Moja zgodba

VEČ ...|6. 4. 2025
Revija SLO - Slovenija in totalitarni časi

Pri Založbi Družina je izšla tematska revija Slovenski zgodovinski magazin SLO časi, kraji, ljudje pod naslovom Slovenija in totalitarni časi. Uredil jo je dr. Jože Dežman. Posvečena je 80 letnici konca druge svetovne vojne, komunističnega prevzema oblasti in povojnih pobojev. O njej so spregovorili urednik in nekateri avtorji.

Revija SLO - Slovenija in totalitarni časi

Pri Založbi Družina je izšla tematska revija Slovenski zgodovinski magazin SLO časi, kraji, ljudje pod naslovom Slovenija in totalitarni časi. Uredil jo je dr. Jože Dežman. Posvečena je 80 letnici konca druge svetovne vojne, komunističnega prevzema oblasti in povojnih pobojev. O njej so spregovorili urednik in nekateri avtorji.

spominpolitikaSLO časi kraji ljudjeJože DežmanMateja Čoh KladnikKatarina JurjavčičTomaž KladnikMonika Kokalj KočevarMiran KomacAleš NoseSašo RadovanovičIrena UršičMarko Štepec

Moja zgodba

Revija SLO - Slovenija in totalitarni časi

Pri Založbi Družina je izšla tematska revija Slovenski zgodovinski magazin SLO časi, kraji, ljudje pod naslovom Slovenija in totalitarni časi. Uredil jo je dr. Jože Dežman. Posvečena je 80 letnici konca druge svetovne vojne, komunističnega prevzema oblasti in povojnih pobojev. O njej so spregovorili urednik in nekateri avtorji.

VEČ ...|6. 4. 2025
Revija SLO - Slovenija in totalitarni časi

Pri Založbi Družina je izšla tematska revija Slovenski zgodovinski magazin SLO časi, kraji, ljudje pod naslovom Slovenija in totalitarni časi. Uredil jo je dr. Jože Dežman. Posvečena je 80 letnici konca druge svetovne vojne, komunističnega prevzema oblasti in povojnih pobojev. O njej so spregovorili urednik in nekateri avtorji.

Jože Bartolj

spominpolitikaSLO časi kraji ljudjeJože DežmanMateja Čoh KladnikKatarina JurjavčičTomaž KladnikMonika Kokalj KočevarMiran KomacAleš NoseSašo RadovanovičIrena UršičMarko Štepec

Sobotni duhovni večer

VEČ ...|5. 4. 2025
Bog upanja

Bog upanja napolnjuje z veseljem in mirom. Vabljeni k poslušanju sobotnega duhovnega večera. 

Bog upanja

Bog upanja napolnjuje z veseljem in mirom. Vabljeni k poslušanju sobotnega duhovnega večera. 

odnosidružinaduhovnost

Sobotni duhovni večer

Bog upanja

Bog upanja napolnjuje z veseljem in mirom. Vabljeni k poslušanju sobotnega duhovnega večera. 

VEČ ...|5. 4. 2025
Bog upanja

Bog upanja napolnjuje z veseljem in mirom. Vabljeni k poslušanju sobotnega duhovnega večera. 

Franci Trstenjak

odnosidružinaduhovnost

Iz naših krajev

VEČ ...|5. 4. 2025
Šmarje pri Jelšah, Brežice, Gorenja vas – Poljane, Mirna Peč, Monošter

Poročali smo o protipoplavnih ukrepih v občini Šmarje pri Jelšah, prenovi nevarnih odsekov na cestah v Poljanski dolini, 20-letnici županovanja Ivana Molana v Brežicah, razstavi z naslovom »Tone Pavček – pesnik slovenske duše« in knjigi »Težko je bilo«, ki je zbrala življenjske zgodbe iz Porabja, Prekmurja in Slovenskih goric. 

Šmarje pri Jelšah, Brežice, Gorenja vas – Poljane, Mirna Peč, Monošter

Poročali smo o protipoplavnih ukrepih v občini Šmarje pri Jelšah, prenovi nevarnih odsekov na cestah v Poljanski dolini, 20-letnici županovanja Ivana Molana v Brežicah, razstavi z naslovom »Tone Pavček – pesnik slovenske duše« in knjigi »Težko je bilo«, ki je zbrala življenjske zgodbe iz Porabja, Prekmurja in Slovenskih goric. 

politikadružbainfo

Iz naših krajev

Šmarje pri Jelšah, Brežice, Gorenja vas – Poljane, Mirna Peč, Monošter

Poročali smo o protipoplavnih ukrepih v občini Šmarje pri Jelšah, prenovi nevarnih odsekov na cestah v Poljanski dolini, 20-letnici županovanja Ivana Molana v Brežicah, razstavi z naslovom »Tone Pavček – pesnik slovenske duše« in knjigi »Težko je bilo«, ki je zbrala življenjske zgodbe iz Porabja, Prekmurja in Slovenskih goric. 

VEČ ...|5. 4. 2025
Šmarje pri Jelšah, Brežice, Gorenja vas – Poljane, Mirna Peč, Monošter

Poročali smo o protipoplavnih ukrepih v občini Šmarje pri Jelšah, prenovi nevarnih odsekov na cestah v Poljanski dolini, 20-letnici županovanja Ivana Molana v Brežicah, razstavi z naslovom »Tone Pavček – pesnik slovenske duše« in knjigi »Težko je bilo«, ki je zbrala življenjske zgodbe iz Porabja, Prekmurja in Slovenskih goric. 

Andrej Šinko

politikadružbainfo

Komentar tedna

VEČ ...|4. 4. 2025
Zrcalce, zrcalce na steni, povej

… Seznam tem v slovenskem prostoru, ki bi se jih dalo na enak način problematizirati, je v današnjem času skoraj brezmejen. Živimo pod očitno totalitarno oblastjo, pa se tega izraza za opis realnega stanja poslužujemo le redki. Pred našimi očmi propadajo šolstvo, zdravstvo, sistem domov za oskrbo starejših občanov, pa vendar ob vsakem novem zakonu, ki stvari pelje v še slabše stanje, zgolj mirno gledamo. Vedno bolj se omejuje svobodo govora, svobodo vzgoje, medijev, kmetovanja, podjetništva, pa vsi kar mirno gledamo. Smo narod izjemno marljivih ljudi, ki živi na enem najbolj rodovitnih in z naravnimi bogastvi obdarjenih koščkov zemlje, pa tega nikakor ne moremo v polnosti izkoristiti. …

Zrcalce, zrcalce na steni, povej

… Seznam tem v slovenskem prostoru, ki bi se jih dalo na enak način problematizirati, je v današnjem času skoraj brezmejen. Živimo pod očitno totalitarno oblastjo, pa se tega izraza za opis realnega stanja poslužujemo le redki. Pred našimi očmi propadajo šolstvo, zdravstvo, sistem domov za oskrbo starejših občanov, pa vendar ob vsakem novem zakonu, ki stvari pelje v še slabše stanje, zgolj mirno gledamo. Vedno bolj se omejuje svobodo govora, svobodo vzgoje, medijev, kmetovanja, podjetništva, pa vsi kar mirno gledamo. Smo narod izjemno marljivih ljudi, ki živi na enem najbolj rodovitnih in z naravnimi bogastvi obdarjenih koščkov zemlje, pa tega nikakor ne moremo v polnosti izkoristiti. …

komentar

Komentar tedna

Zrcalce, zrcalce na steni, povej

… Seznam tem v slovenskem prostoru, ki bi se jih dalo na enak način problematizirati, je v današnjem času skoraj brezmejen. Živimo pod očitno totalitarno oblastjo, pa se tega izraza za opis realnega stanja poslužujemo le redki. Pred našimi očmi propadajo šolstvo, zdravstvo, sistem domov za oskrbo starejših občanov, pa vendar ob vsakem novem zakonu, ki stvari pelje v še slabše stanje, zgolj mirno gledamo. Vedno bolj se omejuje svobodo govora, svobodo vzgoje, medijev, kmetovanja, podjetništva, pa vsi kar mirno gledamo. Smo narod izjemno marljivih ljudi, ki živi na enem najbolj rodovitnih in z naravnimi bogastvi obdarjenih koščkov zemlje, pa tega nikakor ne moremo v polnosti izkoristiti. …

VEČ ...|4. 4. 2025
Zrcalce, zrcalce na steni, povej

… Seznam tem v slovenskem prostoru, ki bi se jih dalo na enak način problematizirati, je v današnjem času skoraj brezmejen. Živimo pod očitno totalitarno oblastjo, pa se tega izraza za opis realnega stanja poslužujemo le redki. Pred našimi očmi propadajo šolstvo, zdravstvo, sistem domov za oskrbo starejših občanov, pa vendar ob vsakem novem zakonu, ki stvari pelje v še slabše stanje, zgolj mirno gledamo. Vedno bolj se omejuje svobodo govora, svobodo vzgoje, medijev, kmetovanja, podjetništva, pa vsi kar mirno gledamo. Smo narod izjemno marljivih ljudi, ki živi na enem najbolj rodovitnih in z naravnimi bogastvi obdarjenih koščkov zemlje, pa tega nikakor ne moremo v polnosti izkoristiti. …

Luka Gojkošek

komentar

Ob radijskem ognjišču

VEČ ...|3. 4. 2025
Berta Ambrož, Mireille Mathieu, Adamo in The Beatles

Berta Ambrož - Luči Ljubljane, Mireille Mathieu - Das Wunder aller Wunder ist die Liebe, Pat Boone - Friendly Persuasion, Alenka Pinterič - Lutke, Adamo - Affida Una Lacrima Al Vento, Beatles – Here comes the sun, Hazard – Ni cvetja brez trnja, Maurice Jarre - Laras Theme From Doctor Zhivago, Ray Conniff - Somewhere My Love, Tereza - Larina Pjesma, Marjana Deržaj - Larina pesem, Pepel in kri - Sonce pomladi ...  

Berta Ambrož, Mireille Mathieu, Adamo in The Beatles

Berta Ambrož - Luči Ljubljane, Mireille Mathieu - Das Wunder aller Wunder ist die Liebe, Pat Boone - Friendly Persuasion, Alenka Pinterič - Lutke, Adamo - Affida Una Lacrima Al Vento, Beatles – Here comes the sun, Hazard – Ni cvetja brez trnja, Maurice Jarre - Laras Theme From Doctor Zhivago, Ray Conniff - Somewhere My Love, Tereza - Larina Pjesma, Marjana Deržaj - Larina pesem, Pepel in kri - Sonce pomladi ...  

glasbaspomin

Ob radijskem ognjišču

Berta Ambrož, Mireille Mathieu, Adamo in The Beatles

Berta Ambrož - Luči Ljubljane, Mireille Mathieu - Das Wunder aller Wunder ist die Liebe, Pat Boone - Friendly Persuasion, Alenka Pinterič - Lutke, Adamo - Affida Una Lacrima Al Vento, Beatles – Here comes the sun, Hazard – Ni cvetja brez trnja, Maurice Jarre - Laras Theme From Doctor Zhivago, Ray Conniff - Somewhere My Love, Tereza - Larina Pjesma, Marjana Deržaj - Larina pesem, Pepel in kri - Sonce pomladi ...  

VEČ ...|3. 4. 2025
Berta Ambrož, Mireille Mathieu, Adamo in The Beatles

Berta Ambrož - Luči Ljubljane, Mireille Mathieu - Das Wunder aller Wunder ist die Liebe, Pat Boone - Friendly Persuasion, Alenka Pinterič - Lutke, Adamo - Affida Una Lacrima Al Vento, Beatles – Here comes the sun, Hazard – Ni cvetja brez trnja, Maurice Jarre - Laras Theme From Doctor Zhivago, Ray Conniff - Somewhere My Love, Tereza - Larina Pjesma, Marjana Deržaj - Larina pesem, Pepel in kri - Sonce pomladi ...  

Matjaž MerljakMarko Zupan

glasbaspomin

Via positiva

VEČ ...|3. 4. 2025
Dr. Miran Košuta - Jezik je za nas temeljna identitetna dobrina

Dr. Miran Košuta je lani prejel mednarodno Pretnarjevo nagrado in častni naslov ambasador poezije, slovenske književnosti in jezika. Je eden ključnih stebrov v slovensko manjšinskem prostoru v Italiji, ki s svojim ustvarjalnim delom vzpostavlja dialog med dvema sosedskima kulturama. Izjemen prevod Poezij Franceta Prešerna je njegovo življenjsko delo, odlikuje ga svež, sodoben in ritmični jezik, obenem pa je uspel dosledno prenesti duh Prešernove poezije v italijanski jezik. Prevod je v oddaji tudi prebral. 

Dr. Miran Košuta - Jezik je za nas temeljna identitetna dobrina

Dr. Miran Košuta je lani prejel mednarodno Pretnarjevo nagrado in častni naslov ambasador poezije, slovenske književnosti in jezika. Je eden ključnih stebrov v slovensko manjšinskem prostoru v Italiji, ki s svojim ustvarjalnim delom vzpostavlja dialog med dvema sosedskima kulturama. Izjemen prevod Poezij Franceta Prešerna je njegovo življenjsko delo, odlikuje ga svež, sodoben in ritmični jezik, obenem pa je uspel dosledno prenesti duh Prešernove poezije v italijanski jezik. Prevod je v oddaji tudi prebral. 

kulturaodnosipogovor

Via positiva

Dr. Miran Košuta - Jezik je za nas temeljna identitetna dobrina

Dr. Miran Košuta je lani prejel mednarodno Pretnarjevo nagrado in častni naslov ambasador poezije, slovenske književnosti in jezika. Je eden ključnih stebrov v slovensko manjšinskem prostoru v Italiji, ki s svojim ustvarjalnim delom vzpostavlja dialog med dvema sosedskima kulturama. Izjemen prevod Poezij Franceta Prešerna je njegovo življenjsko delo, odlikuje ga svež, sodoben in ritmični jezik, obenem pa je uspel dosledno prenesti duh Prešernove poezije v italijanski jezik. Prevod je v oddaji tudi prebral. 

VEČ ...|3. 4. 2025
Dr. Miran Košuta - Jezik je za nas temeljna identitetna dobrina

Dr. Miran Košuta je lani prejel mednarodno Pretnarjevo nagrado in častni naslov ambasador poezije, slovenske književnosti in jezika. Je eden ključnih stebrov v slovensko manjšinskem prostoru v Italiji, ki s svojim ustvarjalnim delom vzpostavlja dialog med dvema sosedskima kulturama. Izjemen prevod Poezij Franceta Prešerna je njegovo življenjsko delo, odlikuje ga svež, sodoben in ritmični jezik, obenem pa je uspel dosledno prenesti duh Prešernove poezije v italijanski jezik. Prevod je v oddaji tudi prebral. 

Nataša Ličen

kulturaodnosipogovor

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|1. 4. 2025
Spomin na Vauhnika, Golca in Požarja

Ena najbolj skrivnostnih slovenskih osebnosti sredine 20. stoletja je Vladimir Vauhnik. Včeraj je minilo 70 let od njegove smrti v Buenos Airesu v Argentini. Med prvo svetovno vojno je služil v slovitem 17. pehotnem polku, nato se je kot Maistrov borec boril za severno mejo. Bil je vojaški ataše in obveščevalec, ima tudi vzdevek »slovenski James Bond«. Njegovo življenjsko zgodbo bodo jutri zvečer predstavili v Parku vojaške zgodovine v Pivki, in sicer publicist in raziskovalec Ivo Jevnikar, Vauhnikova nečakinja in pranečak Štefka Mikluš in Viktor Vauhnik. V petek pa se bodo v Rižarni v Trstu s položitvijo cvetja in molitvijo pred krajem, kjer je stal krematorij, spomnili tudi Vauhnikovega pomembnega sodelavca Jožeta Golca in njegovega kurirja Rafaela Požarja, ki sta delovala v korist zahodnih zaveznikov. Čeprav sta bila aretirana jeseni 1944, so ju nacisti umorili in sežgali v tržaški Rižarni 4. aprila 1945 kot zadnja člana njune nekomunistične protinacistične skupine.

Spomin na Vauhnika, Golca in Požarja

Ena najbolj skrivnostnih slovenskih osebnosti sredine 20. stoletja je Vladimir Vauhnik. Včeraj je minilo 70 let od njegove smrti v Buenos Airesu v Argentini. Med prvo svetovno vojno je služil v slovitem 17. pehotnem polku, nato se je kot Maistrov borec boril za severno mejo. Bil je vojaški ataše in obveščevalec, ima tudi vzdevek »slovenski James Bond«. Njegovo življenjsko zgodbo bodo jutri zvečer predstavili v Parku vojaške zgodovine v Pivki, in sicer publicist in raziskovalec Ivo Jevnikar, Vauhnikova nečakinja in pranečak Štefka Mikluš in Viktor Vauhnik. V petek pa se bodo v Rižarni v Trstu s položitvijo cvetja in molitvijo pred krajem, kjer je stal krematorij, spomnili tudi Vauhnikovega pomembnega sodelavca Jožeta Golca in njegovega kurirja Rafaela Požarja, ki sta delovala v korist zahodnih zaveznikov. Čeprav sta bila aretirana jeseni 1944, so ju nacisti umorili in sežgali v tržaški Rižarni 4. aprila 1945 kot zadnja člana njune nekomunistične protinacistične skupine.

družbarojaki

Slovencem po svetu in domovini

Spomin na Vauhnika, Golca in Požarja

Ena najbolj skrivnostnih slovenskih osebnosti sredine 20. stoletja je Vladimir Vauhnik. Včeraj je minilo 70 let od njegove smrti v Buenos Airesu v Argentini. Med prvo svetovno vojno je služil v slovitem 17. pehotnem polku, nato se je kot Maistrov borec boril za severno mejo. Bil je vojaški ataše in obveščevalec, ima tudi vzdevek »slovenski James Bond«. Njegovo življenjsko zgodbo bodo jutri zvečer predstavili v Parku vojaške zgodovine v Pivki, in sicer publicist in raziskovalec Ivo Jevnikar, Vauhnikova nečakinja in pranečak Štefka Mikluš in Viktor Vauhnik. V petek pa se bodo v Rižarni v Trstu s položitvijo cvetja in molitvijo pred krajem, kjer je stal krematorij, spomnili tudi Vauhnikovega pomembnega sodelavca Jožeta Golca in njegovega kurirja Rafaela Požarja, ki sta delovala v korist zahodnih zaveznikov. Čeprav sta bila aretirana jeseni 1944, so ju nacisti umorili in sežgali v tržaški Rižarni 4. aprila 1945 kot zadnja člana njune nekomunistične protinacistične skupine.

VEČ ...|1. 4. 2025
Spomin na Vauhnika, Golca in Požarja

Ena najbolj skrivnostnih slovenskih osebnosti sredine 20. stoletja je Vladimir Vauhnik. Včeraj je minilo 70 let od njegove smrti v Buenos Airesu v Argentini. Med prvo svetovno vojno je služil v slovitem 17. pehotnem polku, nato se je kot Maistrov borec boril za severno mejo. Bil je vojaški ataše in obveščevalec, ima tudi vzdevek »slovenski James Bond«. Njegovo življenjsko zgodbo bodo jutri zvečer predstavili v Parku vojaške zgodovine v Pivki, in sicer publicist in raziskovalec Ivo Jevnikar, Vauhnikova nečakinja in pranečak Štefka Mikluš in Viktor Vauhnik. V petek pa se bodo v Rižarni v Trstu s položitvijo cvetja in molitvijo pred krajem, kjer je stal krematorij, spomnili tudi Vauhnikovega pomembnega sodelavca Jožeta Golca in njegovega kurirja Rafaela Požarja, ki sta delovala v korist zahodnih zaveznikov. Čeprav sta bila aretirana jeseni 1944, so ju nacisti umorili in sežgali v tržaški Rižarni 4. aprila 1945 kot zadnja člana njune nekomunistične protinacistične skupine.

Matjaž Merljak

družbarojaki

Informativne oddaje

VEČ ...|31. 3. 2025
Utrip dneva dne 31. 3.

  • Začetek začasnega prenosa posmrtnih ostankov žrtev Macesnove gorice v kostnico na pokopališču v Škofji Loki.
  • Nakup sodne stavbe na Litijski: Nacionalni preiskovalni urad podal kazensko ovadbo zoper štiri fizične in eno pravno osebo.
  • SDS bo že danes vložila podpise za referendum proti privilegijem v državni zbor.
  • V Mjanmaru in na Tajskem po uničujočem potresu še iščejo morebitne preživele, tla v regiji ostajajo nemirna.
  • Predsednica Evrospke centralne banke v luči Trumpove trgovinske vojne pozvala h gospodarski neodvisnosti Evrope.
  • Nekdanji skakalec Jernej Damjan in športni psiholog Matej Tušak o zgodovinskem uspehu Domna Prevca.
  • Knjiga papeža Frančiška o ključnih trenutkih, ki so oblikovali njegov pogled na svet in vero.
  • Na rast cen najbolj vplivale podražitve hrane in brezalkoholnih pijač.
  • Šport: Hrgota ob svetovnem rekordu Prevca v Planici: za take trenutke delamo.
  • Vreme: Možne bodo krajevne plohe. Jutri bo pretežno oblačno in vetrovno.

Utrip dneva dne 31. 3.

  • Začetek začasnega prenosa posmrtnih ostankov žrtev Macesnove gorice v kostnico na pokopališču v Škofji Loki.
  • Nakup sodne stavbe na Litijski: Nacionalni preiskovalni urad podal kazensko ovadbo zoper štiri fizične in eno pravno osebo.
  • SDS bo že danes vložila podpise za referendum proti privilegijem v državni zbor.
  • V Mjanmaru in na Tajskem po uničujočem potresu še iščejo morebitne preživele, tla v regiji ostajajo nemirna.
  • Predsednica Evrospke centralne banke v luči Trumpove trgovinske vojne pozvala h gospodarski neodvisnosti Evrope.
  • Nekdanji skakalec Jernej Damjan in športni psiholog Matej Tušak o zgodovinskem uspehu Domna Prevca.
  • Knjiga papeža Frančiška o ključnih trenutkih, ki so oblikovali njegov pogled na svet in vero.
  • Na rast cen najbolj vplivale podražitve hrane in brezalkoholnih pijač.
  • Šport: Hrgota ob svetovnem rekordu Prevca v Planici: za take trenutke delamo.
  • Vreme: Možne bodo krajevne plohe. Jutri bo pretežno oblačno in vetrovno.

infonovice

Informativne oddaje

Utrip dneva dne 31. 3.
  • Začetek začasnega prenosa posmrtnih ostankov žrtev Macesnove gorice v kostnico na pokopališču v Škofji Loki.
  • Nakup sodne stavbe na Litijski: Nacionalni preiskovalni urad podal kazensko ovadbo zoper štiri fizične in eno pravno osebo.
  • SDS bo že danes vložila podpise za referendum proti privilegijem v državni zbor.
  • V Mjanmaru in na Tajskem po uničujočem potresu še iščejo morebitne preživele, tla v regiji ostajajo nemirna.
  • Predsednica Evrospke centralne banke v luči Trumpove trgovinske vojne pozvala h gospodarski neodvisnosti Evrope.
  • Nekdanji skakalec Jernej Damjan in športni psiholog Matej Tušak o zgodovinskem uspehu Domna Prevca.
  • Knjiga papeža Frančiška o ključnih trenutkih, ki so oblikovali njegov pogled na svet in vero.
  • Na rast cen najbolj vplivale podražitve hrane in brezalkoholnih pijač.
  • Šport: Hrgota ob svetovnem rekordu Prevca v Planici: za take trenutke delamo.
  • Vreme: Možne bodo krajevne plohe. Jutri bo pretežno oblačno in vetrovno.
VEČ ...|31. 3. 2025
Utrip dneva dne 31. 3.
  • Začetek začasnega prenosa posmrtnih ostankov žrtev Macesnove gorice v kostnico na pokopališču v Škofji Loki.
  • Nakup sodne stavbe na Litijski: Nacionalni preiskovalni urad podal kazensko ovadbo zoper štiri fizične in eno pravno osebo.
  • SDS bo že danes vložila podpise za referendum proti privilegijem v državni zbor.
  • V Mjanmaru in na Tajskem po uničujočem potresu še iščejo morebitne preživele, tla v regiji ostajajo nemirna.
  • Predsednica Evrospke centralne banke v luči Trumpove trgovinske vojne pozvala h gospodarski neodvisnosti Evrope.
  • Nekdanji skakalec Jernej Damjan in športni psiholog Matej Tušak o zgodovinskem uspehu Domna Prevca.
  • Knjiga papeža Frančiška o ključnih trenutkih, ki so oblikovali njegov pogled na svet in vero.
  • Na rast cen najbolj vplivale podražitve hrane in brezalkoholnih pijač.
  • Šport: Hrgota ob svetovnem rekordu Prevca v Planici: za take trenutke delamo.
  • Vreme: Možne bodo krajevne plohe. Jutri bo pretežno oblačno in vetrovno.

Radio Ognjišče

infonovice

Priporočamo
|
Aktualno

Naš pogled

VEČ ...|8. 4. 2025
Afriški misijon

Jure Sešek je v komentarju združil spoznanja minulih dni, dobrega tedna, ki ga je preživel v Južnem Sudanu in tisto, kar nas nagovarja v dneh Radijskega misijona. Afriška beda vsakdana in globine, danes sicer precej plitke, Evrope verjetno res težko sodijo v isti zapis, v en sam komentar. Tema misijona pa trdi nasprotno. »Verujem v enega Boga … » Veroizpoved, ki nas združuje, izpoved vere, ki nam daje ista izhodišča, ki nas utrjuje v enakem prepričanju. Verujem! 

Afriški misijon

Jure Sešek je v komentarju združil spoznanja minulih dni, dobrega tedna, ki ga je preživel v Južnem Sudanu in tisto, kar nas nagovarja v dneh Radijskega misijona. Afriška beda vsakdana in globine, danes sicer precej plitke, Evrope verjetno res težko sodijo v isti zapis, v en sam komentar. Tema misijona pa trdi nasprotno. »Verujem v enega Boga … » Veroizpoved, ki nas združuje, izpoved vere, ki nam daje ista izhodišča, ki nas utrjuje v enakem prepričanju. Verujem! 

Radio Ognjišče

komentarAfrikamisijonJužni Sudanradijski misijon

Moja zgodba

VEČ ...|6. 4. 2025
Revija SLO - Slovenija in totalitarni časi

Pri Založbi Družina je izšla tematska revija Slovenski zgodovinski magazin SLO časi, kraji, ljudje pod naslovom Slovenija in totalitarni časi. Uredil jo je dr. Jože Dežman. Posvečena je 80 letnici konca druge svetovne vojne, komunističnega prevzema oblasti in povojnih pobojev. O njej so spregovorili urednik in nekateri avtorji.

Revija SLO - Slovenija in totalitarni časi

Pri Založbi Družina je izšla tematska revija Slovenski zgodovinski magazin SLO časi, kraji, ljudje pod naslovom Slovenija in totalitarni časi. Uredil jo je dr. Jože Dežman. Posvečena je 80 letnici konca druge svetovne vojne, komunističnega prevzema oblasti in povojnih pobojev. O njej so spregovorili urednik in nekateri avtorji.

Jože Bartolj

spominpolitikaSLO časi kraji ljudjeJože DežmanMateja Čoh KladnikKatarina JurjavčičTomaž KladnikMonika Kokalj KočevarMiran KomacAleš NoseSašo RadovanovičIrena UršičMarko Štepec

Doživetja narave

VEČ ...|4. 4. 2025
Slovo satelita Gaia, znanstveno delo v ESI in GoChile

Naša gostja je bila tokrat astrofizičarka dr. Andreja Gomboc. Pogovarjali smo se o slovesu satelita Gaia, pri katerem je sodelovala tudi sama, o vlogi znanosti v Evropski vesoljski agenciji in o tem, kako se razvija projekt GoChile. Posebej velja prisluhniti vabilu na poletno šolo astronomije za mlade, časa za prijavo z motivacijskim pismom ni več veliko.

Slovo satelita Gaia, znanstveno delo v ESI in GoChile

Naša gostja je bila tokrat astrofizičarka dr. Andreja Gomboc. Pogovarjali smo se o slovesu satelita Gaia, pri katerem je sodelovala tudi sama, o vlogi znanosti v Evropski vesoljski agenciji in o tem, kako se razvija projekt GoChile. Posebej velja prisluhniti vabilu na poletno šolo astronomije za mlade, časa za prijavo z motivacijskim pismom ni več veliko.

Blaž Lesnik

astronomijavesoljeESAGoChileGaianočno neboopazovanje

Komentar tedna

VEČ ...|4. 4. 2025
Zrcalce, zrcalce na steni, povej

… Seznam tem v slovenskem prostoru, ki bi se jih dalo na enak način problematizirati, je v današnjem času skoraj brezmejen. Živimo pod očitno totalitarno oblastjo, pa se tega izraza za opis realnega stanja poslužujemo le redki. Pred našimi očmi propadajo šolstvo, zdravstvo, sistem domov za oskrbo starejših občanov, pa vendar ob vsakem novem zakonu, ki stvari pelje v še slabše stanje, zgolj mirno gledamo. Vedno bolj se omejuje svobodo govora, svobodo vzgoje, medijev, kmetovanja, podjetništva, pa vsi kar mirno gledamo. Smo narod izjemno marljivih ljudi, ki živi na enem najbolj rodovitnih in z naravnimi bogastvi obdarjenih koščkov zemlje, pa tega nikakor ne moremo v polnosti izkoristiti. …

Zrcalce, zrcalce na steni, povej

… Seznam tem v slovenskem prostoru, ki bi se jih dalo na enak način problematizirati, je v današnjem času skoraj brezmejen. Živimo pod očitno totalitarno oblastjo, pa se tega izraza za opis realnega stanja poslužujemo le redki. Pred našimi očmi propadajo šolstvo, zdravstvo, sistem domov za oskrbo starejših občanov, pa vendar ob vsakem novem zakonu, ki stvari pelje v še slabše stanje, zgolj mirno gledamo. Vedno bolj se omejuje svobodo govora, svobodo vzgoje, medijev, kmetovanja, podjetništva, pa vsi kar mirno gledamo. Smo narod izjemno marljivih ljudi, ki živi na enem najbolj rodovitnih in z naravnimi bogastvi obdarjenih koščkov zemlje, pa tega nikakor ne moremo v polnosti izkoristiti. …

Luka Gojkošek

komentar

Naš gost

VEČ ...|5. 4. 2025
Igor Tuta

Igor Tuta je pred kratkim praznoval osemdesetletnico. Je vsestranski kulturni delavec, s pomembno in dolgoletno vlogo med Slovenci v zamejskem prostoru. Vso svojo delovno dobo je posvetil Radiu Trst A, sodeloval je tudi pri številnih televizijskih dokumentarnih oddajah. Od otroštva predan skavt, tudi po njegovi zaslugi je v tržaškem okolju to gibanje zelo živo. Med njegovimi vidnejšimi zanimanji je tudi filatelija. V zadnjih letih pa se največ posveča publicistiki. 

Igor Tuta

Igor Tuta je pred kratkim praznoval osemdesetletnico. Je vsestranski kulturni delavec, s pomembno in dolgoletno vlogo med Slovenci v zamejskem prostoru. Vso svojo delovno dobo je posvetil Radiu Trst A, sodeloval je tudi pri številnih televizijskih dokumentarnih oddajah. Od otroštva predan skavt, tudi po njegovi zaslugi je v tržaškem okolju to gibanje zelo živo. Med njegovimi vidnejšimi zanimanji je tudi filatelija. V zadnjih letih pa se največ posveča publicistiki. 

Nataša Ličen

spominživljenjekultura

Spominjamo se

VEČ ...|9. 4. 2025
Spominjamo se dne 9. 4.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Spominjamo se dne 9. 4.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Radio Ognjišče

Kuhajmo s sestro Nikolino

VEČ ...|9. 4. 2025
Čebulna juha

Kako bi iz čebule, ki zdaj zelo poganja, pripravili juh, sprašuje poslušalec. Sestra Nikolina mu je svetovala, naj za šest oseb pripravi liter in pol do dva litra vode. Potrebujemo tri srednje velike čebule (15-20 dag). Narežemo jih in solimo. Prilijemo malo vodo, da se najprej pokuha, nato pa se na maščobi začne pražit, da dobi barvo, da da okus in potem lahko še pridamo malo krompirja, malo korenčka ... Zalijemo, da sa dobro skuha, zmiksamo, po okusu solimo. Okus izboljšamo s kislo smetano. Še več čebule bomo potrebovali, če se bomo lotili pripravljanja golaža.  

Čebulna juha

Kako bi iz čebule, ki zdaj zelo poganja, pripravili juh, sprašuje poslušalec. Sestra Nikolina mu je svetovala, naj za šest oseb pripravi liter in pol do dva litra vode. Potrebujemo tri srednje velike čebule (15-20 dag). Narežemo jih in solimo. Prilijemo malo vodo, da se najprej pokuha, nato pa se na maščobi začne pražit, da dobi barvo, da da okus in potem lahko še pridamo malo krompirja, malo korenčka ... Zalijemo, da sa dobro skuha, zmiksamo, po okusu solimo. Okus izboljšamo s kislo smetano. Še več čebule bomo potrebovali, če se bomo lotili pripravljanja golaža.  

Matjaž Merljak

kuhajmo

Duhovna misel

VEČ ...|9. 4. 2025
»Neznana« nebesa

Živel je človek, ki si je neizmerno želel čim prej priti v nebesa. Končno je umrl in prišel v nebesa. Angel ga je prijel za ...

Iz knjige Drobne zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

»Neznana« nebesa

Živel je človek, ki si je neizmerno želel čim prej priti v nebesa. Končno je umrl in prišel v nebesa. Angel ga je prijel za ...

Iz knjige Drobne zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Pavle Ravnohrib

duhovnost

Rožni venec

VEČ ...|9. 4. 2025
Žalostni del dne 9. 4.

Molili so molilci pobude Molitev in post za domovino

Žalostni del dne 9. 4.

Molili so molilci pobude Molitev in post za domovino

Radio Ognjišče