Življenje išče pot

VEČ ...|11. 4. 2025
Kaj pravijo Romi o sebi?

4. aprila so v Murski Soboti pripravili prireditev ob svetovnem dnevu Romov. Naš gost je bil predsednik Zveze Romov Slovenije Jožek Horvat Muc.  Pojasnil je svoje stališče do zakonodajnih predlogov, ki bi izboljšali položaj romskih otrok, žensk in družin. 

Kaj pravijo Romi o sebi?

4. aprila so v Murski Soboti pripravili prireditev ob svetovnem dnevu Romov. Naš gost je bil predsednik Zveze Romov Slovenije Jožek Horvat Muc.  Pojasnil je svoje stališče do zakonodajnih predlogov, ki bi izboljšali položaj romskih otrok, žensk in družin. 

Zveza RomovSvetovni dan Romovzakonodaja

Življenje išče pot

Kaj pravijo Romi o sebi?

4. aprila so v Murski Soboti pripravili prireditev ob svetovnem dnevu Romov. Naš gost je bil predsednik Zveze Romov Slovenije Jožek Horvat Muc.  Pojasnil je svoje stališče do zakonodajnih predlogov, ki bi izboljšali položaj romskih otrok, žensk in družin. 

VEČ ...|11. 4. 2025
Kaj pravijo Romi o sebi?

4. aprila so v Murski Soboti pripravili prireditev ob svetovnem dnevu Romov. Naš gost je bil predsednik Zveze Romov Slovenije Jožek Horvat Muc.  Pojasnil je svoje stališče do zakonodajnih predlogov, ki bi izboljšali položaj romskih otrok, žensk in družin. 

s. Meta Potočnik

Zveza RomovSvetovni dan Romovzakonodaja

Življenje išče pot

VEČ ...|19. 3. 2025
Je cesta res primeren prostor za oglaševanje?

V naši državi imamo izredno veliko število obcestnih panojev, s katerimi nas želijo podjetja prepričati, da potrebujemo prav njihov produkt. Zato so pri Agenciji za varnost prometa izvedli anketo med vozniki. Nekaj rezultatov je komentirala predstavnica sektorja za urejanje cest na direkciji za infrastrukturo Gordana Grahe, ki je poudarila, da je stališče sektorja, da cesta ni medij za oglaševanje.

Je cesta res primeren prostor za oglaševanje?

V naši državi imamo izredno veliko število obcestnih panojev, s katerimi nas želijo podjetja prepričati, da potrebujemo prav njihov produkt. Zato so pri Agenciji za varnost prometa izvedli anketo med vozniki. Nekaj rezultatov je komentirala predstavnica sektorja za urejanje cest na direkciji za infrastrukturo Gordana Grahe, ki je poudarila, da je stališče sektorja, da cesta ni medij za oglaševanje.

oglasni panojivarnost prometazakonodaja

Življenje išče pot

Je cesta res primeren prostor za oglaševanje?

V naši državi imamo izredno veliko število obcestnih panojev, s katerimi nas želijo podjetja prepričati, da potrebujemo prav njihov produkt. Zato so pri Agenciji za varnost prometa izvedli anketo med vozniki. Nekaj rezultatov je komentirala predstavnica sektorja za urejanje cest na direkciji za infrastrukturo Gordana Grahe, ki je poudarila, da je stališče sektorja, da cesta ni medij za oglaševanje.

VEČ ...|19. 3. 2025
Je cesta res primeren prostor za oglaševanje?

V naši državi imamo izredno veliko število obcestnih panojev, s katerimi nas želijo podjetja prepričati, da potrebujemo prav njihov produkt. Zato so pri Agenciji za varnost prometa izvedli anketo med vozniki. Nekaj rezultatov je komentirala predstavnica sektorja za urejanje cest na direkciji za infrastrukturo Gordana Grahe, ki je poudarila, da je stališče sektorja, da cesta ni medij za oglaševanje.

s. Meta Potočnik

oglasni panojivarnost prometazakonodaja

Kmetijska oddaja

VEČ ...|2. 3. 2025
Nerazumno spreminjanje zakonodaje, katalog bikov, krizo potrjuje tudi prodaja traktorjev

Temeljno vprašanje kmetov je, kako lahko zakonodajo medrersorsko usklajuješ, če to isto stvar v dialogu šele spreminjaš in izboljšuješ. Dodatno nič manj pereče vprašanje pa je, ali ne bi bilo bolj modro do maja počakati na zakonodajne spremembe, ki bodo sprejete v Bruslju in šele potem zakoličiti novo slovensko kmetijsko zakonodajo.

Nerazumno spreminjanje zakonodaje, katalog bikov, krizo potrjuje tudi prodaja traktorjev

Temeljno vprašanje kmetov je, kako lahko zakonodajo medrersorsko usklajuješ, če to isto stvar v dialogu šele spreminjaš in izboljšuješ. Dodatno nič manj pereče vprašanje pa je, ali ne bi bilo bolj modro do maja počakati na zakonodajne spremembe, ki bodo sprejete v Bruslju in šele potem zakoličiti novo slovensko kmetijsko zakonodajo.

kmetijstvozakonodajatraktorjikatalog bikov

Kmetijska oddaja

Nerazumno spreminjanje zakonodaje, katalog bikov, krizo potrjuje tudi prodaja traktorjev

Temeljno vprašanje kmetov je, kako lahko zakonodajo medrersorsko usklajuješ, če to isto stvar v dialogu šele spreminjaš in izboljšuješ. Dodatno nič manj pereče vprašanje pa je, ali ne bi bilo bolj modro do maja počakati na zakonodajne spremembe, ki bodo sprejete v Bruslju in šele potem zakoličiti novo slovensko kmetijsko zakonodajo.

VEČ ...|2. 3. 2025
Nerazumno spreminjanje zakonodaje, katalog bikov, krizo potrjuje tudi prodaja traktorjev

Temeljno vprašanje kmetov je, kako lahko zakonodajo medrersorsko usklajuješ, če to isto stvar v dialogu šele spreminjaš in izboljšuješ. Dodatno nič manj pereče vprašanje pa je, ali ne bi bilo bolj modro do maja počakati na zakonodajne spremembe, ki bodo sprejete v Bruslju in šele potem zakoličiti novo slovensko kmetijsko zakonodajo.

Robert Božič

kmetijstvozakonodajatraktorjikatalog bikov

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|15. 1. 2025
Spreminjanje kmetijske zakonodaje: Kakšne so razlike med Slovenijo in Avstrijo?

Potem ko se v prihodnjih tednih obetajo tako spremembe krovnega zakona o kmetijstvu, se spreminjajo tudi zakon o hrani, zakon o gozdovih, zakon o krmi … in tudi razvpiti zakon o zaščiti živali. Vodstvo Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije je pred koncem lanskega leta kmetijsko ministrstvo pozvalo, da jih, tako kot so bili dogovorjeni, aktivno vključi v oblikovanje sprememb vseh teh novih zakonov, a so bili zavrnjeni, pravi dr. Jože Podgoršek. V Avstriji je drugače, pa je v 2. epizodi podkasta Rast povedala Polona Globočnik, ki službuje na Kmetijski zbornici na Dunaju …

Spreminjanje kmetijske zakonodaje: Kakšne so razlike med Slovenijo in Avstrijo?

Potem ko se v prihodnjih tednih obetajo tako spremembe krovnega zakona o kmetijstvu, se spreminjajo tudi zakon o hrani, zakon o gozdovih, zakon o krmi … in tudi razvpiti zakon o zaščiti živali. Vodstvo Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije je pred koncem lanskega leta kmetijsko ministrstvo pozvalo, da jih, tako kot so bili dogovorjeni, aktivno vključi v oblikovanje sprememb vseh teh novih zakonov, a so bili zavrnjeni, pravi dr. Jože Podgoršek. V Avstriji je drugače, pa je v 2. epizodi podkasta Rast povedala Polona Globočnik, ki službuje na Kmetijski zbornici na Dunaju …

kmetijstvoSlovenijaAvstrijazakonodaja

Minute za kmetijstvo in podeželje

Spreminjanje kmetijske zakonodaje: Kakšne so razlike med Slovenijo in Avstrijo?

Potem ko se v prihodnjih tednih obetajo tako spremembe krovnega zakona o kmetijstvu, se spreminjajo tudi zakon o hrani, zakon o gozdovih, zakon o krmi … in tudi razvpiti zakon o zaščiti živali. Vodstvo Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije je pred koncem lanskega leta kmetijsko ministrstvo pozvalo, da jih, tako kot so bili dogovorjeni, aktivno vključi v oblikovanje sprememb vseh teh novih zakonov, a so bili zavrnjeni, pravi dr. Jože Podgoršek. V Avstriji je drugače, pa je v 2. epizodi podkasta Rast povedala Polona Globočnik, ki službuje na Kmetijski zbornici na Dunaju …

VEČ ...|15. 1. 2025
Spreminjanje kmetijske zakonodaje: Kakšne so razlike med Slovenijo in Avstrijo?

Potem ko se v prihodnjih tednih obetajo tako spremembe krovnega zakona o kmetijstvu, se spreminjajo tudi zakon o hrani, zakon o gozdovih, zakon o krmi … in tudi razvpiti zakon o zaščiti živali. Vodstvo Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije je pred koncem lanskega leta kmetijsko ministrstvo pozvalo, da jih, tako kot so bili dogovorjeni, aktivno vključi v oblikovanje sprememb vseh teh novih zakonov, a so bili zavrnjeni, pravi dr. Jože Podgoršek. V Avstriji je drugače, pa je v 2. epizodi podkasta Rast povedala Polona Globočnik, ki službuje na Kmetijski zbornici na Dunaju …

Robert Božič

kmetijstvoSlovenijaAvstrijazakonodaja

Komentar Časnik.si

VEČ ...|27. 12. 2023
Svet za zaščito svobode govora: Država si z zakonom jemlje pristojnosti, ki so značilne za totalitarne države

Jože Biščak, predsednik Sveta za zaščito svobode govora, razpravlja o tem, kako novi zakoni in državne pristojnosti ogrožajo temeljne svoboščine, zlasti svobodo govora. Je Slovenija na poti k praksam, ki spominjajo na totalitarne države? Avtor raziskuje kako so nekateri zakoni in pristopi vlade v konfliktu z ustavnimi zagotovili in svobodo izražanja. Tokratni komentar bo zagotovo razsvetlil in vas izzval, da razmislite o pomembnih vprašanjih, ki vplivajo na našo družbo in osebne svoboščine. Pridružite se nam v tej kritični razpravi in prispevajte k razumevanju, kako lahko zagotovimo, da se naše temeljne pravice ne izgubijo v labirintu zakonodaje in politike.

Svet za zaščito svobode govora: Država si z zakonom jemlje pristojnosti, ki so značilne za totalitarne države

Jože Biščak, predsednik Sveta za zaščito svobode govora, razpravlja o tem, kako novi zakoni in državne pristojnosti ogrožajo temeljne svoboščine, zlasti svobodo govora. Je Slovenija na poti k praksam, ki spominjajo na totalitarne države? Avtor raziskuje kako so nekateri zakoni in pristopi vlade v konfliktu z ustavnimi zagotovili in svobodo izražanja. Tokratni komentar bo zagotovo razsvetlil in vas izzval, da razmislite o pomembnih vprašanjih, ki vplivajo na našo družbo in osebne svoboščine. Pridružite se nam v tej kritični razpravi in prispevajte k razumevanju, kako lahko zagotovimo, da se naše temeljne pravice ne izgubijo v labirintu zakonodaje in politike.

komentarsvoboda govorazakonodajaustavne pravicecenzuraSlovenijadržavna ureditev

Komentar Časnik.si

Svet za zaščito svobode govora: Država si z zakonom jemlje pristojnosti, ki so značilne za totalitarne države

Jože Biščak, predsednik Sveta za zaščito svobode govora, razpravlja o tem, kako novi zakoni in državne pristojnosti ogrožajo temeljne svoboščine, zlasti svobodo govora. Je Slovenija na poti k praksam, ki spominjajo na totalitarne države? Avtor raziskuje kako so nekateri zakoni in pristopi vlade v konfliktu z ustavnimi zagotovili in svobodo izražanja. Tokratni komentar bo zagotovo razsvetlil in vas izzval, da razmislite o pomembnih vprašanjih, ki vplivajo na našo družbo in osebne svoboščine. Pridružite se nam v tej kritični razpravi in prispevajte k razumevanju, kako lahko zagotovimo, da se naše temeljne pravice ne izgubijo v labirintu zakonodaje in politike.

VEČ ...|27. 12. 2023
Svet za zaščito svobode govora: Država si z zakonom jemlje pristojnosti, ki so značilne za totalitarne države

Jože Biščak, predsednik Sveta za zaščito svobode govora, razpravlja o tem, kako novi zakoni in državne pristojnosti ogrožajo temeljne svoboščine, zlasti svobodo govora. Je Slovenija na poti k praksam, ki spominjajo na totalitarne države? Avtor raziskuje kako so nekateri zakoni in pristopi vlade v konfliktu z ustavnimi zagotovili in svobodo izražanja. Tokratni komentar bo zagotovo razsvetlil in vas izzval, da razmislite o pomembnih vprašanjih, ki vplivajo na našo družbo in osebne svoboščine. Pridružite se nam v tej kritični razpravi in prispevajte k razumevanju, kako lahko zagotovimo, da se naše temeljne pravice ne izgubijo v labirintu zakonodaje in politike.

Jože Biščak

komentarsvoboda govorazakonodajaustavne pravicecenzuraSlovenijadržavna ureditev

Življenje išče pot

VEČ ...|3. 10. 2022
Postopki zaposlovanja tujih delavcev

Tokrat smo govorili o zakonodaji in praksah zaposlovanja tujcev pri nas. Vemo, da se pomanjkanje delavcev pojavlja v vseh razvitih gospodarstvih, še posebej v Evropi, zato slovenski delodajalci pri iskanju ustreznega kadra tekmujejo z delodajalci iz širšega okolja. Zanimalo nas je, kako sploh poteka postopek, ko neko podjetje želi zaposliti tujca in kaj vse mora storiti oz. katera dovoljenja pridobiti po sedanji zakonodaji. Naša gosta sta bila direktor sektorja za migracije pri Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve Grega Malec in Sabina Velić iz podjetja Manpower.

Postopki zaposlovanja tujih delavcev

Tokrat smo govorili o zakonodaji in praksah zaposlovanja tujcev pri nas. Vemo, da se pomanjkanje delavcev pojavlja v vseh razvitih gospodarstvih, še posebej v Evropi, zato slovenski delodajalci pri iskanju ustreznega kadra tekmujejo z delodajalci iz širšega okolja. Zanimalo nas je, kako sploh poteka postopek, ko neko podjetje želi zaposliti tujca in kaj vse mora storiti oz. katera dovoljenja pridobiti po sedanji zakonodaji. Naša gosta sta bila direktor sektorja za migracije pri Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve Grega Malec in Sabina Velić iz podjetja Manpower.

zaposlovanje tujcevzakonodajatrgovina z ljudmisvetovanje

Življenje išče pot

Postopki zaposlovanja tujih delavcev

Tokrat smo govorili o zakonodaji in praksah zaposlovanja tujcev pri nas. Vemo, da se pomanjkanje delavcev pojavlja v vseh razvitih gospodarstvih, še posebej v Evropi, zato slovenski delodajalci pri iskanju ustreznega kadra tekmujejo z delodajalci iz širšega okolja. Zanimalo nas je, kako sploh poteka postopek, ko neko podjetje želi zaposliti tujca in kaj vse mora storiti oz. katera dovoljenja pridobiti po sedanji zakonodaji. Naša gosta sta bila direktor sektorja za migracije pri Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve Grega Malec in Sabina Velić iz podjetja Manpower.

VEČ ...|3. 10. 2022
Postopki zaposlovanja tujih delavcev

Tokrat smo govorili o zakonodaji in praksah zaposlovanja tujcev pri nas. Vemo, da se pomanjkanje delavcev pojavlja v vseh razvitih gospodarstvih, še posebej v Evropi, zato slovenski delodajalci pri iskanju ustreznega kadra tekmujejo z delodajalci iz širšega okolja. Zanimalo nas je, kako sploh poteka postopek, ko neko podjetje želi zaposliti tujca in kaj vse mora storiti oz. katera dovoljenja pridobiti po sedanji zakonodaji. Naša gosta sta bila direktor sektorja za migracije pri Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve Grega Malec in Sabina Velić iz podjetja Manpower.

s. Meta Potočnik

zaposlovanje tujcevzakonodajatrgovina z ljudmisvetovanje

Svetovalnica

VEČ ...|18. 9. 2020
Stanovalci in upravnik

V večstanovanjskih stavbah so stanovalci velikokrat nezadovoljni s svojimi upravniki. Nekaj dilem in zakonskih določil je razkril Boštjan Udovič z Zbornice za poslovanje z nepremičninami.

Stanovalci in upravnik

V večstanovanjskih stavbah so stanovalci velikokrat nezadovoljni s svojimi upravniki. Nekaj dilem in zakonskih določil je razkril Boštjan Udovič z Zbornice za poslovanje z nepremičninami.

lastninastavbeupravljanjezakonodajasvetovanje

Svetovalnica

Stanovalci in upravnik

V večstanovanjskih stavbah so stanovalci velikokrat nezadovoljni s svojimi upravniki. Nekaj dilem in zakonskih določil je razkril Boštjan Udovič z Zbornice za poslovanje z nepremičninami.

VEČ ...|18. 9. 2020
Stanovalci in upravnik

V večstanovanjskih stavbah so stanovalci velikokrat nezadovoljni s svojimi upravniki. Nekaj dilem in zakonskih določil je razkril Boštjan Udovič z Zbornice za poslovanje z nepremičninami.

Tanja Dominko

lastninastavbeupravljanjezakonodajasvetovanje

Informativni prispevki

VEČ ...|24. 3. 2020
Dr. Deisinger: Roke pri spremenjenju zakonodaje se da zmanjšati

Predsednik vlade Janez Janša je ustavne pravnike vprašal, kje vidijo rešitev, da bi v trenutnih razmerah, ko se država sooča s koronavirusom, skrajšali čas od sprejetja interventnih zakonov v državnem zboru do njihove razglasitve. Trenutni najkrajši možni čas je namreč osem dni. To po navedbah premierja v času spopadanja s koronavirusom ne glede na možno soglasje oz. večino v državnem zboru preprečuje hitro intervencijo preko zakona. To roke je mogoče skrajšati, je v pogovoru za Radio Ognjišče povedal nekdanji ustavni sodnik dr. Mitja Deisinger.

Dr. Deisinger: Roke pri spremenjenju zakonodaje se da zmanjšati

Predsednik vlade Janez Janša je ustavne pravnike vprašal, kje vidijo rešitev, da bi v trenutnih razmerah, ko se država sooča s koronavirusom, skrajšali čas od sprejetja interventnih zakonov v državnem zboru do njihove razglasitve. Trenutni najkrajši možni čas je namreč osem dni. To po navedbah premierja v času spopadanja s koronavirusom ne glede na možno soglasje oz. večino v državnem zboru preprečuje hitro intervencijo preko zakona. To roke je mogoče skrajšati, je v pogovoru za Radio Ognjišče povedal nekdanji ustavni sodnik dr. Mitja Deisinger.

vladapravozakonodaja

Informativni prispevki

Dr. Deisinger: Roke pri spremenjenju zakonodaje se da zmanjšati
Predsednik vlade Janez Janša je ustavne pravnike vprašal, kje vidijo rešitev, da bi v trenutnih razmerah, ko se država sooča s koronavirusom, skrajšali čas od sprejetja interventnih zakonov v državnem zboru do njihove razglasitve. Trenutni najkrajši možni čas je namreč osem dni. To po navedbah premierja v času spopadanja s koronavirusom ne glede na možno soglasje oz. večino v državnem zboru preprečuje hitro intervencijo preko zakona. To roke je mogoče skrajšati, je v pogovoru za Radio Ognjišče povedal nekdanji ustavni sodnik dr. Mitja Deisinger.
VEČ ...|24. 3. 2020
Dr. Deisinger: Roke pri spremenjenju zakonodaje se da zmanjšati
Predsednik vlade Janez Janša je ustavne pravnike vprašal, kje vidijo rešitev, da bi v trenutnih razmerah, ko se država sooča s koronavirusom, skrajšali čas od sprejetja interventnih zakonov v državnem zboru do njihove razglasitve. Trenutni najkrajši možni čas je namreč osem dni. To po navedbah premierja v času spopadanja s koronavirusom ne glede na možno soglasje oz. večino v državnem zboru preprečuje hitro intervencijo preko zakona. To roke je mogoče skrajšati, je v pogovoru za Radio Ognjišče povedal nekdanji ustavni sodnik dr. Mitja Deisinger.

Alen Salihović

vladapravozakonodaja

Priporočamo
|
Aktualno

Pogovor o

VEČ ...|14. 5. 2025
80 let po koncu vojne

Spregovorili smo o zadnjih dnevih druge svetovne vojne v Sloveniji. O razlogih, zaradi katerih je toliko naših družin odšlo na Koroško in v Italijo. Kako so preživljali prve tedne, mesece in leta begunstva? Kaj smo o tem kot narod izgubili? Govorili smo o vrnjenih in pobitih. Tudi o tem, kako je en totalitarni režim zamenjal drugega; kako so taborišča, ki so jih uporabljali Nemci, prevzeli novi oblastniki in jih napolnili z idejnimi in političnimi nasprotniki. Sogovorniki so bili dr. Helena Jaklič, dr. Monika Kokalj Kočevar in Franci Žnidar

80 let po koncu vojne

Spregovorili smo o zadnjih dnevih druge svetovne vojne v Sloveniji. O razlogih, zaradi katerih je toliko naših družin odšlo na Koroško in v Italijo. Kako so preživljali prve tedne, mesece in leta begunstva? Kaj smo o tem kot narod izgubili? Govorili smo o vrnjenih in pobitih. Tudi o tem, kako je en totalitarni režim zamenjal drugega; kako so taborišča, ki so jih uporabljali Nemci, prevzeli novi oblastniki in jih napolnili z idejnimi in političnimi nasprotniki. Sogovorniki so bili dr. Helena Jaklič, dr. Monika Kokalj Kočevar in Franci Žnidar

Tone Gorjup

politikaživljenje

Duhovna misel

VEČ ...|15. 5. 2025
Moč vstajenja

Neki svetovalec je pripovedoval: »Prejšnji teden je dobilo vstajenje zame nov pomen. Za seboj sem imel kar utrujajoč dan. Zadnja stvar ...

Iz knjige Drobne zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Moč vstajenja

Neki svetovalec je pripovedoval: »Prejšnji teden je dobilo vstajenje zame nov pomen. Za seboj sem imel kar utrujajoč dan. Zadnja stvar ...

Iz knjige Drobne zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Božo Rustja

duhovnost

Program zadnjega tedna

VEČ ...|15. 5. 2025
Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 15. maj 2025 ob 05-ih

Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 15. maj 2025 ob 05-ih

Radio Ognjišče

Doživetja narave

VEČ ...|9. 5. 2025
Zemljevid poti v Svetem letu in 25 let Jakobovih romarjev

Predstavili smo interaktivni zemljevid svetoletnih poti, namenjen romarjem pri načrtovanju svojih poti v Svetem letu. V romarskem utripu smo nadaljevali, saj je bila naša gostja novoizvoljena predsednica Društva prijateljev poti Sv. Jakoba Andreja Grahek, pridružila se ji je članica društva Franceska Žumer. Dvojni jubilej - letos mineva 25 let od ustanovitve društva in blagoslova Šentjakobske poti - bodo obeležili s skupnim romanjem 17. maja.

Zemljevid poti v Svetem letu in 25 let Jakobovih romarjev

Predstavili smo interaktivni zemljevid svetoletnih poti, namenjen romarjem pri načrtovanju svojih poti v Svetem letu. V romarskem utripu smo nadaljevali, saj je bila naša gostja novoizvoljena predsednica Društva prijateljev poti Sv. Jakoba Andreja Grahek, pridružila se ji je članica društva Franceska Žumer. Dvojni jubilej - letos mineva 25 let od ustanovitve društva in blagoslova Šentjakobske poti - bodo obeležili s skupnim romanjem 17. maja.

Blaž Lesnik

romanjesveto letozemljevidsv. JakobJakobovi romarji

Kmetijska oddaja

VEČ ...|11. 5. 2025
Vabilo na 36. Dobrote slovenskih kmetij

Povabili smo na letošnji 36. festival Dobrote Slovenskih kmetij in opozorili na nekatere najpomembnejše novice s kmetijskega področja.

Vabilo na 36. Dobrote slovenskih kmetij

Povabili smo na letošnji 36. festival Dobrote Slovenskih kmetij in opozorili na nekatere najpomembnejše novice s kmetijskega področja.

Robert Božič

kmetijstvoDSKDobrote Slovenskih kmetij

Radijski roman

VEČ ...|15. 5. 2025
Kruh močnih, 30. del, Tessa Afshar.

V tridesetem delu romana Kruh močnih Pavel nagovori Lidijo.

Kruh močnih, 30. del, Tessa Afshar.

V tridesetem delu romana Kruh močnih Pavel nagovori Lidijo.

Mateja Subotičanec

knjiga

Ob radijskem ognjišču

VEČ ...|15. 5. 2025
Eva Sršen, Massiel, Severine, Brotherhood of Man

V evrovizijskem tednu smo poslušali dobre, stare pesmi, ki jih je prinesel ta festival. Eva Sršen - Pridi dala ti bom cvet, Vicky Lenadros - Apres toi, ABBA – Waterloo, Pepel in kri – Dan ljubezni, Massiel - La, La, La..., Dana - All Kinds Of Everything, Elda Viler - Če bi teden stel osem dni, Dubrovački trubaduri – Jedan dan, Brotherhood Of Man - Save Your Kisses For Me, Hazard  – Marie, ne piši pesmi več, Séverine - Un Banc, Un Arbre, Une Rue, Robert Cogoi - Près De Ma Rivière, 4M – Pozdrav svijetu, Gigliola Cinquetti – Si, Udo Jürgens -  Merci Chérie, Johnny Logan – Hold me now ... 

Eva Sršen, Massiel, Severine, Brotherhood of Man

V evrovizijskem tednu smo poslušali dobre, stare pesmi, ki jih je prinesel ta festival. Eva Sršen - Pridi dala ti bom cvet, Vicky Lenadros - Apres toi, ABBA – Waterloo, Pepel in kri – Dan ljubezni, Massiel - La, La, La..., Dana - All Kinds Of Everything, Elda Viler - Če bi teden stel osem dni, Dubrovački trubaduri – Jedan dan, Brotherhood Of Man - Save Your Kisses For Me, Hazard  – Marie, ne piši pesmi več, Séverine - Un Banc, Un Arbre, Une Rue, Robert Cogoi - Près De Ma Rivière, 4M – Pozdrav svijetu, Gigliola Cinquetti – Si, Udo Jürgens -  Merci Chérie, Johnny Logan – Hold me now ... 

Matjaž Merljak, Marko Zupan

glasbaspomin

Via positiva

VEČ ...|15. 5. 2025
Matjaž Čadež: Hočemo na hitro preveč

Pogovarjali smo se s pionirjem elektronskega bančništva, plačilnih sistemov in digitalne varnosti, ki je s svojimi proizvodi prodrl vse do Srednjega vzhoda in severne Afrike, z vizionarjem, ki je na prvo mesto vedno postavljal odnose in prave vrednote. Matjaž Čadež je človek navdiha, ki s svojo življenjsko poklicno potjo še danes, ko je upokojen, marsikoga navdušuje. Poslovno se je vrsto let kalil v IBM-u, nato na Švedskem in pozneje ustanovil podjetji Halcom in mBills. Vpeljeval je napredne modele vodenja in sisteme, ki so postali vzorčni za marsikatero slovensko podjetje. Sodelovali so s številnimi svetovno priznanimi strokovnjaki in bili na svetovnem trgu in razvoju med vidnejšimi. Več o Matjaževem pogledu na svet, pogledu na prihodnost, predvsem pa o njegovem pogledu na medsebojne odnose in ljudi, boste dodobra spoznali v knjigi - ki je bila na Knjižnem sejmu izbrana za najboljšo poslovno knjigo 2024, nekaj pa tudi v radijskem pogovoru. V vsakem njegovem stavku je tehtna misel. Ustanovil je podjetje Halcom, ki je eno prvih slovenskih podjetij, v katerem so uvedli sistem solastništva zaposlenih, uvajali izobraževanja in tematska druženja, finančna nagrajevanja uspešnosti, investirali v montessori vrtec za otroke zaposlenih, … nasploh so bili obogateni z izjemnim pogledom v prihodnost. 

Matjaž Čadež: Hočemo na hitro preveč

Pogovarjali smo se s pionirjem elektronskega bančništva, plačilnih sistemov in digitalne varnosti, ki je s svojimi proizvodi prodrl vse do Srednjega vzhoda in severne Afrike, z vizionarjem, ki je na prvo mesto vedno postavljal odnose in prave vrednote. Matjaž Čadež je človek navdiha, ki s svojo življenjsko poklicno potjo še danes, ko je upokojen, marsikoga navdušuje. Poslovno se je vrsto let kalil v IBM-u, nato na Švedskem in pozneje ustanovil podjetji Halcom in mBills. Vpeljeval je napredne modele vodenja in sisteme, ki so postali vzorčni za marsikatero slovensko podjetje. Sodelovali so s številnimi svetovno priznanimi strokovnjaki in bili na svetovnem trgu in razvoju med vidnejšimi. Več o Matjaževem pogledu na svet, pogledu na prihodnost, predvsem pa o njegovem pogledu na medsebojne odnose in ljudi, boste dodobra spoznali v knjigi - ki je bila na Knjižnem sejmu izbrana za najboljšo poslovno knjigo 2024, nekaj pa tudi v radijskem pogovoru. V vsakem njegovem stavku je tehtna misel. Ustanovil je podjetje Halcom, ki je eno prvih slovenskih podjetij, v katerem so uvedli sistem solastništva zaposlenih, uvajali izobraževanja in tematska druženja, finančna nagrajevanja uspešnosti, investirali v montessori vrtec za otroke zaposlenih, … nasploh so bili obogateni z izjemnim pogledom v prihodnost. 

Nataša Ličen

podjetništvodružbaizobraževanjepogovor

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|15. 5. 2025
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 15. 5.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 15. 5.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan