Življenje išče pot

VEČ ...|10. 3. 2023
Ali invalid lahko pride sam do Kranja z javnim prevozom?

Tudi danes smo govorili o tem, kako naj bodo naše poti in objekti bolj prijazni za uporabo za invalide in druge gibalno ovirane osebe. Lahko si postavite preprosto vprašanje: Kako bi, če bi bil invalid, lahko sam prišel iz Ljubljane v Kranj z javnimi prevoznimi sredstvi? O tem smo govorili z mag. Romanom Renerjem, ki je odgovoren za projekt izboljšanja mobilnosti gibalno oviranih oseb.

Ali invalid lahko pride sam do Kranja z javnim prevozom?

Tudi danes smo govorili o tem, kako naj bodo naše poti in objekti bolj prijazni za uporabo za invalide in druge gibalno ovirane osebe. Lahko si postavite preprosto vprašanje: Kako bi, če bi bil invalid, lahko sam prišel iz Ljubljane v Kranj z javnimi prevoznimi sredstvi? O tem smo govorili z mag. Romanom Renerjem, ki je odgovoren za projekt izboljšanja mobilnosti gibalno oviranih oseb.

invalidi in pločnikisodelovanje občinovire v javnem prometu za invalidesvetovanje

Življenje išče pot

Ali invalid lahko pride sam do Kranja z javnim prevozom?

Tudi danes smo govorili o tem, kako naj bodo naše poti in objekti bolj prijazni za uporabo za invalide in druge gibalno ovirane osebe. Lahko si postavite preprosto vprašanje: Kako bi, če bi bil invalid, lahko sam prišel iz Ljubljane v Kranj z javnimi prevoznimi sredstvi? O tem smo govorili z mag. Romanom Renerjem, ki je odgovoren za projekt izboljšanja mobilnosti gibalno oviranih oseb.

VEČ ...|10. 3. 2023
Ali invalid lahko pride sam do Kranja z javnim prevozom?

Tudi danes smo govorili o tem, kako naj bodo naše poti in objekti bolj prijazni za uporabo za invalide in druge gibalno ovirane osebe. Lahko si postavite preprosto vprašanje: Kako bi, če bi bil invalid, lahko sam prišel iz Ljubljane v Kranj z javnimi prevoznimi sredstvi? O tem smo govorili z mag. Romanom Renerjem, ki je odgovoren za projekt izboljšanja mobilnosti gibalno oviranih oseb.

s. Meta Potočnik

invalidi in pločnikisodelovanje občinovire v javnem prometu za invalidesvetovanje

Življenje išče pot

VEČ ...|23. 1. 2023
Preprečimo spolno nadlegovanje na delovnem mestu

S politologinjo in sourednico priročnika Ne nasilju! Dorotejo Lešnik Mugnaioni smo odprli temo o oblikah spolnega nadlegovanja na delovnem mestu ter o možnih rešitvah.

Preprečimo spolno nadlegovanje na delovnem mestu

S politologinjo in sourednico priročnika Ne nasilju! Dorotejo Lešnik Mugnaioni smo odprli temo o oblikah spolnega nadlegovanja na delovnem mestu ter o možnih rešitvah.

spolno nadlegovanje na delovnem mestuprijava na policijomolk ni rešitevsvetovanje

Življenje išče pot

Preprečimo spolno nadlegovanje na delovnem mestu

S politologinjo in sourednico priročnika Ne nasilju! Dorotejo Lešnik Mugnaioni smo odprli temo o oblikah spolnega nadlegovanja na delovnem mestu ter o možnih rešitvah.

VEČ ...|23. 1. 2023
Preprečimo spolno nadlegovanje na delovnem mestu

S politologinjo in sourednico priročnika Ne nasilju! Dorotejo Lešnik Mugnaioni smo odprli temo o oblikah spolnega nadlegovanja na delovnem mestu ter o možnih rešitvah.

s. Meta Potočnik

spolno nadlegovanje na delovnem mestuprijava na policijomolk ni rešitevsvetovanje

Življenje išče pot

VEČ ...|23. 12. 2022
Projekt Človek – odhod iz skupnosti v običajno življenje

Težka zgodba s srečnim koncem, bi lahko rekli za življenjsko pot mladega para Katarine in Žana Gavrilovič, ki se pripravljata na odhod iz Skupnosti Človek v Sopotnici. Ta skupnost pomaga zasvojenim staršem pri ozdravitvi in vrnitvi v običajno življenje.

Projekt Človek – odhod iz skupnosti v običajno življenje

Težka zgodba s srečnim koncem, bi lahko rekli za življenjsko pot mladega para Katarine in Žana Gavrilovič, ki se pripravljata na odhod iz Skupnosti Človek v Sopotnici. Ta skupnost pomaga zasvojenim staršem pri ozdravitvi in vrnitvi v običajno življenje.

faza reintegracijastanovanje in delovračanje v skupnostsvetovanje

Življenje išče pot

Projekt Človek – odhod iz skupnosti v običajno življenje

Težka zgodba s srečnim koncem, bi lahko rekli za življenjsko pot mladega para Katarine in Žana Gavrilovič, ki se pripravljata na odhod iz Skupnosti Človek v Sopotnici. Ta skupnost pomaga zasvojenim staršem pri ozdravitvi in vrnitvi v običajno življenje.

VEČ ...|23. 12. 2022
Projekt Človek – odhod iz skupnosti v običajno življenje

Težka zgodba s srečnim koncem, bi lahko rekli za življenjsko pot mladega para Katarine in Žana Gavrilovič, ki se pripravljata na odhod iz Skupnosti Človek v Sopotnici. Ta skupnost pomaga zasvojenim staršem pri ozdravitvi in vrnitvi v običajno življenje.

s. Meta Potočnik

faza reintegracijastanovanje in delovračanje v skupnostsvetovanje

Življenje išče pot

VEČ ...|18. 11. 2022
Tačke pomagačke in njihovi vodniki

Veliko ljudi je že slišalo za simpatičen izraz Tačke pomagačke. To so terapevtski psi, ki skupaj s svojimi vodniki na različne načine pomagajo sočloveku. Kužki lahko delajo največ dvakrat na teden po eno uro. Pred in po aktivnosti pa potrebujejo počitek in prosto dejavnost. Naša gostja je bila vodnica iz Društva Tačk pomagačk Dušanka Prelc Premate.

Tačke pomagačke in njihovi vodniki

Veliko ljudi je že slišalo za simpatičen izraz Tačke pomagačke. To so terapevtski psi, ki skupaj s svojimi vodniki na različne načine pomagajo sočloveku. Kužki lahko delajo največ dvakrat na teden po eno uro. Pred in po aktivnosti pa potrebujejo počitek in prosto dejavnost. Naša gostja je bila vodnica iz Društva Tačk pomagačk Dušanka Prelc Premate.

pasji pomočnik pri branjupes in delovna terapijapes in vodnik v paru

Življenje išče pot

Tačke pomagačke in njihovi vodniki

Veliko ljudi je že slišalo za simpatičen izraz Tačke pomagačke. To so terapevtski psi, ki skupaj s svojimi vodniki na različne načine pomagajo sočloveku. Kužki lahko delajo največ dvakrat na teden po eno uro. Pred in po aktivnosti pa potrebujejo počitek in prosto dejavnost. Naša gostja je bila vodnica iz Društva Tačk pomagačk Dušanka Prelc Premate.

VEČ ...|18. 11. 2022
Tačke pomagačke in njihovi vodniki

Veliko ljudi je že slišalo za simpatičen izraz Tačke pomagačke. To so terapevtski psi, ki skupaj s svojimi vodniki na različne načine pomagajo sočloveku. Kužki lahko delajo največ dvakrat na teden po eno uro. Pred in po aktivnosti pa potrebujejo počitek in prosto dejavnost. Naša gostja je bila vodnica iz Društva Tačk pomagačk Dušanka Prelc Premate.

s. Meta Potočnik

pasji pomočnik pri branjupes in delovna terapijapes in vodnik v paru

Življenje išče pot

VEČ ...|7. 10. 2022
Kako zmanjšati možnost zlorabe tujih delavcev pri nas?

Zlorabe tujih delavcev pri nas niso redkost. Zajemajo neprimerne pogoje bivanja, odvzem potnih listov, ustrahovanje in še kaj bi se našlo. Za nekatere je sporno tudi določilo, da so tuji delavci v prvem letu vezani na delodajalca in to jih postavlja v podrejen položaj, kjer je več možnosti za zlorabe. O tem vprašanju smo prosili za pojasnilo direktorja Sektorja za migracije pri MDDSZ Grega Malca.

Kako zmanjšati možnost zlorabe tujih delavcev pri nas?

Zlorabe tujih delavcev pri nas niso redkost. Zajemajo neprimerne pogoje bivanja, odvzem potnih listov, ustrahovanje in še kaj bi se našlo. Za nekatere je sporno tudi določilo, da so tuji delavci v prvem letu vezani na delodajalca in to jih postavlja v podrejen položaj, kjer je več možnosti za zlorabe. O tem vprašanju smo prosili za pojasnilo direktorja Sektorja za migracije pri MDDSZ Grega Malca.

zlorabe tujih delavcevtuje delovne agencijesprememba zakonodajesvetovanje

Življenje išče pot

Kako zmanjšati možnost zlorabe tujih delavcev pri nas?

Zlorabe tujih delavcev pri nas niso redkost. Zajemajo neprimerne pogoje bivanja, odvzem potnih listov, ustrahovanje in še kaj bi se našlo. Za nekatere je sporno tudi določilo, da so tuji delavci v prvem letu vezani na delodajalca in to jih postavlja v podrejen položaj, kjer je več možnosti za zlorabe. O tem vprašanju smo prosili za pojasnilo direktorja Sektorja za migracije pri MDDSZ Grega Malca.

VEČ ...|7. 10. 2022
Kako zmanjšati možnost zlorabe tujih delavcev pri nas?

Zlorabe tujih delavcev pri nas niso redkost. Zajemajo neprimerne pogoje bivanja, odvzem potnih listov, ustrahovanje in še kaj bi se našlo. Za nekatere je sporno tudi določilo, da so tuji delavci v prvem letu vezani na delodajalca in to jih postavlja v podrejen položaj, kjer je več možnosti za zlorabe. O tem vprašanju smo prosili za pojasnilo direktorja Sektorja za migracije pri MDDSZ Grega Malca.

s. Meta Potočnik

zlorabe tujih delavcevtuje delovne agencijesprememba zakonodajesvetovanje

Življenje išče pot

VEČ ...|10. 6. 2022
Koliko ur dela lahko opravi upokojenec v enem mesecu

Tudi tokrat smo govorili o dodatnem delu upokojencev in sicer predvsem o tem, koliko ur dela lahko opravi v enem mesecu in na kakšne načine. Z nami je ustanovitelj portala Seniordela Mitja Pajek.

Koliko ur dela lahko opravi upokojenec v enem mesecu

Tudi tokrat smo govorili o dodatnem delu upokojencev in sicer predvsem o tem, koliko ur dela lahko opravi v enem mesecu in na kakšne načine. Z nami je ustanovitelj portala Seniordela Mitja Pajek.

delo upokojencevdodatni zaslužekurna postavka za upokojencesvetovanje

Življenje išče pot

Koliko ur dela lahko opravi upokojenec v enem mesecu

Tudi tokrat smo govorili o dodatnem delu upokojencev in sicer predvsem o tem, koliko ur dela lahko opravi v enem mesecu in na kakšne načine. Z nami je ustanovitelj portala Seniordela Mitja Pajek.

VEČ ...|10. 6. 2022
Koliko ur dela lahko opravi upokojenec v enem mesecu

Tudi tokrat smo govorili o dodatnem delu upokojencev in sicer predvsem o tem, koliko ur dela lahko opravi v enem mesecu in na kakšne načine. Z nami je ustanovitelj portala Seniordela Mitja Pajek.

s. Meta Potočnik

delo upokojencevdodatni zaslužekurna postavka za upokojencesvetovanje

Življenje išče pot

VEČ ...|8. 6. 2022
Medgeneracijsko sodelovanje in delo upokojencev

V praksi je zaživel nov portal Seniordela. Namenjen je tistim upokojencem, ki še želijo občasno delati in tistim podjetjem, ki iščejo sodelavce za občasno delo ali za predajanje izkušenj mlajšim. Ustvarjalci portala namreč želijo, da bi se v Sloveniji okrepilo medgeneracijsko sodelovanje in povezanost. Več nam bo povedal ustanovitelj portala Seniordela Mitja Pajek.

Medgeneracijsko sodelovanje in delo upokojencev

V praksi je zaživel nov portal Seniordela. Namenjen je tistim upokojencem, ki še želijo občasno delati in tistim podjetjem, ki iščejo sodelavce za občasno delo ali za predajanje izkušenj mlajšim. Ustvarjalci portala namreč želijo, da bi se v Sloveniji okrepilo medgeneracijsko sodelovanje in povezanost. Več nam bo povedal ustanovitelj portala Seniordela Mitja Pajek.

medgeneracijsko sodelovanjedelo upokojencevdodaten zaslužek seniorjevsvetovanje

Življenje išče pot

Medgeneracijsko sodelovanje in delo upokojencev

V praksi je zaživel nov portal Seniordela. Namenjen je tistim upokojencem, ki še želijo občasno delati in tistim podjetjem, ki iščejo sodelavce za občasno delo ali za predajanje izkušenj mlajšim. Ustvarjalci portala namreč želijo, da bi se v Sloveniji okrepilo medgeneracijsko sodelovanje in povezanost. Več nam bo povedal ustanovitelj portala Seniordela Mitja Pajek.

VEČ ...|8. 6. 2022
Medgeneracijsko sodelovanje in delo upokojencev

V praksi je zaživel nov portal Seniordela. Namenjen je tistim upokojencem, ki še želijo občasno delati in tistim podjetjem, ki iščejo sodelavce za občasno delo ali za predajanje izkušenj mlajšim. Ustvarjalci portala namreč želijo, da bi se v Sloveniji okrepilo medgeneracijsko sodelovanje in povezanost. Več nam bo povedal ustanovitelj portala Seniordela Mitja Pajek.

s. Meta Potočnik

medgeneracijsko sodelovanjedelo upokojencevdodaten zaslužek seniorjevsvetovanje

Komentar Časnik.si

VEČ ...|11. 5. 2022
Mitja Pucelj: Socializem 2.0 ali morda n.0

Komentator meni, da bo Slovenija potrebovala najmanj 50-letno obdobje za preobrazbo v normalno evropsko državo. Ugotavlja, da živimo v še večjem socializmu, kot smo nekoč, kjer je intelektualno delo zelo malo vredno. Šolstvo, zdravstvo, sodstvo, policija in državna uprava pa niso dosegli nobenih bistvenih sprememb. Piše, da je glavni razlog za to šolski sistem, kjer so skorajda vsi učitelji otroci socializma in imajo socializem in levičarstvo v genih ter ga prenašajo naprej na svoje učence, dijake, študente. Prepričan je, da šele, ko se bo začel reinženiring v šolskem sistemu (s kurikulom in ustreznim socialnim inženiringom med učitelji), se lahko nadejamo sprememb. A meni, da se to še ne bo kmalu zgodilo.

Mitja Pucelj: Socializem 2.0 ali morda n.0

Komentator meni, da bo Slovenija potrebovala najmanj 50-letno obdobje za preobrazbo v normalno evropsko državo. Ugotavlja, da živimo v še večjem socializmu, kot smo nekoč, kjer je intelektualno delo zelo malo vredno. Šolstvo, zdravstvo, sodstvo, policija in državna uprava pa niso dosegli nobenih bistvenih sprememb. Piše, da je glavni razlog za to šolski sistem, kjer so skorajda vsi učitelji otroci socializma in imajo socializem in levičarstvo v genih ter ga prenašajo naprej na svoje učence, dijake, študente. Prepričan je, da šele, ko se bo začel reinženiring v šolskem sistemu (s kurikulom in ustreznim socialnim inženiringom med učitelji), se lahko nadejamo sprememb. A meni, da se to še ne bo kmalu zgodilo.

komentarSlovenijasocializemkapitalizemšolstvointelektualno delo

Komentar Časnik.si

Mitja Pucelj: Socializem 2.0 ali morda n.0

Komentator meni, da bo Slovenija potrebovala najmanj 50-letno obdobje za preobrazbo v normalno evropsko državo. Ugotavlja, da živimo v še večjem socializmu, kot smo nekoč, kjer je intelektualno delo zelo malo vredno. Šolstvo, zdravstvo, sodstvo, policija in državna uprava pa niso dosegli nobenih bistvenih sprememb. Piše, da je glavni razlog za to šolski sistem, kjer so skorajda vsi učitelji otroci socializma in imajo socializem in levičarstvo v genih ter ga prenašajo naprej na svoje učence, dijake, študente. Prepričan je, da šele, ko se bo začel reinženiring v šolskem sistemu (s kurikulom in ustreznim socialnim inženiringom med učitelji), se lahko nadejamo sprememb. A meni, da se to še ne bo kmalu zgodilo.

VEČ ...|11. 5. 2022
Mitja Pucelj: Socializem 2.0 ali morda n.0

Komentator meni, da bo Slovenija potrebovala najmanj 50-letno obdobje za preobrazbo v normalno evropsko državo. Ugotavlja, da živimo v še večjem socializmu, kot smo nekoč, kjer je intelektualno delo zelo malo vredno. Šolstvo, zdravstvo, sodstvo, policija in državna uprava pa niso dosegli nobenih bistvenih sprememb. Piše, da je glavni razlog za to šolski sistem, kjer so skorajda vsi učitelji otroci socializma in imajo socializem in levičarstvo v genih ter ga prenašajo naprej na svoje učence, dijake, študente. Prepričan je, da šele, ko se bo začel reinženiring v šolskem sistemu (s kurikulom in ustreznim socialnim inženiringom med učitelji), se lahko nadejamo sprememb. A meni, da se to še ne bo kmalu zgodilo.

Mitja Pucelj

komentarSlovenijasocializemkapitalizemšolstvointelektualno delo

Priporočamo
|
Aktualno

Kmetijska oddaja

VEČ ...|19. 3. 2023
Kmečki punt Ig

Slišali ste povzetek povedanega na kmečkem puntu na Igu, kjer so kmetje z Barja v četrtek (16. 3. 2023) oblasti postavili 11 zahtev. 

Kmečki punt Ig

Slišali ste povzetek povedanega na kmečkem puntu na Igu, kjer so kmetje z Barja v četrtek (16. 3. 2023) oblasti postavili 11 zahtev. 

Robert Božič

kmetijstvonaravavrt

Sol in luč

VEČ ...|21. 3. 2023
Claire de Féligonde: Mama moli

Se tudi vi zgolj prebijate skozi življenje in vaše srce odpoveduje? Vdihnite molitev in izdihnite skrbi! Tako svetuje mati petih otrok.
“Z obilo humorja predaja mamam skrivnost, kako se lahko nepopolna in prezaposlena mama neprestano zateka v Božji objem. Dnevi, ko gre vse narobe, sanjarjenje o sproščanju na plaži, telefon, ki ga ne moremo spustiti iz rok,” so zapisali pri Založbi Emanuel, kjer je knjiga tudi izšla.

Claire de Féligonde: Mama moli

Se tudi vi zgolj prebijate skozi življenje in vaše srce odpoveduje? Vdihnite molitev in izdihnite skrbi! Tako svetuje mati petih otrok.
“Z obilo humorja predaja mamam skrivnost, kako se lahko nepopolna in prezaposlena mama neprestano zateka v Božji objem. Dnevi, ko gre vse narobe, sanjarjenje o sproščanju na plaži, telefon, ki ga ne moremo spustiti iz rok,” so zapisali pri Založbi Emanuel, kjer je knjiga tudi izšla.

Tadej Sadar

odnosiduhovnostodnosi

Naš pogled

VEČ ...|21. 3. 2023
Vlada piše reforme

O tej silni reformni naravnanosti vlade se vzbuja dvom, kako realne so reforme in kako resni načrti. 

Vlada piše reforme

O tej silni reformni naravnanosti vlade se vzbuja dvom, kako realne so reforme in kako resni načrti. 

Tanja Dominko

reformazdravstvopokojninski sistemšolstvoplače v javnem sektorju

Dogodki

VEČ ...|29. 1. 2023
Ervin Mozetič: Ni mogoče biti v globini srečen, če ne sprejmemo tudi teže življenja!

»Ni mogoče živeti polno in v globini veselo, če se izogibamo vsemu težkemu. Ne smemo bežati pred naporom, ki ga zahtevajo ideali, ne smemo bežati pred bolečino, ki jo prinaša vsako prizadevanje za ljubezen. Ni mogoče biti v globini srečen, če ne sprejmemo tudi teže življenja,« je na današnjo ’nedeljo blagrov’ v pridigi razmišljal Ervin Mozetič, župnik pri sv. Marku v Kopru.

Ervin Mozetič: Ni mogoče biti v globini srečen, če ne sprejmemo tudi teže življenja!

»Ni mogoče živeti polno in v globini veselo, če se izogibamo vsemu težkemu. Ne smemo bežati pred naporom, ki ga zahtevajo ideali, ne smemo bežati pred bolečino, ki jo prinaša vsako prizadevanje za ljubezen. Ni mogoče biti v globini srečen, če ne sprejmemo tudi teže življenja,« je na današnjo ’nedeljo blagrov’ v pridigi razmišljal Ervin Mozetič, župnik pri sv. Marku v Kopru.

Radio Ognjišče

nedleja blagrovErvin Mozetičpridiga

Globine

VEČ ...|14. 2. 2023
Bolezen in osebna vera

V poslanici papeža Frančiška za svetovni dan bolnikov 2023 lahko preberemo: Bolezen je zlo. Ko vdre in nas napade, nas pusti omameljene na tleh. Na bolezen nikoli nismo pripravljeni. Ta dva stavka odpirata številna vprašanja. Ali nam vera lahko pomaga v preizkušnji bolezni? Ali pa je ravno bolezen tista, ki odpre nove razsežnosti našega obstoja? Z nami je bil (tokrat izjemoma ne v živo) župnik iz Mozirja Sandi Koren, ki ga bolezen spremlja že od mladih nog.

Bolezen in osebna vera

V poslanici papeža Frančiška za svetovni dan bolnikov 2023 lahko preberemo: Bolezen je zlo. Ko vdre in nas napade, nas pusti omameljene na tleh. Na bolezen nikoli nismo pripravljeni. Ta dva stavka odpirata številna vprašanja. Ali nam vera lahko pomaga v preizkušnji bolezni? Ali pa je ravno bolezen tista, ki odpre nove razsežnosti našega obstoja? Z nami je bil (tokrat izjemoma ne v živo) župnik iz Mozirja Sandi Koren, ki ga bolezen spremlja že od mladih nog.

Blaž Lesnik

duhovnostveraBogbolnikidružbaostareliodnosizdravje

Program zadnjega tedna

VEČ ...|22. 3. 2023
Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 22. marec 2023 ob 05-ih

Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 22. marec 2023 ob 05-ih

Radio Ognjišče

Moja generacija

VEČ ...|22. 3. 2023
Katarina in Pavle

Kviz, zabavno tekmovanje med mladostjo in zrelostjo, klepet, glasba za različne generacije in dva voditelja - Jure in Marjan.

Prijavite se na moja.generacija@ognjisce.si

Katarina in Pavle

Kviz, zabavno tekmovanje med mladostjo in zrelostjo, klepet, glasba za različne generacije in dva voditelja - Jure in Marjan.

Prijavite se na moja.generacija@ognjisce.si

Marjan Bunič, Jure Sešek, Jakob Čuk

mladistariglasbakulturazabava

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|22. 3. 2023
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 22. 3.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 22. 3.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Lahko noč, moj angel

VEČ ...|22. 3. 2023
Angel jutranje kave

Ne izstopaš na seznamu angelov. Ne siliš se v ospredje. Pa vendar si …

Angel jutranje kave

Ne izstopaš na seznamu angelov. Ne siliš se v ospredje. Pa vendar si …

Gregor Čušin

duhovnost

Pogovor o

VEČ ...|22. 3. 2023
Internet spreminja šolarje. Kakšen je odgovor katoliških šol?

Znami so bili direktor Zavoda sv. Stanislava mag. Tone Česen, Urška Doblehar s Škofijske gimanazije Vipava, Benjamin Tomažič z Gimnazije Želimlje in Marko Novak z Osnovne šole Alojzija Šuštarja.

Govorili smo o tem ali je znanje še vrednota, čeprav je prek interneta dostopno z dvema klikoma, o tem, kakšen vpliv zaznajo na mladih zaradi pojava družbenih omrežij, kako zaznavajo zasvojenost od računalniških igric in tudi pornografije.

Internet spreminja šolarje. Kakšen je odgovor katoliških šol?

Znami so bili direktor Zavoda sv. Stanislava mag. Tone Česen, Urška Doblehar s Škofijske gimanazije Vipava, Benjamin Tomažič z Gimnazije Želimlje in Marko Novak z Osnovne šole Alojzija Šuštarja.

Govorili smo o tem ali je znanje še vrednota, čeprav je prek interneta dostopno z dvema klikoma, o tem, kakšen vpliv zaznajo na mladih zaradi pojava družbenih omrežij, kako zaznavajo zasvojenost od računalniških igric in tudi pornografije.

Tanja Dominko

šolstvoizobraževanježivljenje