ponosen sem, da sem Slovenec. Ta dan bo tudi blagoslovitev novega slovenskega čebelnjaka.
Slovencem po svetu in domovini
Na Slovenski Pristavi pri Clevelandu je to nedeljo potekal tradicionalni piknik slovenske šole pri župniji Marije Vnebovzete. Začel se je z opoldansko sveto mašo, po kosilu so za ples in zabavo igrali Veseli Godci. To nedeljo bo na Slovenski Pristavi spominska maša v čast padlim domobrancem in vsem, ki so izgubili življenje v boju proti komunizmu in za preživele v drugi svetovni vojni. Pri kapeli Brezjanske Matere božje na Orlovem vrhu jo bo daroval Frank Kosem. S kratkim kulturnim programom se bodo spomnili 80. obletnice eksodusa iz Slovenije. Teden dni kasneje pa bo na Slovenski Pristavi prireditev Ponosen sem, da sem Slovenec. Ta dan bo tudi blagoslovitev novega slovenskega čebelnjaka.
Slovencem po svetu in domovini
Evropsko sodišče je zavrnilo priziv državljanske pobude Minority SafePack, ki si je prizadevala za zaščito manjšin ter za promocijo kulture ter jezikov avtohtonih narodnih manjšin in jezikovnih skupnosti v Evropi. Predsednik Federalistične unije evropskih narodnosti (FUEN) Lorant Vincze je izrazil obžalovanje, da EU ni zagotovila pravičnejše in enakopravnejše družbe za vse svoje državljane. „FUEN in njeni partnerji ostajajo odločni, da si bodo še naprej prizadevali za visoke standarde zaščite narodnih manjšin in jezikovnih skupnosti v Evropi,“ so zapisali na spletni strani organizacije. Že jeseni napovedujejo manifest manjšin za prihodnost. Sopobudnik državljanske pobude, predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev (NSKS) Valentin Inzko je po pisanju slovenskega uredništva ORF prepričan, da je odločitev Evropskega sodišča le spodbuda za nova prizadevanja.
Slovencem po svetu in domovini
Evropsko sodišče je zavrnilo priziv državljanske pobude Minority SafePack, ki si je prizadevala za zaščito manjšin ter za promocijo kulture ter jezikov avtohtonih narodnih manjšin in jezikovnih skupnosti v Evropi. Predsednik Federalistične unije evropskih narodnosti (FUEN) Lorant Vincze je izrazil obžalovanje, da EU ni zagotovila pravičnejše in enakopravnejše družbe za vse svoje državljane. „FUEN in njeni partnerji ostajajo odločni, da si bodo še naprej prizadevali za visoke standarde zaščite narodnih manjšin in jezikovnih skupnosti v Evropi,“ so zapisali na spletni strani organizacije. Že jeseni napovedujejo manifest manjšin za prihodnost. Sopobudnik državljanske pobude, predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev (NSKS) Valentin Inzko je po pisanju slovenskega uredništva ORF prepričan, da je odločitev Evropskega sodišča le spodbuda za nova prizadevanja.
Slovencem po svetu in domovini
V Lemontu pri Chicagu v ZDA so praznovali stoletnico Ameriških Brezij. O tem nam je več na začetku povedal frančiškan p. Metod Ogorevc. V Slovenski hiši v Buenos Airesu v Argentini je bila Spominska proslava. Slišali (od 22:09 naprej) ste, kaj je pri pridigi povedal nadškof Andrej Stanovnik. Pred nami je letošnje srečanje Dobrodošli doma. Več sta nam (od 35:46 naprej) povedali državna sekretarka Vesna Humar in Ana Šket Daneu z Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu.
Slovencem po svetu in domovini
V Lemontu pri Chicagu v ZDA so praznovali stoletnico Ameriških Brezij. O tem nam je več na začetku povedal frančiškan p. Metod Ogorevc. V Slovenski hiši v Buenos Airesu v Argentini je bila Spominska proslava. Slišali (od 22:09 naprej) ste, kaj je pri pridigi povedal nadškof Andrej Stanovnik. Pred nami je letošnje srečanje Dobrodošli doma. Več sta nam (od 35:46 naprej) povedali državna sekretarka Vesna Humar in Ana Šket Daneu z Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu.
Globine
Tokrat smo se ustavili ob enem od ključnih življenjskih vprašanj: ali ima trpljenje smisel in zakaj bolečina. Kako na to vprašanje gleda ateist Simon Rigač in kakšen je pogled jezuita p. Damjana Ristića? Pogovor si lahko ogledate tudi na youtube kanalu Radia Ognjišče.
Svetovalnica
O psoriazi oz. luskavici smo govorili z doc. dr. Matejo Starbek Zorko, specialistko dermatovenerologije z Dermatološke klinike v Ljubljani. Kaj je luskavica, kako prepoznati znake, kako poteka zdravljenje, kakšne prednosti imajo biološke terapije pred konvencionalnimi, kakšni so nasveti bolnikom z luskavico in kako jim lahko pomaga srečevanje v skupinah in društvih?
Naš pogled
Lepo je videti, kako se že po nekaj dneh posamezniki, ki so na začetku morda sedeli nekoliko v ozadju, smejejo v družbi novih prijateljev. Kako se začnejo porajati načrti za naslednja srečanja, kako se shranjujejo številke v telefone in kako ob slovesu priteče tudi kakšna solza. Ne zaradi žalosti, ampak zaradi hvaležnosti ...
Pogovor o
Parlamentarni Odbor za zdravstvo je za obravnavo na seji državnega zbora pripravil zakonski predlog, s katerim bi dostop do oploditve z biomedicinsko pomočjo omogočili tudi samskim ženskam in ženskam v istospolnih zvezah. Predlog je vložila koalicija, proti so v NSi-ju in SDS-u. Na seji je sodelovalo tudi več predstavnikov zainteresirane javnosti. V oddaji Pogovor o ste slišali njihove prispevke. V drugem delu pa smo za vas pripravili pogovor s psihologom dr. Andrejem Perkom in zdravnikom dr. Janezom Riflom, ki se ukvarja z zdravljenjem neplodnosti z metodo Napro tehnologije.
Komentar tedna
Ne vem, kakšna bo letošnja slovesnost ob prazniku Dneva državnosti. Ne vem, če bo spet prevladala ideja, da mora umetniška svoboda zakriti vse znake domoljubja in narodnega ponosa, a ne bo niti enega otroškega zbora ki bi pel naše narodne pesmi, kaj šele tisoč otrok, ki bi peli Mi se imamo radi. Zato naj vsaj na ostalih praznovanjih, kjer ne bo delitve ljudi na tiste na pravi strani in ostale, odmevajo iz vsega grla in srca naše lepe domoljubne pesmi, naj budijo ponos v srcih vseh Slovencev. In naj se našim otrokom pokaže, kako smo hvaležni, da živimo prav v tej domovini in smo člani prav tega naroda, ki pa bo preživel tudi sedanje zgodovinske viharje le, če bo ohranil svoj slovensko dušo in slovensko srce.
Hvala Slovenija, radi te imamo!
Komentar je pripravila sestra Emanuela Žerdin, redovnica kongregacije Frančiškank brezmadežnega spočetja.
Spominjamo se
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče
Duhovna misel
Mlad misijonar je v gozdu srečal drvarja, ki je napravljal drva. »Kako čudovita priložnost, da ga spreobrnem v krščanstvo,« si je dejal ...
Iz knjige Drobne zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.
Rožni venec
Molitev je vodil direktor Zavoda sv. Stanislava, Anton Česen.