V osrednjem delu nedeljske kmetijske oddaje je bil naš gost Marko Černe, svetovalec specialist za namakanje na Kmetijsko gozdarskem zavodu Ptuj. Opozoril je na zadnji odprt razpis za skupinske namakalne sisteme in predstavil, kako k vprašanjem namakanja pristopajo v Alzaciji, v Franciji. 

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je v Uradnem listu objavilo 5. javni razpis za naložbe v skupinske namakalne sisteme, katerega cilj je zmanjšati občutljivost slovenskega kmetijstva na podnebne spremembe. Tokrat je na voljo 2 mio EUR nepovratnih sredstev iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) in iz proračuna Republike Slovenije.

Dobre in kakovostne letine hmelja, si brez namakanja skoraj ne moremo zamisliti. A namakanje te kulture zahteva precej znanja in pravilnega opazovanja, trend in najnovejši pristop pa je v kapljičnem namakanju. Dr. Boštjan Naglič z Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije pravi, da so izsledki pilotnega projekta, ki so ga izvajali zadnji dve leti na nekaterih hmeljarskih kmetijah, jasno pokazali na prednosti, ki jih prinaša sistem napovedovanja namakanja…

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je 1. oktobra objavilo 4. javni razpis za naložbe v namakalne sisteme, ki so namenjeni več uporabnikom. Upravičenec lahko uveljavlja predvsem stroške, vezane na vzpostavitev črpališča ter izgradnjo primarnega in sekundarnega namakalnega razvoda. Upravičeni strošek je lahko tudi ureditev vodnega vira, na primer v obliki vrtine ali akumulacije, temeljna zahteva pa, da gre za skupinsko naložbo, ki bo namakanje pridelave omogočila več kmetijam hkrati, saj se na ta način zmanjšajo stroški namakanja na enoto površine in doseže večja stroškovna učinkovitost ter smotrnost porabe sredstev in virov v kmetijstvu. V okviru razpisa pa se ne financirajo stroški za končno namakalno opremo posameznega uporabnika.