Na Žirovskem vrhu je na višini dobrih devetsto metrov v Lovski koči Javorč bogata ponudba okusnih jedi, ki ob kulinariki nudi tudi bogastvo razgledov. K pogovoru smo povabili sicer znano govornico Sašo Pivk Avsec, ki gostom nudi dobrote, ki jih v kuhinji koče pripravljata s soprogom.
Na Žirovskem vrhu je na višini dobrih devetsto metrov v Lovski koči Javorč bogata ponudba okusnih jedi, ki ob kulinariki nudi tudi bogastvo razgledov. K pogovoru smo povabili sicer znano govornico Sašo Pivk Avsec, ki gostom nudi dobrote, ki jih v kuhinji koče pripravljata s soprogom.
Dve tretjini mladih vsako leto opravi vsaj eno uro študentskega dela - največ, kar 70% prav v počitniškem času. Kakšna je ponudba del, kako visoke so postavke, kdo lahko opravlja počitniško delo? Naša gostja je bila strokovna sodelavka e-študentskega servisa Vesna Miloševič Zupančič.
Dve tretjini mladih vsako leto opravi vsaj eno uro študentskega dela - največ, kar 70% prav v počitniškem času. Kakšna je ponudba del, kako visoke so postavke, kdo lahko opravlja počitniško delo? Naša gostja je bila strokovna sodelavka e-študentskega servisa Vesna Miloševič Zupančič.
Maj je povezan s šmarnicami. Kakšna je letošnja ponudba ste slišali v Prazničnem jutru. Pogovor z avtorjem šmarnic o Filipu Terčelju Ivanom Sivcem. Naj pa vas povabimo tudi, da v našem podcastu “Zgodbe za otroke” iz dneva v dan prisluhnete šmarnicam za otroke, delu Dragice Šteh. Zgodbe, ki so naslonjene na svetniško pot Alojzija Grozdeta, bo prebiral Jure Sešek.
Maj je povezan s šmarnicami. Kakšna je letošnja ponudba ste slišali v Prazničnem jutru. Pogovor z avtorjem šmarnic o Filipu Terčelju Ivanom Sivcem. Naj pa vas povabimo tudi, da v našem podcastu “Zgodbe za otroke” iz dneva v dan prisluhnete šmarnicam za otroke, delu Dragice Šteh. Zgodbe, ki so naslonjene na svetniško pot Alojzija Grozdeta, bo prebiral Jure Sešek.
V Peterlinovi dvorani v Trstu bo nocoj tradicionalna prireditev, ki jo pripravljata Društvo slovenskih izobražencev in Knjižnica Dušana Černeta. Tokrat bo to predstavitev knjige Jože Pučnik – psevdomarksist. Gre za novo študijo raziskovalca slovenske polpreteklosti Igorja Omerze iz niza Velikani slovenske osamosvojitve in UDBA. Začetek ob 20.30. Ob 19.00 pa bo v Domu prosvete Sodalitas v Tinjah na avstrijskem Koroškem nekdanji predsednik Borut Pahor predaval o temi „Slovenija – kako je prepoznavna v Evropski uniji? Slovenski narod – razseljen po svetu, a strnjen v isti kulturi“. Jutri in v sredo bo na obisku na avstrijskem Koroškem minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon. Prvi dan se bo z ministrom za kohezijo in regionalni razvoj Jevškom srečal z deželnim glavarjem Kaiserjem, s slovensko govorečimi župani in drugimi političnimi predstavniki. V sredo pa se bo srečal s celovškim županom Scheiderjem, s škofom Marketzom, s predstavniki Slovenskega Narodopisnega Inštituta Urban Jarnik ter ob koncu obiskal Višjo šolo za gospodarske poklice v Šentpetru v Rožu.
V Peterlinovi dvorani v Trstu bo nocoj tradicionalna prireditev, ki jo pripravljata Društvo slovenskih izobražencev in Knjižnica Dušana Černeta. Tokrat bo to predstavitev knjige Jože Pučnik – psevdomarksist. Gre za novo študijo raziskovalca slovenske polpreteklosti Igorja Omerze iz niza Velikani slovenske osamosvojitve in UDBA. Začetek ob 20.30. Ob 19.00 pa bo v Domu prosvete Sodalitas v Tinjah na avstrijskem Koroškem nekdanji predsednik Borut Pahor predaval o temi „Slovenija – kako je prepoznavna v Evropski uniji? Slovenski narod – razseljen po svetu, a strnjen v isti kulturi“. Jutri in v sredo bo na obisku na avstrijskem Koroškem minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon. Prvi dan se bo z ministrom za kohezijo in regionalni razvoj Jevškom srečal z deželnim glavarjem Kaiserjem, s slovensko govorečimi župani in drugimi političnimi predstavniki. V sredo pa se bo srečal s celovškim županom Scheiderjem, s škofom Marketzom, s predstavniki Slovenskega Narodopisnega Inštituta Urban Jarnik ter ob koncu obiskal Višjo šolo za gospodarske poklice v Šentpetru v Rožu.
Slovenska Udba je konec leta 1947 ali v začetku leta 1948 iz srbščine v slovenščino prevedla gradivo za usposabljanje svojih agentov in operativcev Udbovski učbenik in o tem smo tokrat govorili v oddaji Moja zgodba! Naš gost je bil zgodovinar, predavatelj na Univerzi v Novi Gorici, direktor Muzeja slovenske osamosvojitve dr. Željko Oset, ki je izdal komentirano verzijo omenjene publikacije.
Slovenska Udba je konec leta 1947 ali v začetku leta 1948 iz srbščine v slovenščino prevedla gradivo za usposabljanje svojih agentov in operativcev Udbovski učbenik in o tem smo tokrat govorili v oddaji Moja zgodba! Naš gost je bil zgodovinar, predavatelj na Univerzi v Novi Gorici, direktor Muzeja slovenske osamosvojitve dr. Željko Oset, ki je izdal komentirano verzijo omenjene publikacije.
Igor Omerza je izdal novo knjigo z naslovom Kocbek, Pahor, Jančar in Udba. Knjiga obravnava spremljanje treh pisateljev, ki jih je nadzorovala tajna politična policija bivšega komunističnega sistema. Avtor poudarja, da je še leta 1987 v Sloveniji Udba strogo nadzorovala več kot tisoč posameznikov ter še 15. 000 drugih, ki so bili z njimi povezani. Poleg tega so opravili skoraj 7 tisoč popolnih preverb in slabih 95 tisoč delnih preverb. Skupaj so torej v enem letu, tik pred začetkom demokratičnih sprememb še vedno nadzorovali skoraj 120.000 oseb.
Igor Omerza je izdal novo knjigo z naslovom Kocbek, Pahor, Jančar in Udba. Knjiga obravnava spremljanje treh pisateljev, ki jih je nadzorovala tajna politična policija bivšega komunističnega sistema. Avtor poudarja, da je še leta 1987 v Sloveniji Udba strogo nadzorovala več kot tisoč posameznikov ter še 15. 000 drugih, ki so bili z njimi povezani. Poleg tega so opravili skoraj 7 tisoč popolnih preverb in slabih 95 tisoč delnih preverb. Skupaj so torej v enem letu, tik pred začetkom demokratičnih sprememb še vedno nadzorovali skoraj 120.000 oseb.
Evropsko sodišče za človekove pravice je 9. aprila izreklo prelomno sodbo, v kateri je Švico obtožilo pomanjkljivega ukrepanja proti podnebnim spremembam. Kaj to dejansko pomeni tudi za kmetijstvo je povedal prof. dr. Jernej Letnar Černič. V oddaji pa smo se ustavili tudi ob prehodu hladne fronte in s tem povezanim nastankom pozebe v nekaterih krajih.
Vsi se želimo biti srečni in to je možno. Zagotova pot je hvaležen človek, ki se zna vsaj zvečer zahvaliti za dobro in težko v preteklem dnevu. Sadovi so več zdravja, več zadovoljstva, več miru med ljudmi in več upanja. Kako se v tej kreposti vaditi, je razmišljala s. Meta Potočnik.
V uvodni oddaji cikla Gozdovi naših mest smo izvedli, kaj sploh so mestni gozdovi, koliko jih imamo pri nas in v čem se razlikujejo od ostalih gozdov. Ali ste vedeli, da je zračna razdalja od vsakega slovenskega mesta do gozda največ 1 km? Z nami sta bila dr. Mojca Nastran in dr. Janez Pirnat z oddelka za gozdarstvo na Biotehniški fakulteti.
V zadnji zgodbi nam Filip zaupa kdo bo njegova birmanska botra, kakšne načrte imajo za poletje, kdaj se vrne mama in koliko mu je pomenilo srečevanje s pesmimi in življenjem blaženega Grozdeta.
Letos mineva 30 let od reforme lokalne samouprave in sprejetja temeljne zakonodaje za ustanovitev občin v Sloveniji. V oddaji smo zato govorili o tem, kakšen pomen imajo lokalne skupnosti za prebivalce, kateri so največji izzivi občin danes in kakšne novosti se obetajo na področju lokalne samouprave v bližnji prihodnosti. Naši gostje so bili vodja sektorja za lokalno samoupravo na Ministrstvu za javno upravo dr. Roman Lavtar, predsednik Skupnosti občin Slovenije in župan Občine Kočevje dr. Vladimir Prebilič, predsednik Združenja občin Slovenije in župan Občine Pivka dr. Robert Smrdelj ter župan Občine Sveta Trojica v Slovenskih goricah in član Interesne skupine lokalnih interesov v Državnem svetu RS David Klobasa.
»Dobro v nas počasi raste. Počasi rastejo naše življenjske izkušnje. Počasi raste naša modrost. Naš značaj se počasi preoblikuje, prilagaja in postaja vse bolj človeški. Tudi dobrota človeške družbe počasi raste. Počasi rastejo spoznanja o dostojanstvu človeške osebe. O enakopravnosti. O potrebi po sodelovanju. Počasi rastejo spoznanja o tem, kako uničujoče je sovraštvo in ljubosumje, kako nesmiselno je tratiti svoje moči za prekomerno kopičenje materialnih dobrin. In počasi v nas in v družbi raste spoznanje o tem, da je najdragocenejše tisto, kar je v srcu in kar živi v naših odnosih,« je v zadnjem malem misijonskem nagovoru med drugim poudaril duhovnik Mitja Markovič. Vabljeni, da mu prisluhnete v celoti!
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče
Čeprav te dostikrat upodabljajo z rožami v rokah, ti v življenju ni bilo z …