Smo v tednu gozdov, zato smo se v Svetovalnici ustavili na tem področju. Potem, ko so se v minulem letu in pol odkupne cene lesa dokaj popravile, smo zdaj že priča znakom ohlajanja trga. Kakšen bo lahko padec cen in kaj je ob tem dobro vedeti nam navadnim smrtnikom, ki želimo, da za les, ki ga posečemo v svojem gozdu, dobimo čimveč, nam je pomagal razumeti g. Robert Uršej iz Gozdnega gospodarstva Bled.

Potem ko osnovni dve zahtevi kmetov, umaknitev predloga uredbe PUN in zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o zaščiti živali nista bili izpolnjeni, in zakon o zaščiti živali po torkovi obravnavi roma v drugo obravnavo, so pogovori med kmeti in vlado zašli v slepo ulico. Očitno je, da vladajoča koalicija ni pripravljena prisluhniti nobenemu argumentu in nadaljuje sprejemanje sporne zakonodaje z jasnim zavedanjem moči preglasovanja v Državnem zboru. Je pa očitno, da ostanejo brez besed, ko kmetje opozorijo na neustavnost, še bolj pa, ko zahtevajo osebno odgovornost vpletenih uradnikov.

Svetovalnica je bila vrtnarsko obarvana. Gostja Barbara Lončar je opozorila na zakonitosti saditve nizkih in visokih sort fižola, govora pa je bilo tudi o različnih zastirkah in zakaj so te, še posebej čez vroče poletje pomembne na naših vrtovih.

Množični protesti, ki so potekali na Nizozemskem, so tamkajšnjim kmetom letos na volitvah prinesli nepričakovano darilo. Stranka, ki zastopa kmete, je namreč s 25 odstotkov glasov postala vodilna v političnem življenju. A to je skoraj brez pomena, saj je stanje na področju kmetijstva, kjer je nizozemska svetovna velesila zavozila prejšnja vlada, posledica je ukinjanje kar 3000 živinorejskih kmetij, pojasnjuje Darinka Sebenik.

Množični protesti, ki so na Nizozemskem potekali že lani in se nadaljujejo tudi letos, so kmetom na volitvah prinesli nepričakovano darilo. Stranka, ki zastopa kmete, je namreč pridobila polnih 25 odstotkov glasov in tako postala vodilna v političnem življenju. Kaj se pravzaprav dogaja v tej kmetijsko močno razviti državi, in zakaj tudi ta uspeh ni dovolj, za to da bi se znebili pritiskov na kmetovanje, smo se  pogovarjali z Darinko Sebenik, urednico Glasa dežele.

V minoritskem samostanu na Ptuju se bo do nedelje odvijal letošnji že 34. festival Dobrote Slovenskih kmetij. Kmetije iz Slovenije in zamejstva so letos v ocenjevanje poslale 994 izdelkov v 16 različnih skupinah, največji odziv pa letos beležijo pri kmetijah iz podravske regije, pravi Peter Pribožič, vodja organizacijskega odbora festivala…

Včerajšnja pogajanja kmetijskih organizacij in resornega ministrstva glede zahtev kmetov, med drugim o umaknitvi zahteve po obveznem režimu Natura 2000 in nesprejemljivih zahtev v novem predlogu zakona o zaščiti živali, niso prinesla napredka. Dokler ta dva pogoja namreč nista izpolnjena, se pogajanja sploh ne morejo začeti, pravijo predstavniki kmetov, ki zdaj pozorno spremljajo, kakšno mnenje bo vlada glede novega predloga zakona o zaščiti živali, ki mu nasprotuje tako stroka, kot kmetje, sprejela na današjni seji. Hanzi Mikl, direktor Koroške kmetijsko gozdarske zbornice pravi, da v Avstriji ni variante, da bi kaj takega sprejeli in opozarja, da so zakonitosti kmetijske pridelave in preživetja kmetov enake v Avstriji in pri nas…

Hanzi Mikl, ekološki kmet iz Ziljske doline, sicer direktor Koroške kmetijsko gozdarske zbornice je začuden nad širitvijo območja t.i. okoljsko občutljivega trajnega travinja (OOTT) in območij z režimom Natura 2000 v Sloveniji. Pravi, da se v Avstriji kaj takega ne more zgoditi in pojasnjuje avstrijski pristop, ki spoštuje kmetovo delo in njegovo lastnino.