V minoritskem samostanu na Ptuju se bo do nedelje odvijal letošnji že 34. festival Dobrote Slovenskih kmetij. Kmetije iz Slovenije in zamejstva so letos v ocenjevanje poslale 994 izdelkov v 16 različnih skupinah, največji odziv pa letos beležijo pri kmetijah iz podravske regije, pravi Peter Pribožič, vodja organizacijskega odbora festivala…
V minoritskem samostanu na Ptuju se bo do nedelje odvijal letošnji že 34. festival Dobrote Slovenskih kmetij. Kmetije iz Slovenije in zamejstva so letos v ocenjevanje poslale 994 izdelkov v 16 različnih skupinah, največji odziv pa letos beležijo pri kmetijah iz podravske regije, pravi Peter Pribožič, vodja organizacijskega odbora festivala…
V četrtek se izteče rok, do katerega lahko kmetije v ocenjevanje za sodelovanje na letošnjem že 34. Festivalu dobrot Slovenskih kmetij prijavijo svoje izdelke. Postopek prijave je enak kot v preteklosti pravi vodja organizacijskega odbora Peter Pribožič.
V četrtek se izteče rok, do katerega lahko kmetije v ocenjevanje za sodelovanje na letošnjem že 34. Festivalu dobrot Slovenskih kmetij prijavijo svoje izdelke. Postopek prijave je enak kot v preteklosti pravi vodja organizacijskega odbora Peter Pribožič.
Poročali smo o pobudi za preimenovanje naselja Lucija v Sveta Lucija, prireditvi Dobrote slovenskih kmetij, ki jo je gostil Minoritski samostan na Ptuju, o parku slovenske himne, ki bo zaživel v Kranju, in o osveščanju o pomoči za otroke na TOM telefonu.
Poročali smo o pobudi za preimenovanje naselja Lucija v Sveta Lucija, prireditvi Dobrote slovenskih kmetij, ki jo je gostil Minoritski samostan na Ptuju, o parku slovenske himne, ki bo zaživel v Kranju, in o osveščanju o pomoči za otroke na TOM telefonu.
Na Ptuju ta konec tedna diši po domačem na letošnji razstavi Dobrote slovenskih kmetij. V današnji nedeljski kmetijski oddaji pa je Slavi Košir pripravila nekaj nasvetov s področja predelave sadja in zelenjave, oddaja pa je prinesla tudi nekaj aktualnih novice s tega področja.
Na Ptuju ta konec tedna diši po domačem na letošnji razstavi Dobrote slovenskih kmetij. V današnji nedeljski kmetijski oddaji pa je Slavi Košir pripravila nekaj nasvetov s področja predelave sadja in zelenjave, oddaja pa je prinesla tudi nekaj aktualnih novice s tega področja.
S projektom »Dobrote slovenskih kmetij« je bilo v zadnjih treh desetletjih slovenskim kmetijam omogočeno, da so pripravo svojih prehranskih izdelkov izdelanih po tradicionalnih postopkih in praksah povzdignile na izjemno visoko kakovostno raven in pri tem ohranile živo pestrost okusov predvsem pa se vzdržale industrijskega pristopa v predelavi. Danes ob 10.00 vam je na tej povezavi na voljo speltno izobraževanje s tega področja.
S projektom »Dobrote slovenskih kmetij« je bilo v zadnjih treh desetletjih slovenskim kmetijam omogočeno, da so pripravo svojih prehranskih izdelkov izdelanih po tradicionalnih postopkih in praksah povzdignile na izjemno visoko kakovostno raven in pri tem ohranile živo pestrost okusov predvsem pa se vzdržale industrijskega pristopa v predelavi. Danes ob 10.00 vam je na tej povezavi na voljo speltno izobraževanje s tega področja.
Tokrat smo pokukali na Ptuj, kjer se že aktivno pripravljajo na 33. državno razstavo Dobrote Slovenskih kmetij. Naš gost je bil Peter Pribožič, vodja organizacijskega odbora. Dotaknili smo se tudi drugih aktualnih novic s kmetijskega področja.
Tokrat smo pokukali na Ptuj, kjer se že aktivno pripravljajo na 33. državno razstavo Dobrote Slovenskih kmetij. Naš gost je bil Peter Pribožič, vodja organizacijskega odbora. Dotaknili smo se tudi drugih aktualnih novic s kmetijskega področja.
Naš gost v Svetovalnici je bil Peter Pribožič, vodja organizacijskega odbora rastave Dobrote slovenskih kmetij. Predstavil je, kako se lahko kmetije s svojimi izdelki prijavijo na rastavo in s katerimi izdelki sploh lahko sodelujejo.
3450 umorjenih/Jama pod Macesnovo gorico – slovenski Katin je naslov razstave, ki so jo v Platonovi dvorani Zavoda sv. Stanislava v Ljubljani odprli 10. aprila. Odprtja razstave, ki jo je pripravil dr. Jože Dežman se je udeležila množica obiskovalcev. V oddaji Moja zgodba ste lahko prisluhnili Dežmanovemu nagovoru, besedam arheologov, ki sta sodelovala pri odkopu in popisu najdenih predmetov, ter slikarki Marjetki Dolinar, ki je ob tem naslikala slikarski triptih.
Skupnost koroških Slovencev in Slovenk, ena od krovnih političnih organizacij na avstrijskem Koroškem, je letošnjo Kugyjevo nagrado namenila kulturnemu ustvarjalcu, zborovodju in dolgoletnemu lokalnemu politiku Franzu Starzu. Nagrado je prejel za zasluge na področju kulture in zborovske glasbe. Med drugim je bil več kot 40 let zborovodja moškega pevskega zbora Vinko Poljanec. S številnimi zborovskimi nastopi je prispeval k ohranjanju slovenskega jezika in zbliževanju nemško in slovensko govorečih sosedov na Koroškem ter h krepitvi čezmejnega kulturnega sodelovanja. Kot dolgoletni lokalni politik si je vedno prizadeval za dobrobit obeh jezikovnih skupin in za pozitiven razvoj domače občine Škocjan, piše v obrazložitvi nagrade, ki so mu jo podelili sinoči v ožjem krogu. Odlikovanje podeljuje Skupnost koroških Slovencev in Slovenk odličnim osebnostim, ki doprinašajo bistven delež pri uresničevanju kulturnega, vzgojnega, političnega, gospodarskega, športnega in splošno-človeškega zbliževanja narodov sosedov na Koroškem in v celotni alpsko-jadranski regiji.
Vsi se želimo biti srečni in to je možno. Zagotova pot je hvaležen človek, ki se zna vsaj zvečer zahvaliti za dobro in težko v preteklem dnevu. Sadovi so več zdravja, več zadovoljstva, več miru med ljudmi in več upanja. Kako se v tej kreposti vaditi, je razmišljala s. Meta Potočnik.
Evropsko sodišče za človekove pravice je 9. aprila izreklo prelomno sodbo, v kateri je Švico obtožilo pomanjkljivega ukrepanja proti podnebnim spremembam. Kaj to dejansko pomeni tudi za kmetijstvo je povedal prof. dr. Jernej Letnar Černič. V oddaji pa smo se ustavili tudi ob prehodu hladne fronte in s tem povezanim nastankom pozebe v nekaterih krajih.
Kako človek pravzaprav deluje, zakaj nekoga razburi nekaj, kar drugega pusti popolnoma hladnega. Zakaj se nekdo vede tako, nekdo drug pa drugače? Zakaj smo včasih brez razloga slabe volje? To so osnovna psihološka vprašanja. Vprašanja o tem, kako zaznavamo sebe in druge. Za kaj si prizadevamo in česa se bojimo? Kaj moramo storiti, da bi bili ljubljeni? Si zaupamo, ali ne? Kako oblikujemo sebe, svoje odnose in življenje? Vse to je psihologija oziroma filozofija, če o teh vprašanjih razmišljamo na splošno. O vsem tem piše psihologinja in terapevtka, Stefanie Stahl, v knjigi z naslovom Kdo smo, ki je izšla pri založbi Učila.
»Dobro v nas počasi raste. Počasi rastejo naše življenjske izkušnje. Počasi raste naša modrost. Naš značaj se počasi preoblikuje, prilagaja in postaja vse bolj človeški. Tudi dobrota človeške družbe počasi raste. Počasi rastejo spoznanja o dostojanstvu človeške osebe. O enakopravnosti. O potrebi po sodelovanju. Počasi rastejo spoznanja o tem, kako uničujoče je sovraštvo in ljubosumje, kako nesmiselno je tratiti svoje moči za prekomerno kopičenje materialnih dobrin. In počasi v nas in v družbi raste spoznanje o tem, da je najdragocenejše tisto, kar je v srcu in kar živi v naših odnosih,« je v zadnjem malem misijonskem nagovoru med drugim poudaril duhovnik Mitja Markovič. Vabljeni, da mu prisluhnete v celoti!
Slišali smo novo glasbo pevk Katy Nichole in Anne Wilson - slednja ima nov kar cel album - za moške kvote pa sta v tokratnem izboru poskrbela Zach Williams in Josh Baldwin.
Pogovarjali smo se z ravnateljem študentske rezidence Jezuitskega kolegija Urbanom Gartnerjem in študentom nastanjenim v kolegiju Jakobom Praznikom. Predstavila sta nam kako tečejo dnevi pri njih, Jakob pa je z nami delil izkušnjo tako učenja kot preživljanja prostega časa v kolegiju.