Andrej Marko Poznič: Šarec ima ušesa, gluha za zgodovinsko resnico pri nas doma
Šarec ima ušesa, gluha za zgodovinsko resnico pri nas doma, nosi naslov komentarja Andreja Marka Pozniča na spletnem portalu Časnik.si, ki ga bomo prebirali danes. Šarec je v politiki srečko. Vse mu teče kot namazano, ko se zdi, da je končno prišel čas, da bo ljudstvo spregledalo ves blef, pa mu priskočijo na pomoč v tujini s svojo inačico »jugonostalgije«. Kajti kakor pri nas nekateri hrepenijo po Jugoslaviji in si slikajo idealizirano državo in sistem, ki ju ni bilo, tako si na Madžarskem že vsa leta od Trianona naprej ližejo rane ob izgubi 2/3 Madžarske. Pri tem seveda spregledajo, da so izgubili dežele, ki so samo pravno bile madžarske, narodnostno pa niso bile njihove.Italijani doživljajo podobno. Ves proces združevanja Italijanov v eno državo se je končal v napadalnih vojnah na Avstro-Ogrsko ali pa Rusijo na Krimu ali pa Libijo in Etiopijo, itd., ker so prešli iz združevanja v osvajanja stare rimske slave … Sentiment enih, drugih in tretjih pa je popolnoma enak. Gre za zasanjanost v preteklost, ki je po definiciji »boljša, krasna, čudovita«. Gre torej za beg pred sedanjostjo.Ko ti gre kot politiku doma vse narobe, ni nič boljšega, preprostejšega in učinkovitega kakor zunanji sovražnik, ki poenoti ljudstvo, ki ga pripravi do tega, da potrpi, ker je ljubezen do svojega najbolj naravna drža vsakega človeka. Na tem čustvu so svojo oblast ohranjali komunistični režimi! Moje pa ni samo moja lastnina, ampak tudi družina, tudi vas, mesto, tudi narod in država. Ker pa države načeloma nimamo radi, ker je to oblika vladanja, se naša čustva ogrejejo pri narodu, ki je bolj naravna tvorba. Celo komunisti, ki narod sicer zaničujejo, so v drugi svetovni vojni igrali na te strune. Sovjeti so celo prenehali preganjati Rusko pravoslavno Cerkev za časa najhujšega nemškega pritiska, pozabili so vse svoje ideološke parole ter govorili samo še o »Materi Rusiji«. In še danes govorijo o veliki domovinski vojni. Ko so zmagali, pa so nadaljevali po starem ideološkem ključu.Zato razumem Šarčevo domovinsko retoriko v tem ključu. Mož očita sosedom, kar sam doma v miru prenaša in podpira. Ne le, da ni še dvignil glasu zoper tiste, ki nam ponujajo postane rešitve starega režima, ampak jim prepušča prvo nadkoalicijsko mesto. Važno mu je le, da kadruje in »njegovi« ljudje prevzemajo funkcijo za funkcijo. Po drugi strani pa so njegova ušesa potlačena in dolga, torej gluha za zgodovinsko resnico pri nas doma. Očitati sosedom, da ližejo svoje rane z nostalgijo, pri tem pa sami gojimo ista čustva in delamo iste grehe, ni higienično. Tega bi se moral Šarec zavedati. Še posebej zato, ker pri nas pomeni to lizanje ran pravzaprav ultrakonzervativnost in reakcionarnost tistih, ki jim ti dve besedi pomenita največji psovki, kakor tudi opravičilo za nespoštovanje, zaničevanje in pravo zatiranje drugače mislečih.Pri nas so največji konzervativci in reakcionarji Levica, SD, DeSUS, SMC, SAB in LMŠ. Vsi ti zagovarjajo preteklost totalitarizma, zagovarjajo nasilje gošarjev, zagovarjajo sistem, ki smo ga zavrgli ob prvi svobodni priliki. Vsi ti imajo Slovenijo za talko. Gre jim le za lastne koristi ali v obliki borčevske penzije ali pa v obliki prijateljske pogodbe oz. aneksa. Vsi ti bogatijo na račun raznih TEŠ-ev in podobnih večjih ali manjših državnih investicij. Vse pa okronajo s krivosodjem, ki jih ščiti pred preganjanjem in zaporom. Zakone sicer imamo, imamo celo ustavo, ki pa jo spoštujejo ali pa ne, kakor jim pač paše. Ker obvladajo tudi medije, državljani pa imajo skozi šolanje oprane možgane, kar se kaže v tem, da niso sposobni povezati vzrokov in posledic, da imajo težave z logiko in argumenti, nimajo bojazni, da bi se kaj spremenilo. Gre torej za celovit sistem nedotakljivosti tistih, ki so z revolucijo prišli na oblast in na oblasti ostajajo. Zato so Šarčeve besede tujcem pravzaprav še ena točka stand-up komedije, ki jo je kot Serpentinšek tako dobro obvladal.Ko pa bo premier resno začel vladati, odpravljati krivice in nesorazmerja, ko bo njegova vlada ščitila slovenstvo in delala v prid slovenskemu narodu, ko bodo preganjali notorične kriminalce, pa naj so to župani ali direktorji, ko bodo pri imenovanjih gledali na zasluge in sposobnosti in ne le na »naše«, ko bodo resnično krčili paradržavne agencije in urade, ko bodo decentralizirali državo, da bo tudi izven Ljubljane mogoče dobiti kakšno ugledno službo, potem bom njegove besede tujcu, ki si liže svoje rane (kar bi morali vsi jugonostalgiki z razumevanjem sprejeti), gledal v luči potrebe po zunanjem sovražniku za notranje potrebe, da bi lažje vladal.Če pa bom dobil otipljive dokaze, da je sposoben delati drugače, potem bom pa spremenil svoje mnenje.Je v komentarju na spletnem portalu Časnik.si razmišljal Andrej Marko Poznič.
12. 6. 2019
Andrej Marko Poznič: Šarec ima ušesa, gluha za zgodovinsko resnico pri nas doma
Šarec ima ušesa, gluha za zgodovinsko resnico pri nas doma, nosi naslov komentarja Andreja Marka Pozniča na spletnem portalu Časnik.si, ki ga bomo prebirali danes. Šarec je v politiki srečko. Vse mu teče kot namazano, ko se zdi, da je končno prišel čas, da bo ljudstvo spregledalo ves blef, pa mu priskočijo na pomoč v tujini s svojo inačico »jugonostalgije«. Kajti kakor pri nas nekateri hrepenijo po Jugoslaviji in si slikajo idealizirano državo in sistem, ki ju ni bilo, tako si na Madžarskem že vsa leta od Trianona naprej ližejo rane ob izgubi 2/3 Madžarske. Pri tem seveda spregledajo, da so izgubili dežele, ki so samo pravno bile madžarske, narodnostno pa niso bile njihove.Italijani doživljajo podobno. Ves proces združevanja Italijanov v eno državo se je končal v napadalnih vojnah na Avstro-Ogrsko ali pa Rusijo na Krimu ali pa Libijo in Etiopijo, itd., ker so prešli iz združevanja v osvajanja stare rimske slave … Sentiment enih, drugih in tretjih pa je popolnoma enak. Gre za zasanjanost v preteklost, ki je po definiciji »boljša, krasna, čudovita«. Gre torej za beg pred sedanjostjo.Ko ti gre kot politiku doma vse narobe, ni nič boljšega, preprostejšega in učinkovitega kakor zunanji sovražnik, ki poenoti ljudstvo, ki ga pripravi do tega, da potrpi, ker je ljubezen do svojega najbolj naravna drža vsakega človeka. Na tem čustvu so svojo oblast ohranjali komunistični režimi! Moje pa ni samo moja lastnina, ampak tudi družina, tudi vas, mesto, tudi narod in država. Ker pa države načeloma nimamo radi, ker je to oblika vladanja, se naša čustva ogrejejo pri narodu, ki je bolj naravna tvorba. Celo komunisti, ki narod sicer zaničujejo, so v drugi svetovni vojni igrali na te strune. Sovjeti so celo prenehali preganjati Rusko pravoslavno Cerkev za časa najhujšega nemškega pritiska, pozabili so vse svoje ideološke parole ter govorili samo še o »Materi Rusiji«. In še danes govorijo o veliki domovinski vojni. Ko so zmagali, pa so nadaljevali po starem ideološkem ključu.Zato razumem Šarčevo domovinsko retoriko v tem ključu. Mož očita sosedom, kar sam doma v miru prenaša in podpira. Ne le, da ni še dvignil glasu zoper tiste, ki nam ponujajo postane rešitve starega režima, ampak jim prepušča prvo nadkoalicijsko mesto. Važno mu je le, da kadruje in »njegovi« ljudje prevzemajo funkcijo za funkcijo. Po drugi strani pa so njegova ušesa potlačena in dolga, torej gluha za zgodovinsko resnico pri nas doma. Očitati sosedom, da ližejo svoje rane z nostalgijo, pri tem pa sami gojimo ista čustva in delamo iste grehe, ni higienično. Tega bi se moral Šarec zavedati. Še posebej zato, ker pri nas pomeni to lizanje ran pravzaprav ultrakonzervativnost in reakcionarnost tistih, ki jim ti dve besedi pomenita največji psovki, kakor tudi opravičilo za nespoštovanje, zaničevanje in pravo zatiranje drugače mislečih.Pri nas so največji konzervativci in reakcionarji Levica, SD, DeSUS, SMC, SAB in LMŠ. Vsi ti zagovarjajo preteklost totalitarizma, zagovarjajo nasilje gošarjev, zagovarjajo sistem, ki smo ga zavrgli ob prvi svobodni priliki. Vsi ti imajo Slovenijo za talko. Gre jim le za lastne koristi ali v obliki borčevske penzije ali pa v obliki prijateljske pogodbe oz. aneksa. Vsi ti bogatijo na račun raznih TEŠ-ev in podobnih večjih ali manjših državnih investicij. Vse pa okronajo s krivosodjem, ki jih ščiti pred preganjanjem in zaporom. Zakone sicer imamo, imamo celo ustavo, ki pa jo spoštujejo ali pa ne, kakor jim pač paše. Ker obvladajo tudi medije, državljani pa imajo skozi šolanje oprane možgane, kar se kaže v tem, da niso sposobni povezati vzrokov in posledic, da imajo težave z logiko in argumenti, nimajo bojazni, da bi se kaj spremenilo. Gre torej za celovit sistem nedotakljivosti tistih, ki so z revolucijo prišli na oblast in na oblasti ostajajo. Zato so Šarčeve besede tujcem pravzaprav še ena točka stand-up komedije, ki jo je kot Serpentinšek tako dobro obvladal.Ko pa bo premier resno začel vladati, odpravljati krivice in nesorazmerja, ko bo njegova vlada ščitila slovenstvo in delala v prid slovenskemu narodu, ko bodo preganjali notorične kriminalce, pa naj so to župani ali direktorji, ko bodo pri imenovanjih gledali na zasluge in sposobnosti in ne le na »naše«, ko bodo resnično krčili paradržavne agencije in urade, ko bodo decentralizirali državo, da bo tudi izven Ljubljane mogoče dobiti kakšno ugledno službo, potem bom njegove besede tujcu, ki si liže svoje rane (kar bi morali vsi jugonostalgiki z razumevanjem sprejeti), gledal v luči potrebe po zunanjem sovražniku za notranje potrebe, da bi lažje vladal.Če pa bom dobil otipljive dokaze, da je sposoben delati drugače, potem bom pa spremenil svoje mnenje.Je v komentarju na spletnem portalu Časnik.si razmišljal Andrej Marko Poznič.

Andrej Marko Poznič

VEČ ...|12. 6. 2019
Andrej Marko Poznič: Šarec ima ušesa, gluha za zgodovinsko resnico pri nas doma
Šarec ima ušesa, gluha za zgodovinsko resnico pri nas doma, nosi naslov komentarja Andreja Marka Pozniča na spletnem portalu Časnik.si, ki ga bomo prebirali danes. Šarec je v politiki srečko. Vse mu teče kot namazano, ko se zdi, da je končno prišel čas, da bo ljudstvo spregledalo ves blef, pa mu priskočijo na pomoč v tujini s svojo inačico »jugonostalgije«. Kajti kakor pri nas nekateri hrepenijo po Jugoslaviji in si slikajo idealizirano državo in sistem, ki ju ni bilo, tako si na Madžarskem že vsa leta od Trianona naprej ližejo rane ob izgubi 2/3 Madžarske. Pri tem seveda spregledajo, da so izgubili dežele, ki so samo pravno bile madžarske, narodnostno pa niso bile njihove.Italijani doživljajo podobno. Ves proces združevanja Italijanov v eno državo se je končal v napadalnih vojnah na Avstro-Ogrsko ali pa Rusijo na Krimu ali pa Libijo in Etiopijo, itd., ker so prešli iz združevanja v osvajanja stare rimske slave … Sentiment enih, drugih in tretjih pa je popolnoma enak. Gre za zasanjanost v preteklost, ki je po definiciji »boljša, krasna, čudovita«. Gre torej za beg pred sedanjostjo.Ko ti gre kot politiku doma vse narobe, ni nič boljšega, preprostejšega in učinkovitega kakor zunanji sovražnik, ki poenoti ljudstvo, ki ga pripravi do tega, da potrpi, ker je ljubezen do svojega najbolj naravna drža vsakega človeka. Na tem čustvu so svojo oblast ohranjali komunistični režimi! Moje pa ni samo moja lastnina, ampak tudi družina, tudi vas, mesto, tudi narod in država. Ker pa države načeloma nimamo radi, ker je to oblika vladanja, se naša čustva ogrejejo pri narodu, ki je bolj naravna tvorba. Celo komunisti, ki narod sicer zaničujejo, so v drugi svetovni vojni igrali na te strune. Sovjeti so celo prenehali preganjati Rusko pravoslavno Cerkev za časa najhujšega nemškega pritiska, pozabili so vse svoje ideološke parole ter govorili samo še o »Materi Rusiji«. In še danes govorijo o veliki domovinski vojni. Ko so zmagali, pa so nadaljevali po starem ideološkem ključu.Zato razumem Šarčevo domovinsko retoriko v tem ključu. Mož očita sosedom, kar sam doma v miru prenaša in podpira. Ne le, da ni še dvignil glasu zoper tiste, ki nam ponujajo postane rešitve starega režima, ampak jim prepušča prvo nadkoalicijsko mesto. Važno mu je le, da kadruje in »njegovi« ljudje prevzemajo funkcijo za funkcijo. Po drugi strani pa so njegova ušesa potlačena in dolga, torej gluha za zgodovinsko resnico pri nas doma. Očitati sosedom, da ližejo svoje rane z nostalgijo, pri tem pa sami gojimo ista čustva in delamo iste grehe, ni higienično. Tega bi se moral Šarec zavedati. Še posebej zato, ker pri nas pomeni to lizanje ran pravzaprav ultrakonzervativnost in reakcionarnost tistih, ki jim ti dve besedi pomenita največji psovki, kakor tudi opravičilo za nespoštovanje, zaničevanje in pravo zatiranje drugače mislečih.Pri nas so največji konzervativci in reakcionarji Levica, SD, DeSUS, SMC, SAB in LMŠ. Vsi ti zagovarjajo preteklost totalitarizma, zagovarjajo nasilje gošarjev, zagovarjajo sistem, ki smo ga zavrgli ob prvi svobodni priliki. Vsi ti imajo Slovenijo za talko. Gre jim le za lastne koristi ali v obliki borčevske penzije ali pa v obliki prijateljske pogodbe oz. aneksa. Vsi ti bogatijo na račun raznih TEŠ-ev in podobnih večjih ali manjših državnih investicij. Vse pa okronajo s krivosodjem, ki jih ščiti pred preganjanjem in zaporom. Zakone sicer imamo, imamo celo ustavo, ki pa jo spoštujejo ali pa ne, kakor jim pač paše. Ker obvladajo tudi medije, državljani pa imajo skozi šolanje oprane možgane, kar se kaže v tem, da niso sposobni povezati vzrokov in posledic, da imajo težave z logiko in argumenti, nimajo bojazni, da bi se kaj spremenilo. Gre torej za celovit sistem nedotakljivosti tistih, ki so z revolucijo prišli na oblast in na oblasti ostajajo. Zato so Šarčeve besede tujcem pravzaprav še ena točka stand-up komedije, ki jo je kot Serpentinšek tako dobro obvladal.Ko pa bo premier resno začel vladati, odpravljati krivice in nesorazmerja, ko bo njegova vlada ščitila slovenstvo in delala v prid slovenskemu narodu, ko bodo preganjali notorične kriminalce, pa naj so to župani ali direktorji, ko bodo pri imenovanjih gledali na zasluge in sposobnosti in ne le na »naše«, ko bodo resnično krčili paradržavne agencije in urade, ko bodo decentralizirali državo, da bo tudi izven Ljubljane mogoče dobiti kakšno ugledno službo, potem bom njegove besede tujcu, ki si liže svoje rane (kar bi morali vsi jugonostalgiki z razumevanjem sprejeti), gledal v luči potrebe po zunanjem sovražniku za notranje potrebe, da bi lažje vladal.Če pa bom dobil otipljive dokaze, da je sposoben delati drugače, potem bom pa spremenil svoje mnenje.Je v komentarju na spletnem portalu Časnik.si razmišljal Andrej Marko Poznič.

Andrej Marko Poznič

politika

Komentar Časnik.si

VEČ ... |
Romana Bider: Skriti zakladi za zdravo domovino

V teh dneh se veselimo in praznujemo slovensko državnost, ki se je rodila v milostnih časih pred triintridesetimi leti. Avtorica razmišlja o moči dobrotnosti in skritih kapacitetah, ki jih lahko razvijemo v težkih časih. Odkrijte z nami, kako lahko vsak izmed nas prispeva k boljši prihodnosti in zdravi Sloveniji.

Romana Bider: Skriti zakladi za zdravo domovino

V teh dneh se veselimo in praznujemo slovensko državnost, ki se je rodila v milostnih časih pred triintridesetimi leti. Avtorica razmišlja o moči dobrotnosti in skritih kapacitetah, ki jih lahko razvijemo v težkih časih. Odkrijte z nami, kako lahko vsak izmed nas prispeva k boljši prihodnosti in zdravi Sloveniji.

komentardržavnostsamostojnostneodvisnostjugonostalgijatotalitarizemmočsposobnostidobre mislidobrotnostspomin

Komentar Časnik.si

Romana Bider: Skriti zakladi za zdravo domovino

V teh dneh se veselimo in praznujemo slovensko državnost, ki se je rodila v milostnih časih pred triintridesetimi leti. Avtorica razmišlja o moči dobrotnosti in skritih kapacitetah, ki jih lahko razvijemo v težkih časih. Odkrijte z nami, kako lahko vsak izmed nas prispeva k boljši prihodnosti in zdravi Sloveniji.

VEČ ...|26. 6. 2024
Romana Bider: Skriti zakladi za zdravo domovino

V teh dneh se veselimo in praznujemo slovensko državnost, ki se je rodila v milostnih časih pred triintridesetimi leti. Avtorica razmišlja o moči dobrotnosti in skritih kapacitetah, ki jih lahko razvijemo v težkih časih. Odkrijte z nami, kako lahko vsak izmed nas prispeva k boljši prihodnosti in zdravi Sloveniji.

Romana Bider

komentardržavnostsamostojnostneodvisnostjugonostalgijatotalitarizemmočsposobnostidobre mislidobrotnostspomin

Komentar Časnik.si

VEČ ... |
Janez Juhant: Ustvarjalna svoboda, ne izključevanje – upanje za vse

Avtor kritizira sedanjo oblast zaradi ohranjanja komunističnih laži, zlorabe demokracije in gospodarskega izkoriščanja. Poudarja pomen krščanskih načel in potrebo po spravi ter ozdravitvi narodnih travm. Dokumenti in pričevanja razkrivajo zločine slovenskih partijskih veljakov med in po drugi svetovni vojni. Juhant poziva k sodelovanju in spravi za boljšo prihodnost Slovenije. Celoten komentar si lahko tudi preberete na tej strani.

Janez Juhant: Ustvarjalna svoboda, ne izključevanje – upanje za vse

Avtor kritizira sedanjo oblast zaradi ohranjanja komunističnih laži, zlorabe demokracije in gospodarskega izkoriščanja. Poudarja pomen krščanskih načel in potrebo po spravi ter ozdravitvi narodnih travm. Dokumenti in pričevanja razkrivajo zločine slovenskih partijskih veljakov med in po drugi svetovni vojni. Juhant poziva k sodelovanju in spravi za boljšo prihodnost Slovenije. Celoten komentar si lahko tudi preberete na tej strani.

komentarevropske volitvečlovekove pravicedružinanaroddemokracijakrščanstvosocializemkomunizemzgodovinska zavestsprava

Komentar Časnik.si

Janez Juhant: Ustvarjalna svoboda, ne izključevanje – upanje za vse

Avtor kritizira sedanjo oblast zaradi ohranjanja komunističnih laži, zlorabe demokracije in gospodarskega izkoriščanja. Poudarja pomen krščanskih načel in potrebo po spravi ter ozdravitvi narodnih travm. Dokumenti in pričevanja razkrivajo zločine slovenskih partijskih veljakov med in po drugi svetovni vojni. Juhant poziva k sodelovanju in spravi za boljšo prihodnost Slovenije. Celoten komentar si lahko tudi preberete na tej strani.

VEČ ...|19. 6. 2024
Janez Juhant: Ustvarjalna svoboda, ne izključevanje – upanje za vse

Avtor kritizira sedanjo oblast zaradi ohranjanja komunističnih laži, zlorabe demokracije in gospodarskega izkoriščanja. Poudarja pomen krščanskih načel in potrebo po spravi ter ozdravitvi narodnih travm. Dokumenti in pričevanja razkrivajo zločine slovenskih partijskih veljakov med in po drugi svetovni vojni. Juhant poziva k sodelovanju in spravi za boljšo prihodnost Slovenije. Celoten komentar si lahko tudi preberete na tej strani.

Janez Juhant

komentarevropske volitvečlovekove pravicedružinanaroddemokracijakrščanstvosocializemkomunizemzgodovinska zavestsprava

Komentar Časnik.si

VEČ ... |
Robert Hlede: In vendar je zmagala zdrava pamet

Ne seveda na referendumih, na katerih so slovenski volivci znova izkazali neskončno naivnost in otopelost pri razumevanju moralno-etičnih vprašanj, ampak na evropskih volitvah, na katerih je prišlo do očitnega zasuka v desno.

Robert Hlede: In vendar je zmagala zdrava pamet

Ne seveda na referendumih, na katerih so slovenski volivci znova izkazali neskončno naivnost in otopelost pri razumevanju moralno-etičnih vprašanj, ampak na evropskih volitvah, na katerih je prišlo do očitnega zasuka v desno.

komentarpolitika

Komentar Časnik.si

Robert Hlede: In vendar je zmagala zdrava pamet

Ne seveda na referendumih, na katerih so slovenski volivci znova izkazali neskončno naivnost in otopelost pri razumevanju moralno-etičnih vprašanj, ampak na evropskih volitvah, na katerih je prišlo do očitnega zasuka v desno.

VEČ ...|12. 6. 2024
Robert Hlede: In vendar je zmagala zdrava pamet

Ne seveda na referendumih, na katerih so slovenski volivci znova izkazali neskončno naivnost in otopelost pri razumevanju moralno-etičnih vprašanj, ampak na evropskih volitvah, na katerih je prišlo do očitnega zasuka v desno.

Robert Hlede

komentarpolitika

Komentar Časnik.si

VEČ ... |
Ambrož Kodelja: Papež ujet med klevete ali spotikanja?

Avtor se je poglobil v vznemirljivo temo, ki se dotika vprašanja zaupanja in zasebnosti na visokih ravneh cerkvene hierarhije. Razpravlja o incidentu, kjer so besede papeža Frančiška, izrečene za zaprtimi vrati, nenadoma postale javne. Raziskal je, kako je to mogoče, kdo je odgovoren in kaj to pomeni za zaupanje vernikov v cerkveno vodstvo.

Ambrož Kodelja: Papež ujet med klevete ali spotikanja?

Avtor se je poglobil v vznemirljivo temo, ki se dotika vprašanja zaupanja in zasebnosti na visokih ravneh cerkvene hierarhije. Razpravlja o incidentu, kjer so besede papeža Frančiška, izrečene za zaprtimi vrati, nenadoma postale javne. Raziskal je, kako je to mogoče, kdo je odgovoren in kaj to pomeni za zaupanje vernikov v cerkveno vodstvo.

komentarzasebnostzaupanjejezikovne barieremedijicerkvena hierarhijavernikimolčečnostpapež Frančišekincidentrazkritje

Komentar Časnik.si

Ambrož Kodelja: Papež ujet med klevete ali spotikanja?

Avtor se je poglobil v vznemirljivo temo, ki se dotika vprašanja zaupanja in zasebnosti na visokih ravneh cerkvene hierarhije. Razpravlja o incidentu, kjer so besede papeža Frančiška, izrečene za zaprtimi vrati, nenadoma postale javne. Raziskal je, kako je to mogoče, kdo je odgovoren in kaj to pomeni za zaupanje vernikov v cerkveno vodstvo.

VEČ ...|5. 6. 2024
Ambrož Kodelja: Papež ujet med klevete ali spotikanja?

Avtor se je poglobil v vznemirljivo temo, ki se dotika vprašanja zaupanja in zasebnosti na visokih ravneh cerkvene hierarhije. Razpravlja o incidentu, kjer so besede papeža Frančiška, izrečene za zaprtimi vrati, nenadoma postale javne. Raziskal je, kako je to mogoče, kdo je odgovoren in kaj to pomeni za zaupanje vernikov v cerkveno vodstvo.

Ambrož Kodelja

komentarzasebnostzaupanjejezikovne barieremedijicerkvena hierarhijavernikimolčečnostpapež Frančišekincidentrazkritje

Komentar Časnik.si

VEČ ... |
David Bašelj: Trk vzporednih svetov

Avtor raziskuje trk dveh svetov: vere in sodobne kulture. Sooča se z izzivi, ki jih prinaša vzgoja otroka v sodobnem svetu, hkrati pa skuša ohraniti svoja verska prepričanja in vrednote. Ta dinamika med starimi tradicijami in novimi družbenimi normami ustvarja zanimivo in poglobljeno razpravo, ki je osrednja tema našega podkasta. Pridružite se nam, ko se potopimo v avtorjevo iskreno pripoved o prvem svetem obhajilu sina, osebnih prepričanjih in izzivih, s katerimi se srečuje kot starš v hitro spreminjajočem se svetu. Ne zamudite te priložnosti, da slišite zgodbo, ki odmeva z močjo in upanjem.

David Bašelj: Trk vzporednih svetov

Avtor raziskuje trk dveh svetov: vere in sodobne kulture. Sooča se z izzivi, ki jih prinaša vzgoja otroka v sodobnem svetu, hkrati pa skuša ohraniti svoja verska prepričanja in vrednote. Ta dinamika med starimi tradicijami in novimi družbenimi normami ustvarja zanimivo in poglobljeno razpravo, ki je osrednja tema našega podkasta. Pridružite se nam, ko se potopimo v avtorjevo iskreno pripoved o prvem svetem obhajilu sina, osebnih prepričanjih in izzivih, s katerimi se srečuje kot starš v hitro spreminjajočem se svetu. Ne zamudite te priložnosti, da slišite zgodbo, ki odmeva z močjo in upanjem.

komentarverasodobna kulturaočeprvo sveto obhajiloosebna prepričanjastarševstvohitro spreminjajoči se svetčustvarefleksijanavdih

Komentar Časnik.si

David Bašelj: Trk vzporednih svetov

Avtor raziskuje trk dveh svetov: vere in sodobne kulture. Sooča se z izzivi, ki jih prinaša vzgoja otroka v sodobnem svetu, hkrati pa skuša ohraniti svoja verska prepričanja in vrednote. Ta dinamika med starimi tradicijami in novimi družbenimi normami ustvarja zanimivo in poglobljeno razpravo, ki je osrednja tema našega podkasta. Pridružite se nam, ko se potopimo v avtorjevo iskreno pripoved o prvem svetem obhajilu sina, osebnih prepričanjih in izzivih, s katerimi se srečuje kot starš v hitro spreminjajočem se svetu. Ne zamudite te priložnosti, da slišite zgodbo, ki odmeva z močjo in upanjem.

VEČ ...|29. 5. 2024
David Bašelj: Trk vzporednih svetov

Avtor raziskuje trk dveh svetov: vere in sodobne kulture. Sooča se z izzivi, ki jih prinaša vzgoja otroka v sodobnem svetu, hkrati pa skuša ohraniti svoja verska prepričanja in vrednote. Ta dinamika med starimi tradicijami in novimi družbenimi normami ustvarja zanimivo in poglobljeno razpravo, ki je osrednja tema našega podkasta. Pridružite se nam, ko se potopimo v avtorjevo iskreno pripoved o prvem svetem obhajilu sina, osebnih prepričanjih in izzivih, s katerimi se srečuje kot starš v hitro spreminjajočem se svetu. Ne zamudite te priložnosti, da slišite zgodbo, ki odmeva z močjo in upanjem.

David Bašelj

komentarverasodobna kulturaočeprvo sveto obhajiloosebna prepričanjastarševstvohitro spreminjajoči se svetčustvarefleksijanavdih

Komentar Časnik.si

VEČ ... |
Pozivamo k politični razpravi o postavitvi spomenika slovenske osamosvojitve

Vlada Republike Slovenije je sprejela odlok o pripravi natečaja za postavitev Spomenika slovenske osamosvojitve, ki naj bi stal na Trgu republike, kjer je bila razglašena samostojna država. Združenje VSO nasprotuje, da bi trg simboliziral tudi Spomenik revolucije in druge simbole totalitarizma, saj menijo, da to ni v skladu z vrednotami osamosvojitve. Poudarjajo, da je osamosvojitev prinesla svobodo za vse in da bi moral trg odražati samo vrednote osamosvojitve. Združenje poziva k politični razpravi o spomeniku pred objavo natečaja.

Pozivamo k politični razpravi o postavitvi spomenika slovenske osamosvojitve

Vlada Republike Slovenije je sprejela odlok o pripravi natečaja za postavitev Spomenika slovenske osamosvojitve, ki naj bi stal na Trgu republike, kjer je bila razglašena samostojna država. Združenje VSO nasprotuje, da bi trg simboliziral tudi Spomenik revolucije in druge simbole totalitarizma, saj menijo, da to ni v skladu z vrednotami osamosvojitve. Poudarjajo, da je osamosvojitev prinesla svobodo za vse in da bi moral trg odražati samo vrednote osamosvojitve. Združenje poziva k politični razpravi o spomeniku pred objavo natečaja.

komentarspomenik slovenske osamosvojitveTrg republikedemokratizacijatotalitarizemčlovekove pravicerevolucijaosamosvojitevplebiscitarna voljaevropske vrednotezavračanje totalitarizmovkulturna dediščinapolitikaZdruženje VSO

Komentar Časnik.si

Pozivamo k politični razpravi o postavitvi spomenika slovenske osamosvojitve

Vlada Republike Slovenije je sprejela odlok o pripravi natečaja za postavitev Spomenika slovenske osamosvojitve, ki naj bi stal na Trgu republike, kjer je bila razglašena samostojna država. Združenje VSO nasprotuje, da bi trg simboliziral tudi Spomenik revolucije in druge simbole totalitarizma, saj menijo, da to ni v skladu z vrednotami osamosvojitve. Poudarjajo, da je osamosvojitev prinesla svobodo za vse in da bi moral trg odražati samo vrednote osamosvojitve. Združenje poziva k politični razpravi o spomeniku pred objavo natečaja.

VEČ ...|22. 5. 2024
Pozivamo k politični razpravi o postavitvi spomenika slovenske osamosvojitve

Vlada Republike Slovenije je sprejela odlok o pripravi natečaja za postavitev Spomenika slovenske osamosvojitve, ki naj bi stal na Trgu republike, kjer je bila razglašena samostojna država. Združenje VSO nasprotuje, da bi trg simboliziral tudi Spomenik revolucije in druge simbole totalitarizma, saj menijo, da to ni v skladu z vrednotami osamosvojitve. Poudarjajo, da je osamosvojitev prinesla svobodo za vse in da bi moral trg odražati samo vrednote osamosvojitve. Združenje poziva k politični razpravi o spomeniku pred objavo natečaja.

Združenje VSO

komentarspomenik slovenske osamosvojitveTrg republikedemokratizacijatotalitarizemčlovekove pravicerevolucijaosamosvojitevplebiscitarna voljaevropske vrednotezavračanje totalitarizmovkulturna dediščinapolitikaZdruženje VSO

Komentar Časnik.si

VEČ ... |
Anton Kobal: Sovražniki ljudstva

Komentator opisuje, kako avtoritarni režimi zlorabljajo ambiciozne posameznike in jih postavljajo na oblastne pozicije, čeprav ti za to nimajo sposobnosti. V tem okolju enoumja, ki na zunaj propagira svobodo, ni prostora za logiko in zdravo pamet. Izpostavlja razliko med realnostjo “svobode” z vidika ruralnega Slovenca in slike urbanega aktivista. Opozarja tudi na vpliv medijev, ki spreminjajo vrednote in navajajo ljudi na nizka pričakovanja z lepo zapakiranimi lažmi. Kritizira dvoličnost v promociji splava in evtanazije ter opisuje, kako aktivisti ne prispevajo k blaginji družbe, ampak so podaljšana roka lobijev in ustvarjalcev kaosa.

Anton Kobal: Sovražniki ljudstva

Komentator opisuje, kako avtoritarni režimi zlorabljajo ambiciozne posameznike in jih postavljajo na oblastne pozicije, čeprav ti za to nimajo sposobnosti. V tem okolju enoumja, ki na zunaj propagira svobodo, ni prostora za logiko in zdravo pamet. Izpostavlja razliko med realnostjo “svobode” z vidika ruralnega Slovenca in slike urbanega aktivista. Opozarja tudi na vpliv medijev, ki spreminjajo vrednote in navajajo ljudi na nizka pričakovanja z lepo zapakiranimi lažmi. Kritizira dvoličnost v promociji splava in evtanazije ter opisuje, kako aktivisti ne prispevajo k blaginji družbe, ampak so podaljšana roka lobijev in ustvarjalcev kaosa.

komentar

Komentar Časnik.si

Anton Kobal: Sovražniki ljudstva

Komentator opisuje, kako avtoritarni režimi zlorabljajo ambiciozne posameznike in jih postavljajo na oblastne pozicije, čeprav ti za to nimajo sposobnosti. V tem okolju enoumja, ki na zunaj propagira svobodo, ni prostora za logiko in zdravo pamet. Izpostavlja razliko med realnostjo “svobode” z vidika ruralnega Slovenca in slike urbanega aktivista. Opozarja tudi na vpliv medijev, ki spreminjajo vrednote in navajajo ljudi na nizka pričakovanja z lepo zapakiranimi lažmi. Kritizira dvoličnost v promociji splava in evtanazije ter opisuje, kako aktivisti ne prispevajo k blaginji družbe, ampak so podaljšana roka lobijev in ustvarjalcev kaosa.

VEČ ...|15. 5. 2024
Anton Kobal: Sovražniki ljudstva

Komentator opisuje, kako avtoritarni režimi zlorabljajo ambiciozne posameznike in jih postavljajo na oblastne pozicije, čeprav ti za to nimajo sposobnosti. V tem okolju enoumja, ki na zunaj propagira svobodo, ni prostora za logiko in zdravo pamet. Izpostavlja razliko med realnostjo “svobode” z vidika ruralnega Slovenca in slike urbanega aktivista. Opozarja tudi na vpliv medijev, ki spreminjajo vrednote in navajajo ljudi na nizka pričakovanja z lepo zapakiranimi lažmi. Kritizira dvoličnost v promociji splava in evtanazije ter opisuje, kako aktivisti ne prispevajo k blaginji družbe, ampak so podaljšana roka lobijev in ustvarjalcev kaosa.

Anton Kobal

komentar

Komentar Časnik.si

VEČ ... |
Anton Kobal: Sovražniki ljudstva

Avtor razpravlja o naraščajoči politični polarizaciji v Sloveniji in nevarnostih ideološkega radikalizma. Opozarja na zgodovinske vzorce in politične projekcije, ki oblikujejo sodobno družbeno klimo, ter poudarja pomen svobodnega mišljenja in kritične distance. Ta poglobljen vpogled vpliva na razumevanje slovenske politične krajine in spodbuja k dialogu o tem, kako se družba lahko sooči z izzivi radikalizma in politične polarizacije.

Anton Kobal: Sovražniki ljudstva

Avtor razpravlja o naraščajoči politični polarizaciji v Sloveniji in nevarnostih ideološkega radikalizma. Opozarja na zgodovinske vzorce in politične projekcije, ki oblikujejo sodobno družbeno klimo, ter poudarja pomen svobodnega mišljenja in kritične distance. Ta poglobljen vpogled vpliva na razumevanje slovenske politične krajine in spodbuja k dialogu o tem, kako se družba lahko sooči z izzivi radikalizma in politične polarizacije.

komentarAnton Kobalpolitikaradikalizempolarizacijaideologijasvoboda mišljenjazgodovinske projekcijedružbena klimaslovenska politikajavna razpravadružbeni izzivi

Komentar Časnik.si

Anton Kobal: Sovražniki ljudstva

Avtor razpravlja o naraščajoči politični polarizaciji v Sloveniji in nevarnostih ideološkega radikalizma. Opozarja na zgodovinske vzorce in politične projekcije, ki oblikujejo sodobno družbeno klimo, ter poudarja pomen svobodnega mišljenja in kritične distance. Ta poglobljen vpogled vpliva na razumevanje slovenske politične krajine in spodbuja k dialogu o tem, kako se družba lahko sooči z izzivi radikalizma in politične polarizacije.

VEČ ...|8. 5. 2024
Anton Kobal: Sovražniki ljudstva

Avtor razpravlja o naraščajoči politični polarizaciji v Sloveniji in nevarnostih ideološkega radikalizma. Opozarja na zgodovinske vzorce in politične projekcije, ki oblikujejo sodobno družbeno klimo, ter poudarja pomen svobodnega mišljenja in kritične distance. Ta poglobljen vpogled vpliva na razumevanje slovenske politične krajine in spodbuja k dialogu o tem, kako se družba lahko sooči z izzivi radikalizma in politične polarizacije.

Anton Kobal

komentarAnton Kobalpolitikaradikalizempolarizacijaideologijasvoboda mišljenjazgodovinske projekcijedružbena klimaslovenska politikajavna razpravadružbeni izzivi

Komentar Časnik.si

Komentar Časnik.si

Komentar spletnega portala casnik.si

Anton Kobal

Radio Ognjišče

Priporočamo
|
Aktualno

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ... |
Koroška kultura prihaja v Ljubljano

V ponedeljek se bodo začeli tradicionalni Koroški kulturni dnevi v Ljubljani. Do 11. aprila se bo zvrstilo 12 dogodkov. Na njih bodo skušali predstaviti pester izbor bogate kulturne dejavnosti. Vsako leto povabijo lutkarje, mladinske igralske skupine, slikarje, pevce, pripravljajo predstavitev strokovnih knjig, nam je povedal Janez Stergar, predsednik Kluba koroških Slovencev v Ljubljani. Program pripravljajo v sodelovanju s Krščansko kulturno zvezo in Slovensko prosvetno zvezo iz Celovca. Stergar še dodaja: Mislim, da bodo potem še bolj prepričani, da je slovenstvo na severni strani Karavank še živo ne glede na številčno upadanje in občasne poklice ekscese. Na začetku letošnjih Koroških kulturnih dni v Ljubljani bo odprtje razstave Pregon koroških Slovencev 1942, v ponedeljek ob 18h v desnem atriju Mestne hiše v Ljubljani.

Koroška kultura prihaja v Ljubljano

V ponedeljek se bodo začeli tradicionalni Koroški kulturni dnevi v Ljubljani. Do 11. aprila se bo zvrstilo 12 dogodkov. Na njih bodo skušali predstaviti pester izbor bogate kulturne dejavnosti. Vsako leto povabijo lutkarje, mladinske igralske skupine, slikarje, pevce, pripravljajo predstavitev strokovnih knjig, nam je povedal Janez Stergar, predsednik Kluba koroških Slovencev v Ljubljani. Program pripravljajo v sodelovanju s Krščansko kulturno zvezo in Slovensko prosvetno zvezo iz Celovca. Stergar še dodaja: Mislim, da bodo potem še bolj prepričani, da je slovenstvo na severni strani Karavank še živo ne glede na številčno upadanje in občasne poklice ekscese. Na začetku letošnjih Koroških kulturnih dni v Ljubljani bo odprtje razstave Pregon koroških Slovencev 1942, v ponedeljek ob 18h v desnem atriju Mestne hiše v Ljubljani.

Matjaž Merljak

družbarojakikulturakoroška

Kmetijska oddaja

VEČ ... |
O izplenu prvih pogajanj in stanju na področju pridelave krompirja

Kmetje so se v minulem tednu vendarle srečali za isto mizo z ministrico, a ta je odgovore na njihova vprašanja napovedala pismeno v prihodnjem tednu. Žalostno stanje na trgu krompirja ni dobra popotnica v novo pridelovalno sezono. O tem je v nedeljski kmetijski oddaji spregovoril dr. Peter Dolničar s Kmetijskega inštituta Slovenije. 

O izplenu prvih pogajanj in stanju na področju pridelave krompirja

Kmetje so se v minulem tednu vendarle srečali za isto mizo z ministrico, a ta je odgovore na njihova vprašanja napovedala pismeno v prihodnjem tednu. Žalostno stanje na trgu krompirja ni dobra popotnica v novo pridelovalno sezono. O tem je v nedeljski kmetijski oddaji spregovoril dr. Peter Dolničar s Kmetijskega inštituta Slovenije. 

Robert Božič

kmetijstvokrompirpogajanja

Moja zgodba

VEČ ... |
Igor Omerza: Janez Janša - Kaplar

V oddaji Moja zgodba smo tokrat predstavili knjigo publicista, raziskovalca arhivov nekdanje politične policije Igorja Omerze z naslovom Janez Janša – Kaplar. To je že njegova šesta knjiga iz serije Osamosvojitelji in Udba. Na predstavitvi sta poleg avtorja sodelovala še protagonist knjige, zdajšnji predsednik SDS Janez Janša in pa nekdanji minister, vodja odbora za človekove pravice Igor Bavčar.

Igor Omerza: Janez Janša - Kaplar

V oddaji Moja zgodba smo tokrat predstavili knjigo publicista, raziskovalca arhivov nekdanje politične policije Igorja Omerze z naslovom Janez Janša – Kaplar. To je že njegova šesta knjiga iz serije Osamosvojitelji in Udba. Na predstavitvi sta poleg avtorja sodelovala še protagonist knjige, zdajšnji predsednik SDS Janez Janša in pa nekdanji minister, vodja odbora za človekove pravice Igor Bavčar.

Jože Bartolj

spominpolitikaJanez Janša kaplarjanez janšaIgor BavčarIgor Omerza

Duhovna misel

VEČ ... |
Ponižno srce

Ponižnost izhaja iz ponižanja. To pa je za sodoben svet popolnoma nesprejemljiv pojem. Morda pa obstajata dve vrsti ponižanja, nenamerno, ki pušča prostor ...

Ponižno srce

Ponižnost izhaja iz ponižanja. To pa je za sodoben svet popolnoma nesprejemljiv pojem. Morda pa obstajata dve vrsti ponižanja, nenamerno, ki pušča prostor ...

Tadej Sadar

duhovnost

Za življenje

VEČ ... |
Od pustne maske do resničnega obraza: pogovor o vlogah, ki jih živimo

Pust je čas mask – prav zato je idealen trenutek za premislek o »maskah«, ki jih nosimo v vsakdanjih vlogah, doma, v službi, v odnosih. Na pustno soboto, ko se je na Radiu Ognjišče odvila tudi tradicionalna dobrodelna Pustna Sobotna iskrica, smo v oddaji z dr. Miranom Možino iskali psihološko ozadje sočutja, darovanja in pomoči – ter se dotaknili tudi dvoličnosti: tiste, ki človeka razkraja in tiste, ki je lahko le drugo ime za večplastnost življenja.

Od pustne maske do resničnega obraza: pogovor o vlogah, ki jih živimo

Pust je čas mask – prav zato je idealen trenutek za premislek o »maskah«, ki jih nosimo v vsakdanjih vlogah, doma, v službi, v odnosih. Na pustno soboto, ko se je na Radiu Ognjišče odvila tudi tradicionalna dobrodelna Pustna Sobotna iskrica, smo v oddaji z dr. Miranom Možino iskali psihološko ozadje sočutja, darovanja in pomoči – ter se dotaknili tudi dvoličnosti: tiste, ki človeka razkraja in tiste, ki je lahko le drugo ime za večplastnost življenja.

Nataša Ličen

vzgojaduhovnostodnosipogovor

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ... |
Dr. Ignacija Fridl Jarc in Miran Videtič o pestrem političnem dogajanju

Tokratna oddaja je prinesla poglobljen pogovor o stanju slovenske kulture, politike in medijev. Gosta sta bila filozofinja in urednica dr. Ignacija Fridl Jarc ter politični komentator Miran Videtič. V mesecu kulture smo se vprašali, kam je zašla slovenska kulturna krajina, ali se kultura spreminja v ideologijo ter kakšno vlogo imajo pri tem mediji. Dotaknili smo se tudi aktualnih političnih razmer, afer, padanja mask ter domnevno ustavno spornih odločitev vlade. Nismo se izognili vprašanju pravne države, vlogi predsednice republike in vplivu nevladnih organizacij. Ob začetku volilne kampanje pa je bil še pogled na politično prizorišče in ključna merila za odločitev volivcev. 

Dr. Ignacija Fridl Jarc in Miran Videtič o pestrem političnem dogajanju

Tokratna oddaja je prinesla poglobljen pogovor o stanju slovenske kulture, politike in medijev. Gosta sta bila filozofinja in urednica dr. Ignacija Fridl Jarc ter politični komentator Miran Videtič. V mesecu kulture smo se vprašali, kam je zašla slovenska kulturna krajina, ali se kultura spreminja v ideologijo ter kakšno vlogo imajo pri tem mediji. Dotaknili smo se tudi aktualnih političnih razmer, afer, padanja mask ter domnevno ustavno spornih odločitev vlade. Nismo se izognili vprašanju pravne države, vlogi predsednice republike in vplivu nevladnih organizacij. Ob začetku volilne kampanje pa je bil še pogled na politično prizorišče in ključna merila za odločitev volivcev. 

Alen Salihović

politika

Doživetja narave

VEČ ... |
Filmske zgodbe: Triglav, plezanje brez povezave in Antarktika

Tokrat so odmevale tri zgodbe festivala gorniškega filma, ki se je zaključil pred tednom dni. Film Triglav: Pot odrešitve prinaša ganljivo pripoved Dareta Vidica o soočenju s tragičnim dogodkom, ki se je na sestopu s Triglava zgodil pred petdesetimi leti. O svojih občutkih danes - po snemanju filma in pisanju knjige - je spregovoril glavni protagonist, svoje videnje sta delila tudi oba režiserja: Aleš Žemlja in Rožle Bregar. O doživljanju divjine, kamor se poda sama, brez telefona, je spregovorila katalonska alpinistka Silvia Vidál, Argentinec slovenskih korenin Marko Magister pa nam je odstrl nekaj zanimivosti iz ozadja snemanja filma Antarktika – Območje 1.

Filmske zgodbe: Triglav, plezanje brez povezave in Antarktika

Tokrat so odmevale tri zgodbe festivala gorniškega filma, ki se je zaključil pred tednom dni. Film Triglav: Pot odrešitve prinaša ganljivo pripoved Dareta Vidica o soočenju s tragičnim dogodkom, ki se je na sestopu s Triglava zgodil pred petdesetimi leti. O svojih občutkih danes - po snemanju filma in pisanju knjige - je spregovoril glavni protagonist, svoje videnje sta delila tudi oba režiserja: Aleš Žemlja in Rožle Bregar. O doživljanju divjine, kamor se poda sama, brez telefona, je spregovorila katalonska alpinistka Silvia Vidál, Argentinec slovenskih korenin Marko Magister pa nam je odstrl nekaj zanimivosti iz ozadja snemanja filma Antarktika – Območje 1.

Blaž Lesnik

Festival gorniškega filmanaravaalpinizemsnemanjezgodbe v gorahgorništvo

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ... |
Koroška kultura prihaja v Ljubljano

V ponedeljek se bodo začeli tradicionalni Koroški kulturni dnevi v Ljubljani. Do 11. aprila se bo zvrstilo 12 dogodkov. Na njih bodo skušali predstaviti pester izbor bogate kulturne dejavnosti. Vsako leto povabijo lutkarje, mladinske igralske skupine, slikarje, pevce, pripravljajo predstavitev strokovnih knjig, nam je povedal Janez Stergar, predsednik Kluba koroških Slovencev v Ljubljani. Program pripravljajo v sodelovanju s Krščansko kulturno zvezo in Slovensko prosvetno zvezo iz Celovca. Stergar še dodaja: Mislim, da bodo potem še bolj prepričani, da je slovenstvo na severni strani Karavank še živo ne glede na številčno upadanje in občasne poklice ekscese. Na začetku letošnjih Koroških kulturnih dni v Ljubljani bo odprtje razstave Pregon koroških Slovencev 1942, v ponedeljek ob 18h v desnem atriju Mestne hiše v Ljubljani.

Koroška kultura prihaja v Ljubljano

V ponedeljek se bodo začeli tradicionalni Koroški kulturni dnevi v Ljubljani. Do 11. aprila se bo zvrstilo 12 dogodkov. Na njih bodo skušali predstaviti pester izbor bogate kulturne dejavnosti. Vsako leto povabijo lutkarje, mladinske igralske skupine, slikarje, pevce, pripravljajo predstavitev strokovnih knjig, nam je povedal Janez Stergar, predsednik Kluba koroških Slovencev v Ljubljani. Program pripravljajo v sodelovanju s Krščansko kulturno zvezo in Slovensko prosvetno zvezo iz Celovca. Stergar še dodaja: Mislim, da bodo potem še bolj prepričani, da je slovenstvo na severni strani Karavank še živo ne glede na številčno upadanje in občasne poklice ekscese. Na začetku letošnjih Koroških kulturnih dni v Ljubljani bo odprtje razstave Pregon koroških Slovencev 1942, v ponedeljek ob 18h v desnem atriju Mestne hiše v Ljubljani.

Matjaž Merljak

družbarojakikulturakoroška

Kulturni utrinki

VEČ ... |
Razstava akademskega kiparja, slikarja in grafika Karla Zelenka

V Galeriji Prešernovih nagrajencev so odprli razstavo nagrajenca Prešernovega sklada, akademskega kiparja, slikarja in grafika Karla Zelenka. Unesco je 21. februar izbral za mednarodni dan maternega jezika. O letošnjem, ki v ospredje postavlja večjezično izobraževanje, pa razmišlja znanstvena sodelavka na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša Simona Klemenčič.

Razstava akademskega kiparja, slikarja in grafika Karla Zelenka

V Galeriji Prešernovih nagrajencev so odprli razstavo nagrajenca Prešernovega sklada, akademskega kiparja, slikarja in grafika Karla Zelenka. Unesco je 21. februar izbral za mednarodni dan maternega jezika. O letošnjem, ki v ospredje postavlja večjezično izobraževanje, pa razmišlja znanstvena sodelavka na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša Simona Klemenčič.

Marjan Bunič

kulturaliteraturalikovna umetnostglasbagledališčefilm

Komentar tedna

VEČ ... |
S. Emanuela Žerdin: Nepolitično o političnem

Ko se bodo volitve končale, ko bodo zmagovalci še praznovali, a poraženci žalovali, se spomnimo, da pri vsaki sveti maši izgovarjamo tudi trdne in čvrste besede naše vere, ki nam dajejo oporo in nas rešujejo strahu pred drugače mislečimi ali nasilnimi. To so besede, s katerimi zagotovimo našemu Gospodu in Kralju svojo zvestobo: Tvoje je kraljestvo, tvoja je oblast in slava vekomaj! V to verujemo, s tem se ponašamo, saj skozi Božje oči še politika izgleda normalna – daleč od tega, da bi bila najpomembnejša za naše življenje. Minljiva je in vodi jo On, ki nosi vse čase v svojih dlaneh.

Komentar je pripravila sestra Emanuela Žerdin, redovnica kongregacije Frančiškank brezmadežnega spočetja.

S. Emanuela Žerdin: Nepolitično o političnem

Ko se bodo volitve končale, ko bodo zmagovalci še praznovali, a poraženci žalovali, se spomnimo, da pri vsaki sveti maši izgovarjamo tudi trdne in čvrste besede naše vere, ki nam dajejo oporo in nas rešujejo strahu pred drugače mislečimi ali nasilnimi. To so besede, s katerimi zagotovimo našemu Gospodu in Kralju svojo zvestobo: Tvoje je kraljestvo, tvoja je oblast in slava vekomaj! V to verujemo, s tem se ponašamo, saj skozi Božje oči še politika izgleda normalna – daleč od tega, da bi bila najpomembnejša za naše življenje. Minljiva je in vodi jo On, ki nosi vse čase v svojih dlaneh.

Komentar je pripravila sestra Emanuela Žerdin, redovnica kongregacije Frančiškank brezmadežnega spočetja.

S. Emanuela Žerdin

komentardružbaduhovnostpolitika