Na Žirovskem vrhu je na višini dobrih devetsto metrov v Lovski koči Javorč bogata ponudba okusnih jedi, ki ob kulinariki nudi tudi bogastvo razgledov. K pogovoru smo povabili sicer znano govornico Sašo Pivk Avsec, ki gostom nudi dobrote, ki jih v kuhinji koče pripravljata s soprogom.
Na Žirovskem vrhu je na višini dobrih devetsto metrov v Lovski koči Javorč bogata ponudba okusnih jedi, ki ob kulinariki nudi tudi bogastvo razgledov. K pogovoru smo povabili sicer znano govornico Sašo Pivk Avsec, ki gostom nudi dobrote, ki jih v kuhinji koče pripravljata s soprogom.
Zakladi naše dediščine
V Narodnem muzeju Slovenije je bila postavljena razstava Neandertalčeva piščal – 60.000 let glasbe, kjer so bila na ogled najstarejša glasbila na svetu in drugi prazgodovinski instrumenti, zvočila. Razstava je nastala leta 2025 ob trideseti obletnici odkritja neandertalčeve piščali v jami Divje babe na Cerkljanskem. Pogovarjali smo se z dr. Tomažem Nabergojem, arheologom in zgodovinarjem, muzejskim svetovalcem.
Zakladi naše dediščine
V Narodnem muzeju Slovenije je bila postavljena razstava Neandertalčeva piščal – 60.000 let glasbe, kjer so bila na ogled najstarejša glasbila na svetu in drugi prazgodovinski instrumenti, zvočila. Razstava je nastala leta 2025 ob trideseti obletnici odkritja neandertalčeve piščali v jami Divje babe na Cerkljanskem. Pogovarjali smo se z dr. Tomažem Nabergojem, arheologom in zgodovinarjem, muzejskim svetovalcem.
Zakladi naše dediščine
Filatelistično društvo Lovro Košir Škofja Loka in Fraport Slovenija d.o.o. sta postavila filatelistično razstavo devetih uveljavljenih slovenskih filatelistov iz različnih društev in klubov v Republiki Sloveniji, pod pokroviteljstvom Filatelistične zveze Slovenije. Pogovarjali smo se z Gregorjem Cerkvenikom.
Zakladi naše dediščine
Filatelistično društvo Lovro Košir Škofja Loka in Fraport Slovenija d.o.o. sta postavila filatelistično razstavo devetih uveljavljenih slovenskih filatelistov iz različnih društev in klubov v Republiki Sloveniji, pod pokroviteljstvom Filatelistične zveze Slovenije. Pogovarjali smo se z Gregorjem Cerkvenikom.
Zakladi naše dediščine
Andreja Megušar prihaja iz Koširjevega mlina z dolgo tradicijo. V letošnjem letu bomo na »mlin pod mostom« opozorjeni tudi zaradi vnovične uprizoritev Škofjeloškega pasijona. »Koširjevina» ni le arhitekturna priča mlinarske preteklosti, ampak eden ključnih simbolov loške identitete.
Zakladi naše dediščine
Andreja Megušar prihaja iz Koširjevega mlina z dolgo tradicijo. V letošnjem letu bomo na »mlin pod mostom« opozorjeni tudi zaradi vnovične uprizoritev Škofjeloškega pasijona. »Koširjevina» ni le arhitekturna priča mlinarske preteklosti, ampak eden ključnih simbolov loške identitete.
Zakladi naše dediščine
Ob godu Antona Puščavnika v Prlekiji na Kogu pripravljajo vrsto dejavnosti, v katerih predstavijo tradicionalno lokalno kulturno bogastvo, od obrti, glasbe, običajev, kulinarike in izročil. Več je povedal Slavko Perc iz Društva Antonovanje na Kogu.
Zakladi naše dediščine
Ob godu Antona Puščavnika v Prlekiji na Kogu pripravljajo vrsto dejavnosti, v katerih predstavijo tradicionalno lokalno kulturno bogastvo, od obrti, glasbe, običajev, kulinarike in izročil. Več je povedal Slavko Perc iz Društva Antonovanje na Kogu.
Zakladi naše dediščine
Trikraljevski koledniki prinašajo pomembna sporočila in priporočila, razglašajo pomen Svetega v svetu. Pogovarjali smo se s Karlom Gržanom, ki ljubiteljsko raziskuje kulturo davnih prednikov.
Zakladi naše dediščine
Trikraljevski koledniki prinašajo pomembna sporočila in priporočila, razglašajo pomen Svetega v svetu. Pogovarjali smo se s Karlom Gržanom, ki ljubiteljsko raziskuje kulturo davnih prednikov.
Zakladi naše dediščine
Na razstavi jaslic v Vatikanu so v letu 2025 med stotimi tudi jaslice iz slame Janeza Jakoba. Več njegovih jaslic iz slame je razstavljenih tudi v več krajih po Sloveniji, med drugim tudi v muzeju na Brezjah. Vprašali smo ga, kako jih izdeluje in zakaj prav iz slame. Plete jih s tehniko iz slamnatih kit.
Zakladi naše dediščine
Na razstavi jaslic v Vatikanu so v letu 2025 med stotimi tudi jaslice iz slame Janeza Jakoba. Več njegovih jaslic iz slame je razstavljenih tudi v več krajih po Sloveniji, med drugim tudi v muzeju na Brezjah. Vprašali smo ga, kako jih izdeluje in zakaj prav iz slame. Plete jih s tehniko iz slamnatih kit.
Zakladi naše dediščine
Poprtnik je praznični kruh, ki je bil najbolj razširjen na Dolenjskem. Poznal ga je že Valvasor. Poprtnik je vpisan v Register žive kulturne dediščine. Zasluge za to gredo tudi Nadi Lunder, članici Društva podeželskih žena Dobrepolje-Struge, ki je znanje o pripravi »ta boljšega kruha« predala več generacijam in za poprtnike prejela številna priznanja.
Zakladi naše dediščine
Poprtnik je praznični kruh, ki je bil najbolj razširjen na Dolenjskem. Poznal ga je že Valvasor. Poprtnik je vpisan v Register žive kulturne dediščine. Zasluge za to gredo tudi Nadi Lunder, članici Društva podeželskih žena Dobrepolje-Struge, ki je znanje o pripravi »ta boljšega kruha« predala več generacijam in za poprtnike prejela številna priznanja.
Zakladi naše dediščine
V Selščku, rojstni vasi Maksima Gasparija, so letos že sedmič zapored postavili razstavo umetnikovih jaslic, pogovarjali smo se z Robertom Kužnikom iz Studia Zibka.
Zakladi naše dediščine
V Selščku, rojstni vasi Maksima Gasparija, so letos že sedmič zapored postavili razstavo umetnikovih jaslic, pogovarjali smo se z Robertom Kužnikom iz Studia Zibka.
Zakladi naše dediščine
Naša domovina je v izročilu bogata in raznolika. Odkrivamo ga v kratkih, nekaj minutnih rubrikah "Zakladi naše dediščine". V strnjenih pogovorih predstavljamo mojstre domačih in umetnostnih obrti, govorimo s strokovnjaki posameznih etnoloških področjih. Včasih gostimo tudi pevce ali skupine, ki ohranjajo ljudsko pesem. Pogosto se udeležujemo dogodkov z etnološko vsebino, na katerih v prepletanju znanja in veščin iz preteklosti, odkrivamo sodobnejše prikaze slovenske dediščine.
Duhovna misel
Ob stavku, ki ga je apostol Pavel zapisal, je tudi njegovo naročilo: “Zmeraj se veselite!” 1 Tes 5,16 Ne verjamem, da je rokodelec in obrtnik Pavel s tem mislil na nenehno molitev ...
Kmetijska oddaja
Najprej smo podčrtali aktualno stanje v kmetijstvu in napovedani protest kmetov, v nadaljevanju oddaje pa smo se posvetili razmišljanju, kako vse to vpliva na prevzemanje kmetij s strani mladih.
Srečanja
V oddaji Srečanja smo gostili zelo prijetno sogovornico redovnico notredamko sestro Slavko Cekuta iz Novega mesta. Bila je katehistinja, delala je z mladimi in se več let kalila na misijonu njihovega reda v Albaniji. Danes je med drugim prostovoljka Škofijske karitas Novo mesto, obiskuje tudi starejše in onemogle v lokalnem Domu ter sodeluje v projektu Zdravilna beseda. Spregovorila je tudi o soočanju z boleznijo. Vse preizkušnje so jo spremenile in poglobile njeno duhovno življenje ter odnos do dela.
Sol in luč
Ljudje si postavljamo različne cilje, toda mnogih zaradi različnih ovir ne bomo mogli nikoli uresničiti. Gre za »vrzel resničnosti,« boleč razkorak med želeno in dejansko resničnostjo. Večja kot je, več bolečine prinaša. Cilji torej niso vedno uresničljivi, vrednote pa, zato so neizčrpen vir moči. Misel je iz knjige z naslovom Past sreče iz katere smo prebrali nekaj odlomkov. Napisal jo je dr. Russ Harris, izšla pa je pri založbi Učila.
Slovencem po svetu in domovini
Osrednja prireditev Slovencev v Italiji ob Prešernovem dnevu vsako leto poteka drugje: eno leto na Tržaškem, drugo na Goriškem in tretje na Videmskem. Pripravljata jo obe krovni organizaciji slovenske manjšine, Svet slovenskih organizacij in Slovenska kulturno-gospodarska zveza. Letos bo to nedeljo v Kulturnem domu v Trstu in bo potekala pod častnim pokroviteljstvom predsednikov obeh držav. Program je pripravila Glasbena matica, naslov so mu dali po noveli Borisa Pahorja Grmada v pristanu, ki jo je v verze prelila Nina Pahor, glasbo je za simfonični orkester, mešani pevski zbor in solista napisal Patrick Quaggiato. Gre za novo, izvirno glasbeno delo, ki skozi umetniški izraz odpira temeljna vprašanja zgodovinskega spomina, identitete in človeškega dostojanstva. Slavnostna govornica bo igralka Ilaria Bergnach. Krovni organizaciji bosta podelili nagradi za življenjsko delo pri kulturnem udejstvovanju.
Spoznanje več, predsodek manj
V tokratni oddaji je bil z nami dr. Žiga Turk, profesor in kritični opazovalec dogajanja v družbi. Sam opaža, kako smo lahka tarča zaplinjanja resničnosti, v oddaji je postregel s konkretnimi primeri. Kako v tej luči spremljati predvolilno kampanjo, kako slediti medijskim objavam in objavam na družbenih omrežjih, kakšna je naša odgovornost kot volivca in kakšna odgovornost politike?
Kulturni utrinki
V tokratni oddaji o kulturi smo vas povabili k poslušanju prazničnega programa na Prešernov dan v nedeljo 8. februarja na Slovenski kulturni praznik. Slišali ste letošnjega dobitnika Prešernove nagrade za življenjsko delo arhitekt Sašo Mäcthiga. O kulturi je spregovoril tudi dirigent in skladatelj Damijan Močnik, dobitnik nagrade Prešernovega sklada leta 2022. V jutranjem programu 8. februarja bo z nami tudi literarna zgodovinarka, etnologinja, akademikinja ddr. Marija Stanonik pa dramski igralec Pavle Ravnohrib. O kulturi pa bo razmišljala tudi literarna zgodovinarka in teoretičarka, slovenistka in urednica dr. Urška Perenič, ki poudarja, da praznik kulture predvsem ne sme biti prazen.
Kuhajmo s sestro Nikolino
Opran krompir prerežemo na polovice in jih spodaj toliko zravnamo, da lepo stojijo na peki papirju na pekaču s prerezano stranjo navzgor. Nato jih posolimo, potresemo mleto kumino, pokapljam z olivnim oljem. Pečemo ¾ ure pri 190 °C, da lepo zarumeni in se zmehča. Potem dodamo še malo narezane hamburške slanine ali pa rezine sira in to zapečem še 10 minut.
Življenje išče pot
Trgovine Hofer v sodelovanju s Slovensko karitas že 11 let zbirajo hrano in higienske izdelke za pomoč ljudem v stiski. Ker nikoli ni odveč govoriti o dobrih dogodkih in dejanjih dobrote, smo poklicali v Hofer in sicer vodjo za trajnost in zagotavljanje kakovosti izdelkov Bora Trčka o rezultatih te akcije. Pri razdeljevanju paketov je nato sodelovalo kar 360 prostovoljcev.
Svetovalnica
V oddaji je bil z nami Tomaž Stritar, poslovni trener z izkušnjami na področju razvoja veščin vodenja, zavzetosti pri delu ter oblikovanja visoko zmogljivih ekip. Izvedeli smo, kako motivirati zaposlene, kateri pristopi se najbolj obnesejo in kateri odpadejo?