Kmetijska oddaja

VEČ ...|29. 6. 2025
Vida Č. Špelič: Kot da želijo z vsakim novim zakonom napasti kmeta...

O izzivih namakanja smo se pogovarjali s Petrom Pribožičem, vodjo kmetijske svetovalne službe na Ptuju, o nemodrih potezah spreminjanja kmetijske zakonodaje pa z dr. Vido Čadonič Špelič, predsednico odbora DZ za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.

Vida Č. Špelič: Kot da želijo z vsakim novim zakonom napasti kmeta...

O izzivih namakanja smo se pogovarjali s Petrom Pribožičem, vodjo kmetijske svetovalne službe na Ptuju, o nemodrih potezah spreminjanja kmetijske zakonodaje pa z dr. Vido Čadonič Špelič, predsednico odbora DZ za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.

kmetijstvonaravazakonodaja

Kmetijska oddaja

Vida Č. Špelič: Kot da želijo z vsakim novim zakonom napasti kmeta...

O izzivih namakanja smo se pogovarjali s Petrom Pribožičem, vodjo kmetijske svetovalne službe na Ptuju, o nemodrih potezah spreminjanja kmetijske zakonodaje pa z dr. Vido Čadonič Špelič, predsednico odbora DZ za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.

VEČ ...|29. 6. 2025
Vida Č. Špelič: Kot da želijo z vsakim novim zakonom napasti kmeta...

O izzivih namakanja smo se pogovarjali s Petrom Pribožičem, vodjo kmetijske svetovalne službe na Ptuju, o nemodrih potezah spreminjanja kmetijske zakonodaje pa z dr. Vido Čadonič Špelič, predsednico odbora DZ za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.

Robert Božič

kmetijstvonaravazakonodaja

Življenje išče pot

VEČ ...|11. 6. 2025
Pomanjkljivo financiranje osebne asistence

Društva za osebno asistenco so tožila državo za pol milijona evrov zaradi pomanjkljivega financiranja. Katja Poropat opozarja na dolgotrajne težave, negotovost in vpliv na kakovost storitev ter enakopravnost uporabnikov.

Pomanjkljivo financiranje osebne asistence

Društva za osebno asistenco so tožila državo za pol milijona evrov zaradi pomanjkljivega financiranja. Katja Poropat opozarja na dolgotrajne težave, negotovost in vpliv na kakovost storitev ter enakopravnost uporabnikov.

osebna asistencaSlovenijazaposlovanjekakovost storitevuporabnikizakonodajaaktivno vključevanje

Življenje išče pot

Pomanjkljivo financiranje osebne asistence

Društva za osebno asistenco so tožila državo za pol milijona evrov zaradi pomanjkljivega financiranja. Katja Poropat opozarja na dolgotrajne težave, negotovost in vpliv na kakovost storitev ter enakopravnost uporabnikov.

VEČ ...|11. 6. 2025
Pomanjkljivo financiranje osebne asistence

Društva za osebno asistenco so tožila državo za pol milijona evrov zaradi pomanjkljivega financiranja. Katja Poropat opozarja na dolgotrajne težave, negotovost in vpliv na kakovost storitev ter enakopravnost uporabnikov.

s. Meta Potočnik

osebna asistencaSlovenijazaposlovanjekakovost storitevuporabnikizakonodajaaktivno vključevanje

Življenje išče pot

VEČ ...|11. 4. 2025
Kaj pravijo Romi o sebi?

4. aprila so v Murski Soboti pripravili prireditev ob svetovnem dnevu Romov. Naš gost je bil predsednik Zveze Romov Slovenije Jožek Horvat Muc.  Pojasnil je svoje stališče do zakonodajnih predlogov, ki bi izboljšali položaj romskih otrok, žensk in družin. 

Kaj pravijo Romi o sebi?

4. aprila so v Murski Soboti pripravili prireditev ob svetovnem dnevu Romov. Naš gost je bil predsednik Zveze Romov Slovenije Jožek Horvat Muc.  Pojasnil je svoje stališče do zakonodajnih predlogov, ki bi izboljšali položaj romskih otrok, žensk in družin. 

Zveza RomovSvetovni dan Romovzakonodaja

Življenje išče pot

Kaj pravijo Romi o sebi?

4. aprila so v Murski Soboti pripravili prireditev ob svetovnem dnevu Romov. Naš gost je bil predsednik Zveze Romov Slovenije Jožek Horvat Muc.  Pojasnil je svoje stališče do zakonodajnih predlogov, ki bi izboljšali položaj romskih otrok, žensk in družin. 

VEČ ...|11. 4. 2025
Kaj pravijo Romi o sebi?

4. aprila so v Murski Soboti pripravili prireditev ob svetovnem dnevu Romov. Naš gost je bil predsednik Zveze Romov Slovenije Jožek Horvat Muc.  Pojasnil je svoje stališče do zakonodajnih predlogov, ki bi izboljšali položaj romskih otrok, žensk in družin. 

s. Meta Potočnik

Zveza RomovSvetovni dan Romovzakonodaja

Življenje išče pot

VEČ ...|19. 3. 2025
Je cesta res primeren prostor za oglaševanje?

V naši državi imamo izredno veliko število obcestnih panojev, s katerimi nas želijo podjetja prepričati, da potrebujemo prav njihov produkt. Zato so pri Agenciji za varnost prometa izvedli anketo med vozniki. Nekaj rezultatov je komentirala predstavnica sektorja za urejanje cest na direkciji za infrastrukturo Gordana Grahe, ki je poudarila, da je stališče sektorja, da cesta ni medij za oglaševanje.

Je cesta res primeren prostor za oglaševanje?

V naši državi imamo izredno veliko število obcestnih panojev, s katerimi nas želijo podjetja prepričati, da potrebujemo prav njihov produkt. Zato so pri Agenciji za varnost prometa izvedli anketo med vozniki. Nekaj rezultatov je komentirala predstavnica sektorja za urejanje cest na direkciji za infrastrukturo Gordana Grahe, ki je poudarila, da je stališče sektorja, da cesta ni medij za oglaševanje.

oglasni panojivarnost prometazakonodaja

Življenje išče pot

Je cesta res primeren prostor za oglaševanje?

V naši državi imamo izredno veliko število obcestnih panojev, s katerimi nas želijo podjetja prepričati, da potrebujemo prav njihov produkt. Zato so pri Agenciji za varnost prometa izvedli anketo med vozniki. Nekaj rezultatov je komentirala predstavnica sektorja za urejanje cest na direkciji za infrastrukturo Gordana Grahe, ki je poudarila, da je stališče sektorja, da cesta ni medij za oglaševanje.

VEČ ...|19. 3. 2025
Je cesta res primeren prostor za oglaševanje?

V naši državi imamo izredno veliko število obcestnih panojev, s katerimi nas želijo podjetja prepričati, da potrebujemo prav njihov produkt. Zato so pri Agenciji za varnost prometa izvedli anketo med vozniki. Nekaj rezultatov je komentirala predstavnica sektorja za urejanje cest na direkciji za infrastrukturo Gordana Grahe, ki je poudarila, da je stališče sektorja, da cesta ni medij za oglaševanje.

s. Meta Potočnik

oglasni panojivarnost prometazakonodaja

Kmetijska oddaja

VEČ ...|2. 3. 2025
Nerazumno spreminjanje zakonodaje, katalog bikov, krizo potrjuje tudi prodaja traktorjev

Temeljno vprašanje kmetov je, kako lahko zakonodajo medrersorsko usklajuješ, če to isto stvar v dialogu šele spreminjaš in izboljšuješ. Dodatno nič manj pereče vprašanje pa je, ali ne bi bilo bolj modro do maja počakati na zakonodajne spremembe, ki bodo sprejete v Bruslju in šele potem zakoličiti novo slovensko kmetijsko zakonodajo.

Nerazumno spreminjanje zakonodaje, katalog bikov, krizo potrjuje tudi prodaja traktorjev

Temeljno vprašanje kmetov je, kako lahko zakonodajo medrersorsko usklajuješ, če to isto stvar v dialogu šele spreminjaš in izboljšuješ. Dodatno nič manj pereče vprašanje pa je, ali ne bi bilo bolj modro do maja počakati na zakonodajne spremembe, ki bodo sprejete v Bruslju in šele potem zakoličiti novo slovensko kmetijsko zakonodajo.

kmetijstvozakonodajatraktorjikatalog bikov

Kmetijska oddaja

Nerazumno spreminjanje zakonodaje, katalog bikov, krizo potrjuje tudi prodaja traktorjev

Temeljno vprašanje kmetov je, kako lahko zakonodajo medrersorsko usklajuješ, če to isto stvar v dialogu šele spreminjaš in izboljšuješ. Dodatno nič manj pereče vprašanje pa je, ali ne bi bilo bolj modro do maja počakati na zakonodajne spremembe, ki bodo sprejete v Bruslju in šele potem zakoličiti novo slovensko kmetijsko zakonodajo.

VEČ ...|2. 3. 2025
Nerazumno spreminjanje zakonodaje, katalog bikov, krizo potrjuje tudi prodaja traktorjev

Temeljno vprašanje kmetov je, kako lahko zakonodajo medrersorsko usklajuješ, če to isto stvar v dialogu šele spreminjaš in izboljšuješ. Dodatno nič manj pereče vprašanje pa je, ali ne bi bilo bolj modro do maja počakati na zakonodajne spremembe, ki bodo sprejete v Bruslju in šele potem zakoličiti novo slovensko kmetijsko zakonodajo.

Robert Božič

kmetijstvozakonodajatraktorjikatalog bikov

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|15. 1. 2025
Spreminjanje kmetijske zakonodaje: Kakšne so razlike med Slovenijo in Avstrijo?

Potem ko se v prihodnjih tednih obetajo tako spremembe krovnega zakona o kmetijstvu, se spreminjajo tudi zakon o hrani, zakon o gozdovih, zakon o krmi … in tudi razvpiti zakon o zaščiti živali. Vodstvo Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije je pred koncem lanskega leta kmetijsko ministrstvo pozvalo, da jih, tako kot so bili dogovorjeni, aktivno vključi v oblikovanje sprememb vseh teh novih zakonov, a so bili zavrnjeni, pravi dr. Jože Podgoršek. V Avstriji je drugače, pa je v 2. epizodi podkasta Rast povedala Polona Globočnik, ki službuje na Kmetijski zbornici na Dunaju …

Spreminjanje kmetijske zakonodaje: Kakšne so razlike med Slovenijo in Avstrijo?

Potem ko se v prihodnjih tednih obetajo tako spremembe krovnega zakona o kmetijstvu, se spreminjajo tudi zakon o hrani, zakon o gozdovih, zakon o krmi … in tudi razvpiti zakon o zaščiti živali. Vodstvo Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije je pred koncem lanskega leta kmetijsko ministrstvo pozvalo, da jih, tako kot so bili dogovorjeni, aktivno vključi v oblikovanje sprememb vseh teh novih zakonov, a so bili zavrnjeni, pravi dr. Jože Podgoršek. V Avstriji je drugače, pa je v 2. epizodi podkasta Rast povedala Polona Globočnik, ki službuje na Kmetijski zbornici na Dunaju …

kmetijstvoSlovenijaAvstrijazakonodaja

Minute za kmetijstvo in podeželje

Spreminjanje kmetijske zakonodaje: Kakšne so razlike med Slovenijo in Avstrijo?

Potem ko se v prihodnjih tednih obetajo tako spremembe krovnega zakona o kmetijstvu, se spreminjajo tudi zakon o hrani, zakon o gozdovih, zakon o krmi … in tudi razvpiti zakon o zaščiti živali. Vodstvo Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije je pred koncem lanskega leta kmetijsko ministrstvo pozvalo, da jih, tako kot so bili dogovorjeni, aktivno vključi v oblikovanje sprememb vseh teh novih zakonov, a so bili zavrnjeni, pravi dr. Jože Podgoršek. V Avstriji je drugače, pa je v 2. epizodi podkasta Rast povedala Polona Globočnik, ki službuje na Kmetijski zbornici na Dunaju …

VEČ ...|15. 1. 2025
Spreminjanje kmetijske zakonodaje: Kakšne so razlike med Slovenijo in Avstrijo?

Potem ko se v prihodnjih tednih obetajo tako spremembe krovnega zakona o kmetijstvu, se spreminjajo tudi zakon o hrani, zakon o gozdovih, zakon o krmi … in tudi razvpiti zakon o zaščiti živali. Vodstvo Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije je pred koncem lanskega leta kmetijsko ministrstvo pozvalo, da jih, tako kot so bili dogovorjeni, aktivno vključi v oblikovanje sprememb vseh teh novih zakonov, a so bili zavrnjeni, pravi dr. Jože Podgoršek. V Avstriji je drugače, pa je v 2. epizodi podkasta Rast povedala Polona Globočnik, ki službuje na Kmetijski zbornici na Dunaju …

Robert Božič

kmetijstvoSlovenijaAvstrijazakonodaja

Komentar Časnik.si

VEČ ...|27. 12. 2023
Svet za zaščito svobode govora: Država si z zakonom jemlje pristojnosti, ki so značilne za totalitarne države

Jože Biščak, predsednik Sveta za zaščito svobode govora, razpravlja o tem, kako novi zakoni in državne pristojnosti ogrožajo temeljne svoboščine, zlasti svobodo govora. Je Slovenija na poti k praksam, ki spominjajo na totalitarne države? Avtor raziskuje kako so nekateri zakoni in pristopi vlade v konfliktu z ustavnimi zagotovili in svobodo izražanja. Tokratni komentar bo zagotovo razsvetlil in vas izzval, da razmislite o pomembnih vprašanjih, ki vplivajo na našo družbo in osebne svoboščine. Pridružite se nam v tej kritični razpravi in prispevajte k razumevanju, kako lahko zagotovimo, da se naše temeljne pravice ne izgubijo v labirintu zakonodaje in politike.

Svet za zaščito svobode govora: Država si z zakonom jemlje pristojnosti, ki so značilne za totalitarne države

Jože Biščak, predsednik Sveta za zaščito svobode govora, razpravlja o tem, kako novi zakoni in državne pristojnosti ogrožajo temeljne svoboščine, zlasti svobodo govora. Je Slovenija na poti k praksam, ki spominjajo na totalitarne države? Avtor raziskuje kako so nekateri zakoni in pristopi vlade v konfliktu z ustavnimi zagotovili in svobodo izražanja. Tokratni komentar bo zagotovo razsvetlil in vas izzval, da razmislite o pomembnih vprašanjih, ki vplivajo na našo družbo in osebne svoboščine. Pridružite se nam v tej kritični razpravi in prispevajte k razumevanju, kako lahko zagotovimo, da se naše temeljne pravice ne izgubijo v labirintu zakonodaje in politike.

komentarsvoboda govorazakonodajaustavne pravicecenzuraSlovenijadržavna ureditev

Komentar Časnik.si

Svet za zaščito svobode govora: Država si z zakonom jemlje pristojnosti, ki so značilne za totalitarne države

Jože Biščak, predsednik Sveta za zaščito svobode govora, razpravlja o tem, kako novi zakoni in državne pristojnosti ogrožajo temeljne svoboščine, zlasti svobodo govora. Je Slovenija na poti k praksam, ki spominjajo na totalitarne države? Avtor raziskuje kako so nekateri zakoni in pristopi vlade v konfliktu z ustavnimi zagotovili in svobodo izražanja. Tokratni komentar bo zagotovo razsvetlil in vas izzval, da razmislite o pomembnih vprašanjih, ki vplivajo na našo družbo in osebne svoboščine. Pridružite se nam v tej kritični razpravi in prispevajte k razumevanju, kako lahko zagotovimo, da se naše temeljne pravice ne izgubijo v labirintu zakonodaje in politike.

VEČ ...|27. 12. 2023
Svet za zaščito svobode govora: Država si z zakonom jemlje pristojnosti, ki so značilne za totalitarne države

Jože Biščak, predsednik Sveta za zaščito svobode govora, razpravlja o tem, kako novi zakoni in državne pristojnosti ogrožajo temeljne svoboščine, zlasti svobodo govora. Je Slovenija na poti k praksam, ki spominjajo na totalitarne države? Avtor raziskuje kako so nekateri zakoni in pristopi vlade v konfliktu z ustavnimi zagotovili in svobodo izražanja. Tokratni komentar bo zagotovo razsvetlil in vas izzval, da razmislite o pomembnih vprašanjih, ki vplivajo na našo družbo in osebne svoboščine. Pridružite se nam v tej kritični razpravi in prispevajte k razumevanju, kako lahko zagotovimo, da se naše temeljne pravice ne izgubijo v labirintu zakonodaje in politike.

Jože Biščak

komentarsvoboda govorazakonodajaustavne pravicecenzuraSlovenijadržavna ureditev

Življenje išče pot

VEČ ...|3. 10. 2022
Postopki zaposlovanja tujih delavcev

Tokrat smo govorili o zakonodaji in praksah zaposlovanja tujcev pri nas. Vemo, da se pomanjkanje delavcev pojavlja v vseh razvitih gospodarstvih, še posebej v Evropi, zato slovenski delodajalci pri iskanju ustreznega kadra tekmujejo z delodajalci iz širšega okolja. Zanimalo nas je, kako sploh poteka postopek, ko neko podjetje želi zaposliti tujca in kaj vse mora storiti oz. katera dovoljenja pridobiti po sedanji zakonodaji. Naša gosta sta bila direktor sektorja za migracije pri Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve Grega Malec in Sabina Velić iz podjetja Manpower.

Postopki zaposlovanja tujih delavcev

Tokrat smo govorili o zakonodaji in praksah zaposlovanja tujcev pri nas. Vemo, da se pomanjkanje delavcev pojavlja v vseh razvitih gospodarstvih, še posebej v Evropi, zato slovenski delodajalci pri iskanju ustreznega kadra tekmujejo z delodajalci iz širšega okolja. Zanimalo nas je, kako sploh poteka postopek, ko neko podjetje želi zaposliti tujca in kaj vse mora storiti oz. katera dovoljenja pridobiti po sedanji zakonodaji. Naša gosta sta bila direktor sektorja za migracije pri Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve Grega Malec in Sabina Velić iz podjetja Manpower.

zaposlovanje tujcevzakonodajatrgovina z ljudmisvetovanje

Življenje išče pot

Postopki zaposlovanja tujih delavcev

Tokrat smo govorili o zakonodaji in praksah zaposlovanja tujcev pri nas. Vemo, da se pomanjkanje delavcev pojavlja v vseh razvitih gospodarstvih, še posebej v Evropi, zato slovenski delodajalci pri iskanju ustreznega kadra tekmujejo z delodajalci iz širšega okolja. Zanimalo nas je, kako sploh poteka postopek, ko neko podjetje želi zaposliti tujca in kaj vse mora storiti oz. katera dovoljenja pridobiti po sedanji zakonodaji. Naša gosta sta bila direktor sektorja za migracije pri Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve Grega Malec in Sabina Velić iz podjetja Manpower.

VEČ ...|3. 10. 2022
Postopki zaposlovanja tujih delavcev

Tokrat smo govorili o zakonodaji in praksah zaposlovanja tujcev pri nas. Vemo, da se pomanjkanje delavcev pojavlja v vseh razvitih gospodarstvih, še posebej v Evropi, zato slovenski delodajalci pri iskanju ustreznega kadra tekmujejo z delodajalci iz širšega okolja. Zanimalo nas je, kako sploh poteka postopek, ko neko podjetje želi zaposliti tujca in kaj vse mora storiti oz. katera dovoljenja pridobiti po sedanji zakonodaji. Naša gosta sta bila direktor sektorja za migracije pri Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve Grega Malec in Sabina Velić iz podjetja Manpower.

s. Meta Potočnik

zaposlovanje tujcevzakonodajatrgovina z ljudmisvetovanje

Priporočamo
|
Aktualno

Sol in luč

VEČ ...|30. 9. 2025
Morda se v starosti bolj kot izgube moči, bojimo izgube osebnega dostojanstva.

»Starost se pojavlja v nešteto različnih oblikah: od najbolj prijetnega doživljanja ob vnukih in osebnem zorenju, do težavnega nerazumevanja, bolezni in pešanja moči. Vsak človek je edinstveno različen od vseh drugih. Vsak trenutek sožitja v družini in družbi je neponovljiv in vsak se stara drugače!« S temi besedami je knjigo Draga Tacola pospremil dr. Jože Ramovš. »Dober dan, starost« je zbirka člankov vezana v knjigo, ki so pred leti izhajali v Reviji Ognjišče.
Nekaj odlomkov smo prebrali v tokratni oddaji.

Morda se v starosti bolj kot izgube moči, bojimo izgube osebnega dostojanstva.

»Starost se pojavlja v nešteto različnih oblikah: od najbolj prijetnega doživljanja ob vnukih in osebnem zorenju, do težavnega nerazumevanja, bolezni in pešanja moči. Vsak človek je edinstveno različen od vseh drugih. Vsak trenutek sožitja v družini in družbi je neponovljiv in vsak se stara drugače!« S temi besedami je knjigo Draga Tacola pospremil dr. Jože Ramovš. »Dober dan, starost« je zbirka člankov vezana v knjigo, ki so pred leti izhajali v Reviji Ognjišče.
Nekaj odlomkov smo prebrali v tokratni oddaji.

Tadej Sadar

družbaodnosi

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|2. 10. 2025
35 let celovških lutkarjev

Pred 35-imi leti se je v Celovcu povsem po naključju začela lutkovna dejavnost tamkajšnjega Slovenskega kulturnega društva. Skozi desetletja je zrasla v pomembno komponento kulturnega življenja v glavnem mestu avstrijske Koroške. V teh letih je bilo na oder postavljenih 67 premier, sledila so številna gostovanja v raznih državah Evrope in v Argentini. Jutri zvečer bodo v Tischlerjevi dvorani Mohorjeve v Celovcu lutkarice in lutkarji predstavili dve premieri: novo predstavo skupine »Celovški zmajčki«  Abeceda avtorice Brede Varl in skupno produkcijo skupin »Mladi Celovčani MISMOMI Navihanci« z naslovom Zopet doma, avtorice Brede Varl in skupine. Poseben prostor bo namenjen tudi Tinetu Varlu, ki je od vsega začetka deloval kot mentor in režiser. Praznovanje bo spremljala razstava o njegovem delu in o bogati tradiciji lutkarstva v Celovcu.

35 let celovških lutkarjev

Pred 35-imi leti se je v Celovcu povsem po naključju začela lutkovna dejavnost tamkajšnjega Slovenskega kulturnega društva. Skozi desetletja je zrasla v pomembno komponento kulturnega življenja v glavnem mestu avstrijske Koroške. V teh letih je bilo na oder postavljenih 67 premier, sledila so številna gostovanja v raznih državah Evrope in v Argentini. Jutri zvečer bodo v Tischlerjevi dvorani Mohorjeve v Celovcu lutkarice in lutkarji predstavili dve premieri: novo predstavo skupine »Celovški zmajčki«  Abeceda avtorice Brede Varl in skupno produkcijo skupin »Mladi Celovčani MISMOMI Navihanci« z naslovom Zopet doma, avtorice Brede Varl in skupine. Poseben prostor bo namenjen tudi Tinetu Varlu, ki je od vsega začetka deloval kot mentor in režiser. Praznovanje bo spremljala razstava o njegovem delu in o bogati tradiciji lutkarstva v Celovcu.

Matjaž Merljak

družbarojakikultura

Moja zgodba

VEČ ...|28. 9. 2025
Zamolčani pisatelj Tine Debeljak - Turjaški labod

Predstavili smo pesniško zbirko dr. Tineta Debeljaka, ki jo je napisal pod psevdonimom Jeremija Kalin z naslovom Turjaški labod, naše balade, romance in legende. Zbirka je bila pripravljena za tisk že leta 1952 v Buenos Airesu, vendar vse do letos ni bila izdana. Za izid je poskrbelo Muzejsko društvo Škofja Loka, njegova predsednica Helena Janežič pa nam je delo predstavila. 

Zamolčani pisatelj Tine Debeljak - Turjaški labod

Predstavili smo pesniško zbirko dr. Tineta Debeljaka, ki jo je napisal pod psevdonimom Jeremija Kalin z naslovom Turjaški labod, naše balade, romance in legende. Zbirka je bila pripravljena za tisk že leta 1952 v Buenos Airesu, vendar vse do letos ni bila izdana. Za izid je poskrbelo Muzejsko društvo Škofja Loka, njegova predsednica Helena Janežič pa nam je delo predstavila. 

Jože Bartolj

spominpolitikaTine DebeljakJeremija KalinHelena JanežičTurjaški labod

Naš gost

VEČ ...|27. 9. 2025
Drago Štoka

Tokratna oddaja je nastala na Opčinah pri Trstu, pri znanem rojaku Dragu Štoki. Po izobrazbi je pravnik, deloval je kot odvetnik, a je veliko svojih moči in svojega časa posvetil naši narodni skupnosti, in sicer v edini slovenski stranki v Italiji – Stranki slovenska skupnost. Boril se je za samostojno politično nastopanje Slovencev in bil kar štirikrat izvoljen za deželnega poslanca. V letih 2005 do 2015 je bil predsednik ene od krovnih organizacij, Sveta slovenskih organizacij. Iskal je stike in povezave s slovensko manjšino na avstrijskem Koroškem. Močno je zaznamoval proces demokratizacije Slovenije. Je avtor več knjižnih del. Vedno je bil zvest zvestobi svojemu narodu, demokratičnemu prepričanju, globokim krščanskim izročilom in vsestranski svobodi v mišljenju, idealih in dejanjih. Vedno se je zavzemal za dialog in sodelovanje. Prejel je Pučnikovo plaketo za prispevek k razvoju demokracije v Sloveniji, medaljo Republike Slovenije za zasluge za dobrobit zamejskih Slovencev, naroda in jezika in plaketo dr. Danila Majarona, najvišje priznanje Odvetniške zbornice Slovenije. 

Drago Štoka

Tokratna oddaja je nastala na Opčinah pri Trstu, pri znanem rojaku Dragu Štoki. Po izobrazbi je pravnik, deloval je kot odvetnik, a je veliko svojih moči in svojega časa posvetil naši narodni skupnosti, in sicer v edini slovenski stranki v Italiji – Stranki slovenska skupnost. Boril se je za samostojno politično nastopanje Slovencev in bil kar štirikrat izvoljen za deželnega poslanca. V letih 2005 do 2015 je bil predsednik ene od krovnih organizacij, Sveta slovenskih organizacij. Iskal je stike in povezave s slovensko manjšino na avstrijskem Koroškem. Močno je zaznamoval proces demokratizacije Slovenije. Je avtor več knjižnih del. Vedno je bil zvest zvestobi svojemu narodu, demokratičnemu prepričanju, globokim krščanskim izročilom in vsestranski svobodi v mišljenju, idealih in dejanjih. Vedno se je zavzemal za dialog in sodelovanje. Prejel je Pučnikovo plaketo za prispevek k razvoju demokracije v Sloveniji, medaljo Republike Slovenije za zasluge za dobrobit zamejskih Slovencev, naroda in jezika in plaketo dr. Danila Majarona, najvišje priznanje Odvetniške zbornice Slovenije. 

Matjaž Merljak

spominživljenje

Komentar tedna

VEČ ...|26. 9. 2025
Lenart Rihar: Odpuščánje in pozivanje k odpuščánju

Avtor primerja dve slovesnosti – ameriško ob smrti Charlieja Kirka in slovensko ob postavitvi spominske table za otroke s Petrička. V obeh primerih so žrtve pokazale izjemno moč odpuščanja. Avtor izpostavi, da je odpuščanje plemenito dejanje, a opozori na nevarnost, da se pozivi k odpuščanju lahko zlorabijo za prikrivanje resnice ali poniževanje žrtev. Požar, ki je sledil slovenski slovesnosti, ponazarja odpor do soočenja z zgodovinskimi krivicami. Rihar poudarja, da mora odpuščanje temeljiti na resnici in ne sme biti izgovor za pozabo ali sprenevedanje.

Komentar je pripravil ravnatelj Rafaelove družbe, Lenart Rihar.

Lenart Rihar: Odpuščánje in pozivanje k odpuščánju

Avtor primerja dve slovesnosti – ameriško ob smrti Charlieja Kirka in slovensko ob postavitvi spominske table za otroke s Petrička. V obeh primerih so žrtve pokazale izjemno moč odpuščanja. Avtor izpostavi, da je odpuščanje plemenito dejanje, a opozori na nevarnost, da se pozivi k odpuščanju lahko zlorabijo za prikrivanje resnice ali poniževanje žrtev. Požar, ki je sledil slovenski slovesnosti, ponazarja odpor do soočenja z zgodovinskimi krivicami. Rihar poudarja, da mora odpuščanje temeljiti na resnici in ne sme biti izgovor za pozabo ali sprenevedanje.

Komentar je pripravil ravnatelj Rafaelove družbe, Lenart Rihar.

Lenart Rihar

komentarodpuščanjespravaresnicažrtvePetričekpožarzgodovinatrpljenjesovraštvokultura maščevanja

Radijski roman

VEČ ...|2. 10. 2025
Pot do Resnice, 8. del

Glavna junakinja romana se odloči, da bo pomagala bolnemu očetu. Še eno odločitev je sprejela, da bo zapustila moža. 

Ana T. S., založba Ognjišče

Pot do Resnice, 8. del

Glavna junakinja romana se odloči, da bo pomagala bolnemu očetu. Še eno odločitev je sprejela, da bo zapustila moža. 

Ana T. S., založba Ognjišče

Radio Ognjišče

knjiga

Ob radijskem ognjišču

VEČ ...|2. 10. 2025
Ivo Mojzer, Tereza Kesovija, Ornella Vanoni, Engelbert Humperdinck

V oddaji z zimzeleno glasbo, ki jo vrtimo tudi z vinilnih plošč, smo odšli v šestdeseta, sedemdeseta in osemdeseta leta minulega stoletja … Povabili smo vas k sodelovanju z glasbenimi spomini.
0:01:28_IVO MOJZER - POLNOČNI KAVBOJ  
0:06:09_Tereza Kesovija - Nježne strune mandoline  
0:10:00_ABBA - I HAVE A DREAM  
0:14:31_Jože Kobler - Dan, ki ga je zamenjala noč  
0:18:13_Ornella Vanoni - Senza Fine  
0:22:29_Engelbert Humperdinck - There Goes My Everything  
0:25:25_LIDIJA KODRIČ - PASTIR KOSTJA  
0:28:42_Peter Kraus - Sweety  
0:32:30_Dusty Springfield - Son-Of-A Preacher Man  
0:34:26_BERTA AMBROŽ - DIMNIKARJEV SIN ( Son of a preacher man )  
0:38:17_Mireille Mathieu - Il me faut vivre  
0:40:48_EURYTHMICS - THERE MUST BE AN ANGEL  
0:46:00_BOŽIDAR WOLFAND WOLF - ANGEL VARUH 
0:49:16_George Baker Selection - Paloma Blanca  
0:53:11_Melina Mercouri - Never on Sunday  
0:57:07_Edvin Fliser - Otroci morja  
1:01:18_ROXY MUSIC - JEALOUS GUY  
1:05:54_MARIE OSMOND - PAPER ROSES  
1:08:56_LJUPKA DIMITROVSKA - LJUBLJANSKI ZVON  
1:12:48_Pro Arte - Tužna su zelena polja  
1:16:00_JANKO ROPRET - NE BODI OBJESTNO DEKLE  
1:19:36_Đorđe Balašević - Prva ljubav  
1:23:37_AZNAVOUR - QUE CEST TRISTE VENISE  
1:26:48_The Kelly Family - An Angel  

Ivo Mojzer, Tereza Kesovija, Ornella Vanoni, Engelbert Humperdinck

V oddaji z zimzeleno glasbo, ki jo vrtimo tudi z vinilnih plošč, smo odšli v šestdeseta, sedemdeseta in osemdeseta leta minulega stoletja … Povabili smo vas k sodelovanju z glasbenimi spomini.
0:01:28_IVO MOJZER - POLNOČNI KAVBOJ  
0:06:09_Tereza Kesovija - Nježne strune mandoline  
0:10:00_ABBA - I HAVE A DREAM  
0:14:31_Jože Kobler - Dan, ki ga je zamenjala noč  
0:18:13_Ornella Vanoni - Senza Fine  
0:22:29_Engelbert Humperdinck - There Goes My Everything  
0:25:25_LIDIJA KODRIČ - PASTIR KOSTJA  
0:28:42_Peter Kraus - Sweety  
0:32:30_Dusty Springfield - Son-Of-A Preacher Man  
0:34:26_BERTA AMBROŽ - DIMNIKARJEV SIN ( Son of a preacher man )  
0:38:17_Mireille Mathieu - Il me faut vivre  
0:40:48_EURYTHMICS - THERE MUST BE AN ANGEL  
0:46:00_BOŽIDAR WOLFAND WOLF - ANGEL VARUH 
0:49:16_George Baker Selection - Paloma Blanca  
0:53:11_Melina Mercouri - Never on Sunday  
0:57:07_Edvin Fliser - Otroci morja  
1:01:18_ROXY MUSIC - JEALOUS GUY  
1:05:54_MARIE OSMOND - PAPER ROSES  
1:08:56_LJUPKA DIMITROVSKA - LJUBLJANSKI ZVON  
1:12:48_Pro Arte - Tužna su zelena polja  
1:16:00_JANKO ROPRET - NE BODI OBJESTNO DEKLE  
1:19:36_Đorđe Balašević - Prva ljubav  
1:23:37_AZNAVOUR - QUE CEST TRISTE VENISE  
1:26:48_The Kelly Family - An Angel  

Matjaž Merljak, Marko Zupan

glasbaspomin

Via positiva

VEČ ...|2. 10. 2025
Jernej Hudolin - Dediščina je naša identiteta, ki jo ohranja posameznik

Ob aktualnih Dnevih evropske kulturne dediščine in Tednu kulturne dediščine smo k pogovoru povabili Jerneja Hudolina, arhitekta in dolgoletnega direktorja Zavoda za varstvo kulturne dediščine.  

Jernej Hudolin - Dediščina je naša identiteta, ki jo ohranja posameznik

Ob aktualnih Dnevih evropske kulturne dediščine in Tednu kulturne dediščine smo k pogovoru povabili Jerneja Hudolina, arhitekta in dolgoletnega direktorja Zavoda za varstvo kulturne dediščine.  

Nataša Ličen

kulturazgodovinadediščinadružba

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|2. 10. 2025
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 2. 10.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 2. 10.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan