Vsi se želimo biti srečni in to je možno. Zagotova pot je hvaležen človek, ki se zna vsaj zvečer zahvaliti za dobro in težko v preteklem dnevu. Sadovi so več zdravja, več zadovoljstva, več miru med ljudmi in več upanja. Kako se v tej kreposti vaditi, je razmišljala s. Meta Potočnik.
Vsi se želimo biti srečni in to je možno. Zagotova pot je hvaležen človek, ki se zna vsaj zvečer zahvaliti za dobro in težko v preteklem dnevu. Sadovi so več zdravja, več zadovoljstva, več miru med ljudmi in več upanja. Kako se v tej kreposti vaditi, je razmišljala s. Meta Potočnik.
V Sobotni iskrici je odmevala hvaležnost mamam. Pred Marijinim praznikom smo se skušali tudi pripraviti na skrivnosti velikega tedna, pred katerim smo bili. Križev pot za otroke je požgečkal našo vest in prebujal pričakovanje velike noči.
V Sobotni iskrici je odmevala hvaležnost mamam. Pred Marijinim praznikom smo se skušali tudi pripraviti na skrivnosti velikega tedna, pred katerim smo bili. Križev pot za otroke je požgečkal našo vest in prebujal pričakovanje velike noči.
Frančiška Bizant, Malenškova mama iz Žleb pri Medvodah, je sredi januarja, v družbi otrok, vnukov, pravnukov, prapravnukov in številne žlahte praznovala 100-ti rojstni dan. Vesela daru življenja in hvaležna za dar vere, ki sta jo z možem predala tudi naslednjim rodovom, še vedno uživa ob opravilih, ki zaznamujejo preprosto življenje domače kmetije. V sobotnem popoldnevu nam je spregovorila o spominih na prehojena leta, modrostih lepega zakonskega življenja, pa tudi preizkušnjah, ki jih je prineslo življenje. In hvaležnosti za vse, kar ob 100-letnici življenja dobiva še nove razsežnosti.
Frančiška Bizant, Malenškova mama iz Žleb pri Medvodah, je sredi januarja, v družbi otrok, vnukov, pravnukov, prapravnukov in številne žlahte praznovala 100-ti rojstni dan. Vesela daru življenja in hvaležna za dar vere, ki sta jo z možem predala tudi naslednjim rodovom, še vedno uživa ob opravilih, ki zaznamujejo preprosto življenje domače kmetije. V sobotnem popoldnevu nam je spregovorila o spominih na prehojena leta, modrostih lepega zakonskega življenja, pa tudi preizkušnjah, ki jih je prineslo življenje. In hvaležnosti za vse, kar ob 100-letnici življenja dobiva še nove razsežnosti.
Za nami je dobrodelna sobota, 22. Pustna Sobotna iskrica, ki je rodila tako lep sad, da mi v srcu še danes odmevajo besede misijonarke s. Urše Marinčič: »Počutim se tako majhno, a hkrati neskončno ponosno in hvaležno, da pripadam narodu s tako velikim srcem in posluhom za najmanjše. Boglonaj. Bog žívi Slovenijo!«
Za nami je dobrodelna sobota, 22. Pustna Sobotna iskrica, ki je rodila tako lep sad, da mi v srcu še danes odmevajo besede misijonarke s. Urše Marinčič: »Počutim se tako majhno, a hkrati neskončno ponosno in hvaležno, da pripadam narodu s tako velikim srcem in posluhom za najmanjše. Boglonaj. Bog žívi Slovenijo!«
Prvi letošnji oddaji Karitas smo se pogovarjali s strokovno vodjo Zavoda Karion Karmen Fridrih. V Slovenskih Konjicah je zavod bolje poznan pod imenom Varstveno delovni center Čebelica, kjer oskrbujejo devet članov z motnjo v duševnem in telesnem razvoju. Po besedah Karmen Fridrih se lahko od teh ljudi veliko naučimo. Kar opaža sama pri svojem 16-letnem stiku z njimi, je to, da so iskreni, ne olepšujejo stvari, obenem pa svojo neizmerno hvaležnost brez zadržkov izkazujejo z objemi. Prav je, da ozavestimo drugačnost in jo sprejemamo, sploh na današnjo nedeljo Jezusovega krsta in se tako zavemo, da smo k hoji za Kristusom poklicani prav vsi.
Prvi letošnji oddaji Karitas smo se pogovarjali s strokovno vodjo Zavoda Karion Karmen Fridrih. V Slovenskih Konjicah je zavod bolje poznan pod imenom Varstveno delovni center Čebelica, kjer oskrbujejo devet članov z motnjo v duševnem in telesnem razvoju. Po besedah Karmen Fridrih se lahko od teh ljudi veliko naučimo. Kar opaža sama pri svojem 16-letnem stiku z njimi, je to, da so iskreni, ne olepšujejo stvari, obenem pa svojo neizmerno hvaležnost brez zadržkov izkazujejo z objemi. Prav je, da ozavestimo drugačnost in jo sprejemamo, sploh na današnjo nedeljo Jezusovega krsta in se tako zavemo, da smo k hoji za Kristusom poklicani prav vsi.
Sobotna iskrica, v kateri so naši najmlajši poslušalci slišali lepo zgodbo o plazu in kitice o pogumu. Spoznali smo, kako hitro teče čas in opozorili na hvaležnost, ki naj nas preveva ob sklepu leta. Tako majhno, nebogljeno, drobceno bitje, ki se je tisto noč rodilo v hlevu, nam je pokazalo, da pravi kralji ne vladajo v gradovih, ampak se približajo človeku v njegovi bedi.˝ Je kratek odlomek iz radijske igre z naslovom Stopinje na vodi, ki jo je napisala Maja Morela. Njene besede je oživela skupina radijskih sodelavcev. Prisluhnite premieri, ob sklepu Sobotne iskrice.
Sobotna iskrica, v kateri so naši najmlajši poslušalci slišali lepo zgodbo o plazu in kitice o pogumu. Spoznali smo, kako hitro teče čas in opozorili na hvaležnost, ki naj nas preveva ob sklepu leta. Tako majhno, nebogljeno, drobceno bitje, ki se je tisto noč rodilo v hlevu, nam je pokazalo, da pravi kralji ne vladajo v gradovih, ampak se približajo človeku v njegovi bedi.˝ Je kratek odlomek iz radijske igre z naslovom Stopinje na vodi, ki jo je napisala Maja Morela. Njene besede je oživela skupina radijskih sodelavcev. Prisluhnite premieri, ob sklepu Sobotne iskrice.
Petra Stopar se je udeležila sprejema zmagovalca Slovenija ima talent domačinov v Svetem Gregorju pri Ribnici. Domnu Kljunu so izrazili hvaležnost, da ni pozabil od kje je doma.
Petra Stopar se je udeležila sprejema zmagovalca Slovenija ima talent domačinov v Svetem Gregorju pri Ribnici. Domnu Kljunu so izrazili hvaležnost, da ni pozabil od kje je doma.
V »povelikonočnih« Globinah smo govorili o nebesih. Najbrž se je že vsak izmed nas kdaj vprašal, ali bo prišel v nebesa. Kakšne so naše predstave o tem, kako priti v nebesa in kaj pravita Sveto pismo in teologija? Ali so vrata, ki jih je odprl Kristus, pripravljena za vse ali pa moramo še kaj postoriti, preden pridemo v Nebeško kraljestvo? Ob teh vprašanjih sta razmišljala jezuit in kapucin p. Damjan Ristić in br. Jakob Kunšič.
Prvomajske počitnice so za nekatere čas počitka, za druge pa intenzivne priprave na teste in izpite in maturo. Kako se pripraviti na stres, če si sam pred tem, in kako biti dobra spodbuda, če smo starši, prijatelji? Z nami je bila terapevtka, dr. Andreja Poljanec.
Z nami je svoja razmišljanja in spoznanja o življenju, ki jih je dobila tudi s spremljanjem umirajočih, delila učiteljica biologije na Gimnaziji in veterinarski šoli v Ljubljani Mihaela Terkov.
Posvetili smo se astronomu, jezuitu in direktorju pekinškega observatorija Avguštinu Hallersteinu. Mineva 280 let od njegove smrti, v Ljubljani pa so letošnjega februarja nasproti Arhiva Slovenije odkrili več kot tri metre visok spomenik njemu v čast. Naš gost je bil dr. Matevž Košir iz Arhiva Republike Slovenije.
Zoran, Andrejev brat, zaradi škrlatinke umre, pa tudi Andrej je zaradi bolezni zelo oslabel. Nekaj mesecev se je šolal zasebno, poučevala ga je gospa, ki je delala v pekarni.
Ustavili smo se pri novem albumu bratov Smallbone, ki ju poznamo pod umetniškim imenom for KING & COUNTRY. Pred dnevi je namreč svojo premiero doživel celovečerni film Unsung Hero, ki pripoveduje zgodbo njune družine. Ta se je pred mnogimi leti v upanju na boljši jutri iz Avstralije preselila v Združene države Amerike. Ob njem pa je izšel tudi glasbeni album z istim naslovom, ki prinaša nabor različnih pesmi, katere so tako ali drugače zaznamovale zgodbo družine Smallbone.
V oddaji smo slišali:
»Petkov večer« je gostil izjemna glasbenika, ki dihata kot eno tako na glasbenih odrih kot doma. Duet Maraaya, ki ga sestavljata Marjetka in Aleš Vovk (Raay), letos praznuje 10 let uspešnega delovanja. Beseda je tekla o mnogih hitih in evrovizijskem nastopu, veliki koncertni turneji ter lepih okroglih jubilejih in še čem.
Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.
Posvetili smo se astronomu, jezuitu in direktorju pekinškega observatorija Avguštinu Hallersteinu. Mineva 280 let od njegove smrti, v Ljubljani pa so letošnjega februarja nasproti Arhiva Slovenije odkrili več kot tri metre visok spomenik njemu v čast. Naš gost je bil dr. Matevž Košir iz Arhiva Republike Slovenije.