Naš gost

VEČ ...|5. 7. 2025
Dr. Dejan Valentinčič

K pogovoru pred letošnjo nedeljo Slovencev po svetu sem povabili raziskovalca izseljenstva dr. Dejana Valentinčiča. Po izobrazbi je pravnik, a se že vrsto let posveča temu področju in zato me je zanimalo, kaj ga je k temu nagnilo. Povabil sem ga, da kot predsednik pove več o delovanju Slovenske konference Svetovnega slovenskega kongresa, o mednarodni zvezi evropskih izseljencev po svetu in o nedavni raziskavi, ki jo je opravila Ameriško slovenske izobraževalna fundacija ASEF o digitalni preobrazbi slovenskih izseljenskih skupnosti v Združenih državah Amerike in Kanadi. Nenazadnje sva se dotaknila ameriških Slovencev, ki so dejavni v politiki. Dejan Valentinčič (1987) je po izobrazbi pravnik in je vodja Centra za družboslovno raziskovanje na Inštitutu ASEF za izobraževanje in raziskovanje ter prodekan za raziskovalno in razvojno dejavnost Fakultete za slovenske in mednarodne študije na Novi univerzi. Kot izredni profesor za področji prava in politologije predava na Evropski pravni fakulteti (na kateri je z odliko diplomiral in magistriral), Fakulteti za slovenske in mednarodne študije ter Fakulteti za uporabne družbene študije v Novi Gorici, kjer je doktoriral.

Dr. Dejan Valentinčič

K pogovoru pred letošnjo nedeljo Slovencev po svetu sem povabili raziskovalca izseljenstva dr. Dejana Valentinčiča. Po izobrazbi je pravnik, a se že vrsto let posveča temu področju in zato me je zanimalo, kaj ga je k temu nagnilo. Povabil sem ga, da kot predsednik pove več o delovanju Slovenske konference Svetovnega slovenskega kongresa, o mednarodni zvezi evropskih izseljencev po svetu in o nedavni raziskavi, ki jo je opravila Ameriško slovenske izobraževalna fundacija ASEF o digitalni preobrazbi slovenskih izseljenskih skupnosti v Združenih državah Amerike in Kanadi. Nenazadnje sva se dotaknila ameriških Slovencev, ki so dejavni v politiki. Dejan Valentinčič (1987) je po izobrazbi pravnik in je vodja Centra za družboslovno raziskovanje na Inštitutu ASEF za izobraževanje in raziskovanje ter prodekan za raziskovalno in razvojno dejavnost Fakultete za slovenske in mednarodne študije na Novi univerzi. Kot izredni profesor za področji prava in politologije predava na Evropski pravni fakulteti (na kateri je z odliko diplomiral in magistriral), Fakulteti za slovenske in mednarodne študije ter Fakulteti za uporabne družbene študije v Novi Gorici, kjer je doktoriral.

spominživljenjedelodružbarojakiizseljenstvozdakanada

Naš gost

Dr. Dejan Valentinčič

K pogovoru pred letošnjo nedeljo Slovencev po svetu sem povabili raziskovalca izseljenstva dr. Dejana Valentinčiča. Po izobrazbi je pravnik, a se že vrsto let posveča temu področju in zato me je zanimalo, kaj ga je k temu nagnilo. Povabil sem ga, da kot predsednik pove več o delovanju Slovenske konference Svetovnega slovenskega kongresa, o mednarodni zvezi evropskih izseljencev po svetu in o nedavni raziskavi, ki jo je opravila Ameriško slovenske izobraževalna fundacija ASEF o digitalni preobrazbi slovenskih izseljenskih skupnosti v Združenih državah Amerike in Kanadi. Nenazadnje sva se dotaknila ameriških Slovencev, ki so dejavni v politiki. Dejan Valentinčič (1987) je po izobrazbi pravnik in je vodja Centra za družboslovno raziskovanje na Inštitutu ASEF za izobraževanje in raziskovanje ter prodekan za raziskovalno in razvojno dejavnost Fakultete za slovenske in mednarodne študije na Novi univerzi. Kot izredni profesor za področji prava in politologije predava na Evropski pravni fakulteti (na kateri je z odliko diplomiral in magistriral), Fakulteti za slovenske in mednarodne študije ter Fakulteti za uporabne družbene študije v Novi Gorici, kjer je doktoriral.

VEČ ...|5. 7. 2025
Dr. Dejan Valentinčič

K pogovoru pred letošnjo nedeljo Slovencev po svetu sem povabili raziskovalca izseljenstva dr. Dejana Valentinčiča. Po izobrazbi je pravnik, a se že vrsto let posveča temu področju in zato me je zanimalo, kaj ga je k temu nagnilo. Povabil sem ga, da kot predsednik pove več o delovanju Slovenske konference Svetovnega slovenskega kongresa, o mednarodni zvezi evropskih izseljencev po svetu in o nedavni raziskavi, ki jo je opravila Ameriško slovenske izobraževalna fundacija ASEF o digitalni preobrazbi slovenskih izseljenskih skupnosti v Združenih državah Amerike in Kanadi. Nenazadnje sva se dotaknila ameriških Slovencev, ki so dejavni v politiki. Dejan Valentinčič (1987) je po izobrazbi pravnik in je vodja Centra za družboslovno raziskovanje na Inštitutu ASEF za izobraževanje in raziskovanje ter prodekan za raziskovalno in razvojno dejavnost Fakultete za slovenske in mednarodne študije na Novi univerzi. Kot izredni profesor za področji prava in politologije predava na Evropski pravni fakulteti (na kateri je z odliko diplomiral in magistriral), Fakulteti za slovenske in mednarodne študije ter Fakulteti za uporabne družbene študije v Novi Gorici, kjer je doktoriral.

Matjaž Merljak

spominživljenjedelodružbarojakiizseljenstvozdakanada

Nedeljski klepet

VEČ ...|4. 5. 2025
Kako starejšim polepšati življenje

V tokratnem Nedeljskem klepetu je bila naša gostja Ana Petrič, direktorica doma starejših v Vrtojbi. Spregovorila je o odmevih na projekt Mala pozornost za veliko veselje in kako ga lahko živimo preko celega leta. Pa tudi o projektih, ki jih za bolj kakovostno življenje starejših pripravlja v prihodnjih mesecih, med drugim o Sobi dobrega počutja in o projektu Počitnice v zameno za prostovoljno delo. Z nami pa je delila tudi osebno izkušnjo medgeneracijskega sobivanja.

Kako starejšim polepšati življenje

V tokratnem Nedeljskem klepetu je bila naša gostja Ana Petrič, direktorica doma starejših v Vrtojbi. Spregovorila je o odmevih na projekt Mala pozornost za veliko veselje in kako ga lahko živimo preko celega leta. Pa tudi o projektih, ki jih za bolj kakovostno življenje starejših pripravlja v prihodnjih mesecih, med drugim o Sobi dobrega počutja in o projektu Počitnice v zameno za prostovoljno delo. Z nami pa je delila tudi osebno izkušnjo medgeneracijskega sobivanja.

Ana Petričstarejšistarostmedgeneracijsko sodelovanjedružina

Nedeljski klepet

Kako starejšim polepšati življenje

V tokratnem Nedeljskem klepetu je bila naša gostja Ana Petrič, direktorica doma starejših v Vrtojbi. Spregovorila je o odmevih na projekt Mala pozornost za veliko veselje in kako ga lahko živimo preko celega leta. Pa tudi o projektih, ki jih za bolj kakovostno življenje starejših pripravlja v prihodnjih mesecih, med drugim o Sobi dobrega počutja in o projektu Počitnice v zameno za prostovoljno delo. Z nami pa je delila tudi osebno izkušnjo medgeneracijskega sobivanja.

VEČ ...|4. 5. 2025
Kako starejšim polepšati življenje

V tokratnem Nedeljskem klepetu je bila naša gostja Ana Petrič, direktorica doma starejših v Vrtojbi. Spregovorila je o odmevih na projekt Mala pozornost za veliko veselje in kako ga lahko živimo preko celega leta. Pa tudi o projektih, ki jih za bolj kakovostno življenje starejših pripravlja v prihodnjih mesecih, med drugim o Sobi dobrega počutja in o projektu Počitnice v zameno za prostovoljno delo. Z nami pa je delila tudi osebno izkušnjo medgeneracijskega sobivanja.

Damijana Medved

Ana Petričstarejšistarostmedgeneracijsko sodelovanjedružina

Življenje išče pot

VEČ ...|3. 2. 2025
Z akcijo Dobro delo dobro dene smo uživali z varovanci Doma starejših Kamnik

Ob našem zadnjem  radijskem obiska v Domu starejših v Kamniku smo res uživali. Ob koncu druženja s stanovalci smo k  pogovoru povabili direktorico Doma gospo Majdo Podkrižnik, ki vse vabi na Dan odprtih vrat.

Z akcijo Dobro delo dobro dene smo uživali z varovanci Doma starejših Kamnik

Ob našem zadnjem  radijskem obiska v Domu starejših v Kamniku smo res uživali. Ob koncu druženja s stanovalci smo k  pogovoru povabili direktorico Doma gospo Majdo Podkrižnik, ki vse vabi na Dan odprtih vrat.

DSO Kamnikdobro delo dobro denemožnost zaposlitve

Življenje išče pot

Z akcijo Dobro delo dobro dene smo uživali z varovanci Doma starejših Kamnik

Ob našem zadnjem  radijskem obiska v Domu starejših v Kamniku smo res uživali. Ob koncu druženja s stanovalci smo k  pogovoru povabili direktorico Doma gospo Majdo Podkrižnik, ki vse vabi na Dan odprtih vrat.

VEČ ...|3. 2. 2025
Z akcijo Dobro delo dobro dene smo uživali z varovanci Doma starejših Kamnik

Ob našem zadnjem  radijskem obiska v Domu starejših v Kamniku smo res uživali. Ob koncu druženja s stanovalci smo k  pogovoru povabili direktorico Doma gospo Majdo Podkrižnik, ki vse vabi na Dan odprtih vrat.

s. Meta Potočnik

DSO Kamnikdobro delo dobro denemožnost zaposlitve

Svetovalnica

VEČ ...|23. 1. 2025
Delovna terapija - kdaj poiskati pomoč?

O vlogi delovne terapije pri samostojnem življenju starejše osebe, pa naj gre za osebo z demenco, kognitivnim upadom, po padcih v domačem okolju ali pa po prihodu iz bolnišnice smo spregovorili v Svetovalnici. Delovno terapevtko Petro Benedičič smo prosili za čimbolj konkretne nasvete o tem, kaj lahko starejši naredijo doma sami in kdaj naj se obrnejo na strokovno pomoč.

Delovna terapija - kdaj poiskati pomoč?

O vlogi delovne terapije pri samostojnem življenju starejše osebe, pa naj gre za osebo z demenco, kognitivnim upadom, po padcih v domačem okolju ali pa po prihodu iz bolnišnice smo spregovorili v Svetovalnici. Delovno terapevtko Petro Benedičič smo prosili za čimbolj konkretne nasvete o tem, kaj lahko starejši naredijo doma sami in kdaj naj se obrnejo na strokovno pomoč.

delovna terapijapomoč na domudemencarehabilitacijastarejšisvetovanje

Svetovalnica

Delovna terapija - kdaj poiskati pomoč?

O vlogi delovne terapije pri samostojnem življenju starejše osebe, pa naj gre za osebo z demenco, kognitivnim upadom, po padcih v domačem okolju ali pa po prihodu iz bolnišnice smo spregovorili v Svetovalnici. Delovno terapevtko Petro Benedičič smo prosili za čimbolj konkretne nasvete o tem, kaj lahko starejši naredijo doma sami in kdaj naj se obrnejo na strokovno pomoč.

VEČ ...|23. 1. 2025
Delovna terapija - kdaj poiskati pomoč?

O vlogi delovne terapije pri samostojnem življenju starejše osebe, pa naj gre za osebo z demenco, kognitivnim upadom, po padcih v domačem okolju ali pa po prihodu iz bolnišnice smo spregovorili v Svetovalnici. Delovno terapevtko Petro Benedičič smo prosili za čimbolj konkretne nasvete o tem, kaj lahko starejši naredijo doma sami in kdaj naj se obrnejo na strokovno pomoč.

Blaž Lesnik

delovna terapijapomoč na domudemencarehabilitacijastarejšisvetovanje

Življenje išče pot

VEČ ...|23. 12. 2024
Sveto leto in odkrivanje znamenj upanja v našem času

Pred odprtjem svetega leta je narodna delegatka za jubilej 2025 s. Božena Kutnar pojasnila nekaj vsebinskih poudarkih iz papeževe najave svetega leta Romarji upanja in sicer o znamenjih časa, ki dajejo upanje, o praznih zibelkah v Evropi in nujnosti dela za mir in spravo.

Sveto leto in odkrivanje znamenj upanja v našem času

Pred odprtjem svetega leta je narodna delegatka za jubilej 2025 s. Božena Kutnar pojasnila nekaj vsebinskih poudarkih iz papeževe najave svetega leta Romarji upanja in sicer o znamenjih časa, ki dajejo upanje, o praznih zibelkah v Evropi in nujnosti dela za mir in spravo.

sveto letodelo za mirprazne zibelke

Življenje išče pot

Sveto leto in odkrivanje znamenj upanja v našem času

Pred odprtjem svetega leta je narodna delegatka za jubilej 2025 s. Božena Kutnar pojasnila nekaj vsebinskih poudarkih iz papeževe najave svetega leta Romarji upanja in sicer o znamenjih časa, ki dajejo upanje, o praznih zibelkah v Evropi in nujnosti dela za mir in spravo.

VEČ ...|23. 12. 2024
Sveto leto in odkrivanje znamenj upanja v našem času

Pred odprtjem svetega leta je narodna delegatka za jubilej 2025 s. Božena Kutnar pojasnila nekaj vsebinskih poudarkih iz papeževe najave svetega leta Romarji upanja in sicer o znamenjih časa, ki dajejo upanje, o praznih zibelkah v Evropi in nujnosti dela za mir in spravo.

s. Meta Potočnik

sveto letodelo za mirprazne zibelke

Življenje išče pot

VEČ ...|6. 11. 2024
Ko radi pridemo v službo, smo duševno močnejši

Najpogostejši vzroki za razvoj duševnih težav na delovnem mestu so težave pri usklajevanju zasebnega in poklicnega življenja ter nasilje in nadlegovanje na delovnem mestu t.i. mobing. O tem so oktobra med drugim govorili tudi člani in sodelavci združenja Ozara Slovenija . Tokrat smo prisluhnili psihiatru dr. Juriju Bonu, ki dela na Centru za klinično psihiatrijo Univerzitetne psihiatrične klinike Ljubljana.

Ko radi pridemo v službo, smo duševno močnejši

Najpogostejši vzroki za razvoj duševnih težav na delovnem mestu so težave pri usklajevanju zasebnega in poklicnega življenja ter nasilje in nadlegovanje na delovnem mestu t.i. mobing. O tem so oktobra med drugim govorili tudi člani in sodelavci združenja Ozara Slovenija . Tokrat smo prisluhnili psihiatru dr. Juriju Bonu, ki dela na Centru za klinično psihiatrijo Univerzitetne psihiatrične klinike Ljubljana.

duševno zdravjedelovno mesto. mobing

Življenje išče pot

Ko radi pridemo v službo, smo duševno močnejši

Najpogostejši vzroki za razvoj duševnih težav na delovnem mestu so težave pri usklajevanju zasebnega in poklicnega življenja ter nasilje in nadlegovanje na delovnem mestu t.i. mobing. O tem so oktobra med drugim govorili tudi člani in sodelavci združenja Ozara Slovenija . Tokrat smo prisluhnili psihiatru dr. Juriju Bonu, ki dela na Centru za klinično psihiatrijo Univerzitetne psihiatrične klinike Ljubljana.

VEČ ...|6. 11. 2024
Ko radi pridemo v službo, smo duševno močnejši

Najpogostejši vzroki za razvoj duševnih težav na delovnem mestu so težave pri usklajevanju zasebnega in poklicnega življenja ter nasilje in nadlegovanje na delovnem mestu t.i. mobing. O tem so oktobra med drugim govorili tudi člani in sodelavci združenja Ozara Slovenija . Tokrat smo prisluhnili psihiatru dr. Juriju Bonu, ki dela na Centru za klinično psihiatrijo Univerzitetne psihiatrične klinike Ljubljana.

s. Meta Potočnik

duševno zdravjedelovno mesto. mobing

Komentar tedna

VEČ ...|11. 10. 2024
O sodelovanju proti uničujočem pustošenju

Slovenska družba se izgublja v slepi ulici delovanja te koalicije, čeprav oblast ob podpori prevzetih medijev in vplivnežev napihuje lažni mit uspešnosti. Očitno tudi »botri iz ozadja« nimajo formule zoper to škodljivo propadanje države. Ladja se potaplja, ni ga – oziroma ga nočejo - ki bi prijel za krmilo, preveril dalj in stran in tok usmeril v blagor očetnjave, če nam ta še kaj pomeni …

O sodelovanju proti uničujočem pustošenju

Slovenska družba se izgublja v slepi ulici delovanja te koalicije, čeprav oblast ob podpori prevzetih medijev in vplivnežev napihuje lažni mit uspešnosti. Očitno tudi »botri iz ozadja« nimajo formule zoper to škodljivo propadanje države. Ladja se potaplja, ni ga – oziroma ga nočejo - ki bi prijel za krmilo, preveril dalj in stran in tok usmeril v blagor očetnjave, če nam ta še kaj pomeni …

komentardr. Janez Juhantsodelovanjedružbavrednoteprihodnost

Komentar tedna

O sodelovanju proti uničujočem pustošenju

Slovenska družba se izgublja v slepi ulici delovanja te koalicije, čeprav oblast ob podpori prevzetih medijev in vplivnežev napihuje lažni mit uspešnosti. Očitno tudi »botri iz ozadja« nimajo formule zoper to škodljivo propadanje države. Ladja se potaplja, ni ga – oziroma ga nočejo - ki bi prijel za krmilo, preveril dalj in stran in tok usmeril v blagor očetnjave, če nam ta še kaj pomeni …

VEČ ...|11. 10. 2024
O sodelovanju proti uničujočem pustošenju

Slovenska družba se izgublja v slepi ulici delovanja te koalicije, čeprav oblast ob podpori prevzetih medijev in vplivnežev napihuje lažni mit uspešnosti. Očitno tudi »botri iz ozadja« nimajo formule zoper to škodljivo propadanje države. Ladja se potaplja, ni ga – oziroma ga nočejo - ki bi prijel za krmilo, preveril dalj in stran in tok usmeril v blagor očetnjave, če nam ta še kaj pomeni …

dr. Janez Juhant

komentardr. Janez Juhantsodelovanjedružbavrednoteprihodnost

Pogovor o

VEČ ...|7. 8. 2024
Pogovor s predsednico države Natašo Pirc Musar

Gre za prvi intervju s predsednico države na našem radiu po nastopu mandata, zato smo osvetlili nekaj njenih načrtov in slišali stališča do domačega in tujega dogajanja. Osredotočili smo se na njeno delo in vizijo. Pogovarjali smo se o kulturni dediščini Slovenije, sodelovanju med političnimi poli, strateških reformah, davčni reformi, kakovostni zdravstveni oskrbi, humanitarnih organizacijah ter nevarnostih za demokracijo. Dotaknili smo se tudi vojne v Ukrajini in poudarili pomen strpnosti, razumevanja, ljubezni, spoštovanja ter sprejemanja raznolikosti. Vabljeni k poslušanju.

Pogovor s predsednico države Natašo Pirc Musar

Gre za prvi intervju s predsednico države na našem radiu po nastopu mandata, zato smo osvetlili nekaj njenih načrtov in slišali stališča do domačega in tujega dogajanja. Osredotočili smo se na njeno delo in vizijo. Pogovarjali smo se o kulturni dediščini Slovenije, sodelovanju med političnimi poli, strateških reformah, davčni reformi, kakovostni zdravstveni oskrbi, humanitarnih organizacijah ter nevarnostih za demokracijo. Dotaknili smo se tudi vojne v Ukrajini in poudarili pomen strpnosti, razumevanja, ljubezni, spoštovanja ter sprejemanja raznolikosti. Vabljeni k poslušanju.

politikaživljenjeNataša Pirc Musarvizijapolitično sodelovanjestrateške reformedavčna reformazdravstvena oskrbademokracijavojna v Ukrajinistrpnostraznolikostdialogspoštovanje

Pogovor o

Pogovor s predsednico države Natašo Pirc Musar

Gre za prvi intervju s predsednico države na našem radiu po nastopu mandata, zato smo osvetlili nekaj njenih načrtov in slišali stališča do domačega in tujega dogajanja. Osredotočili smo se na njeno delo in vizijo. Pogovarjali smo se o kulturni dediščini Slovenije, sodelovanju med političnimi poli, strateških reformah, davčni reformi, kakovostni zdravstveni oskrbi, humanitarnih organizacijah ter nevarnostih za demokracijo. Dotaknili smo se tudi vojne v Ukrajini in poudarili pomen strpnosti, razumevanja, ljubezni, spoštovanja ter sprejemanja raznolikosti. Vabljeni k poslušanju.

VEČ ...|7. 8. 2024
Pogovor s predsednico države Natašo Pirc Musar

Gre za prvi intervju s predsednico države na našem radiu po nastopu mandata, zato smo osvetlili nekaj njenih načrtov in slišali stališča do domačega in tujega dogajanja. Osredotočili smo se na njeno delo in vizijo. Pogovarjali smo se o kulturni dediščini Slovenije, sodelovanju med političnimi poli, strateških reformah, davčni reformi, kakovostni zdravstveni oskrbi, humanitarnih organizacijah ter nevarnostih za demokracijo. Dotaknili smo se tudi vojne v Ukrajini in poudarili pomen strpnosti, razumevanja, ljubezni, spoštovanja ter sprejemanja raznolikosti. Vabljeni k poslušanju.

Tanja Dominko

politikaživljenjeNataša Pirc Musarvizijapolitično sodelovanjestrateške reformedavčna reformazdravstvena oskrbademokracijavojna v Ukrajinistrpnostraznolikostdialogspoštovanje

Priporočamo
|
Aktualno

Kmetijska oddaja

VEČ ...|31. 8. 2025
Zakaj miren protest označiti za nasilje?

V oddaji smo pripravili kratko analizo odziva kmetijskega ministrstva na miren in dostojanstven protest živinorejcev, na predzadnji dan sejma AGRA. Dogajanje je komentiral novinar, urednik in kmetovalec Martin Nahtigal.  Ustavili smo se tudi ob ocenjevanju medu in opozorili na nedorečenosti glede registracije zdravil, potrebnih za izvajanje anestezije prašičkov.

Zakaj miren protest označiti za nasilje?

V oddaji smo pripravili kratko analizo odziva kmetijskega ministrstva na miren in dostojanstven protest živinorejcev, na predzadnji dan sejma AGRA. Dogajanje je komentiral novinar, urednik in kmetovalec Martin Nahtigal.  Ustavili smo se tudi ob ocenjevanju medu in opozorili na nedorečenosti glede registracije zdravil, potrebnih za izvajanje anestezije prašičkov.

Robert Božič

kmetijstvonaravavrt

Moja zgodba

VEČ ...|31. 8. 2025
Konferenca: Slovenski katoliški intelektualci in narodnostno vprašanje -1

Študijski center za narodno spravo je pripravil znanstveno konferenco Med tradicijo in moderno: slovenski katoliški intelektualci in narodnostno vprašanje v transnacionalni perspektivi. Na njej so sodelovali zgodovinarji, ki so osvetlili pomen katoliških intelektualcev v prelomnem stoletju 1848−1948. Tega sta zaznamovali dve veliki revoluciji: meščanska leta 1848 in komunistična s prevzemom oblasti po drugi svetovni vojni. Na sporedu je bila prva oddaja v kateri sta govorila Tomaž Ivešić in Špela Chomicki (Homicki).

Konferenca: Slovenski katoliški intelektualci in narodnostno vprašanje -1

Študijski center za narodno spravo je pripravil znanstveno konferenco Med tradicijo in moderno: slovenski katoliški intelektualci in narodnostno vprašanje v transnacionalni perspektivi. Na njej so sodelovali zgodovinarji, ki so osvetlili pomen katoliških intelektualcev v prelomnem stoletju 1848−1948. Tega sta zaznamovali dve veliki revoluciji: meščanska leta 1848 in komunistična s prevzemom oblasti po drugi svetovni vojni. Na sporedu je bila prva oddaja v kateri sta govorila Tomaž Ivešić in Špela Chomicki (Homicki).

Jože Bartolj

spominpolitikaSlovenski katoliški intelektualci in narodnostno vprašanjeTomaž IvešićŠpela Chomicki

Pogovor o

VEČ ...|27. 8. 2025
O pomenu kakovostne paliativne oskrbe in podpore žalujočim

Ob začetku zbiranja podpisov pod zahtevo za razpis referenduma o zakonu o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja bomo v oddaji Pogovor o predvajali posnetek okrogle mize, ki se še kako dotika tega področja. V letošnjem marcu so jo pripravili na Univerzi Sigmunda Freuda. O žalovanja v času paliativne  oskrbe in umiranja bližnje osebe so spregovorili nekdanja državna koordinatorica za razvoj paliativne medicine Mateja Lopuh, vodja programa Žalovanje odraslih, otrok in mladih pri Slovenskem društvu Hospic Tamara Zemlič Radović in član komisije za medicinsko etiko, pediater dr. Urh Grošelj. Omizje je povezovala Mateja Feltrin Novljan.

O pomenu kakovostne paliativne oskrbe in podpore žalujočim

Ob začetku zbiranja podpisov pod zahtevo za razpis referenduma o zakonu o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja bomo v oddaji Pogovor o predvajali posnetek okrogle mize, ki se še kako dotika tega področja. V letošnjem marcu so jo pripravili na Univerzi Sigmunda Freuda. O žalovanja v času paliativne  oskrbe in umiranja bližnje osebe so spregovorili nekdanja državna koordinatorica za razvoj paliativne medicine Mateja Lopuh, vodja programa Žalovanje odraslih, otrok in mladih pri Slovenskem društvu Hospic Tamara Zemlič Radović in član komisije za medicinsko etiko, pediater dr. Urh Grošelj. Omizje je povezovala Mateja Feltrin Novljan.

Radio Ognjišče

politikaživljenje

Naš gost

VEČ ...|30. 8. 2025
Meta Tavčar, terapevtka

Naša gostja je bila nekdanja imago terapevtka Meta Tavčar. Poslušalci se je najbrž spomnijo iz oddaj Za življenje, v katerih sta bila s soprogom Rudijem redna gosta.

Meta Tavčar, terapevtka

Naša gostja je bila nekdanja imago terapevtka Meta Tavčar. Poslušalci se je najbrž spomnijo iz oddaj Za življenje, v katerih sta bila s soprogom Rudijem redna gosta.

Mateja Subotičanec

spominživljenje

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|2. 9. 2025
Podpis sporazuma organizatorjev Europeade 2028

V Trstu so danes podpisali statut organizacijskega združenja za Europeado 2028 - evropsko nogometno prvenstvo jezikovnih manjšin. Za slovensko narodnostno skupnost v Italiji so ga podpisali: Svet slovenskih organizacij, Slovenska kulturno-gospodarska zveza in Združenje slovenskih športnih društev v Italiji. Dogodek je potekal ob navzočnosti deželnega svetnika za lokalno samoupravo Pierpaola Robertija. S tem je bil ustanovljen formalni subjekt, ki bo zadolžen za pripravo in izvedbo Europeade 2028, velike športne prireditve, ki jo organizira FUEN - Federalistična unija evropskih narodnih skupnosti. Tekmovanje bo med koncem junija in začetkom julija 2028 potekalo v Furlaniji-Julijski krajini, sodelovale pa bodo moške in ženske nogometne ekipe različnih evropskih jezikovnih in narodnih manjšin. Organizatorji naglašajo, da je Europeada mnogo več kot športno tekmovanje - je praznik raznolikosti, jezika in kulture evropskih manjšin ter pomembna platforma za krepitev sodelovanja, medsebojnega spoštovanja in povezovanja med skupnostmi.

Podpis sporazuma organizatorjev Europeade 2028

V Trstu so danes podpisali statut organizacijskega združenja za Europeado 2028 - evropsko nogometno prvenstvo jezikovnih manjšin. Za slovensko narodnostno skupnost v Italiji so ga podpisali: Svet slovenskih organizacij, Slovenska kulturno-gospodarska zveza in Združenje slovenskih športnih društev v Italiji. Dogodek je potekal ob navzočnosti deželnega svetnika za lokalno samoupravo Pierpaola Robertija. S tem je bil ustanovljen formalni subjekt, ki bo zadolžen za pripravo in izvedbo Europeade 2028, velike športne prireditve, ki jo organizira FUEN - Federalistična unija evropskih narodnih skupnosti. Tekmovanje bo med koncem junija in začetkom julija 2028 potekalo v Furlaniji-Julijski krajini, sodelovale pa bodo moške in ženske nogometne ekipe različnih evropskih jezikovnih in narodnih manjšin. Organizatorji naglašajo, da je Europeada mnogo več kot športno tekmovanje - je praznik raznolikosti, jezika in kulture evropskih manjšin ter pomembna platforma za krepitev sodelovanja, medsebojnega spoštovanja in povezovanja med skupnostmi.

Matjaž Merljak

družbarojakišport

Od slike do besede

VEČ ...|2. 9. 2025
Moja zbirka, Nikiforos Vrettakos, druga oddaja

V drugi oddaji o poeziji Nikiforosa Vrettakosa je bila z nami prevajalka Dragica Fabjan Andritsakos. Knjiga Moja zbirka je izšla pri založbi KUD Logos.

Moja zbirka, Nikiforos Vrettakos, druga oddaja

V drugi oddaji o poeziji Nikiforosa Vrettakosa je bila z nami prevajalka Dragica Fabjan Andritsakos. Knjiga Moja zbirka je izšla pri založbi KUD Logos.

Mateja Subotičanec

poezija

Večer za zakonce in družine

VEČ ...|2. 9. 2025
Žalovanje po samomoru otroka

Trenutek, ko se življenje ustavi - s temi besedami opisujejo svoje občutke starši, katerih otroci so naredili samomor. Preveva jih strašna praznika, občutek krivde, poraja se jim nešteto vprašanj. Kako jim na tej poti žalovanja pomaga trimesečni program za žalovanje po izgubi otroka zaradi samomora, ste slišali v oddaji Večer za zakonce in družine.

Žalovanje po samomoru otroka

Trenutek, ko se življenje ustavi - s temi besedami opisujejo svoje občutke starši, katerih otroci so naredili samomor. Preveva jih strašna praznika, občutek krivde, poraja se jim nešteto vprašanj. Kako jim na tej poti žalovanja pomaga trimesečni program za žalovanje po izgubi otroka zaradi samomora, ste slišali v oddaji Večer za zakonce in družine.

Marjana Debevec

samomorotrokzakoncidružinežalovanje

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|2. 9. 2025
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 2. 9.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 2. 9.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|2. 9. 2025
Podpis sporazuma organizatorjev Europeade 2028

V Trstu so danes podpisali statut organizacijskega združenja za Europeado 2028 - evropsko nogometno prvenstvo jezikovnih manjšin. Za slovensko narodnostno skupnost v Italiji so ga podpisali: Svet slovenskih organizacij, Slovenska kulturno-gospodarska zveza in Združenje slovenskih športnih društev v Italiji. Dogodek je potekal ob navzočnosti deželnega svetnika za lokalno samoupravo Pierpaola Robertija. S tem je bil ustanovljen formalni subjekt, ki bo zadolžen za pripravo in izvedbo Europeade 2028, velike športne prireditve, ki jo organizira FUEN - Federalistična unija evropskih narodnih skupnosti. Tekmovanje bo med koncem junija in začetkom julija 2028 potekalo v Furlaniji-Julijski krajini, sodelovale pa bodo moške in ženske nogometne ekipe različnih evropskih jezikovnih in narodnih manjšin. Organizatorji naglašajo, da je Europeada mnogo več kot športno tekmovanje - je praznik raznolikosti, jezika in kulture evropskih manjšin ter pomembna platforma za krepitev sodelovanja, medsebojnega spoštovanja in povezovanja med skupnostmi.

Podpis sporazuma organizatorjev Europeade 2028

V Trstu so danes podpisali statut organizacijskega združenja za Europeado 2028 - evropsko nogometno prvenstvo jezikovnih manjšin. Za slovensko narodnostno skupnost v Italiji so ga podpisali: Svet slovenskih organizacij, Slovenska kulturno-gospodarska zveza in Združenje slovenskih športnih društev v Italiji. Dogodek je potekal ob navzočnosti deželnega svetnika za lokalno samoupravo Pierpaola Robertija. S tem je bil ustanovljen formalni subjekt, ki bo zadolžen za pripravo in izvedbo Europeade 2028, velike športne prireditve, ki jo organizira FUEN - Federalistična unija evropskih narodnih skupnosti. Tekmovanje bo med koncem junija in začetkom julija 2028 potekalo v Furlaniji-Julijski krajini, sodelovale pa bodo moške in ženske nogometne ekipe različnih evropskih jezikovnih in narodnih manjšin. Organizatorji naglašajo, da je Europeada mnogo več kot športno tekmovanje - je praznik raznolikosti, jezika in kulture evropskih manjšin ter pomembna platforma za krepitev sodelovanja, medsebojnega spoštovanja in povezovanja med skupnostmi.

Matjaž Merljak

družbarojakišport