Is podcast Mateja Peršolja: O šoli in sistemu v družbi, ki podpira povprečnega človeka Is podcast
Mateja Peršolja: O šoli in sistemu v družbi, ki podpira povprečnega človeka

Avtorica v komentarju razmišlja o tem, kakšno šolo si želi in soustvarja: tako, kjer se učenci samouresničijo, celostno izrazijo, rastejo tako v znanju kot osebnostno, kjer delajo srčni in usposobljeni učitelji. Opisuje občutke nesprejetosti zato, ker je kot učiteljica matematike želela delati drugače, po svoje, več; dokler ni našla šole in ravnateljice, ki je zmogla videti njen prispevek. Poudarja, da bomo zmagali, ko se drug ob drugem ne bomo počutili ogrožene, ampak bomo drug nad drugim navdušeni; saj, ko zmaga eden, zmagamo vsi.

Mateja Peršolja

komentar šola zaupanje odgovornost samoiniciativa podpora

17. 8. 2022
Mateja Peršolja: O šoli in sistemu v družbi, ki podpira povprečnega človeka

Avtorica v komentarju razmišlja o tem, kakšno šolo si želi in soustvarja: tako, kjer se učenci samouresničijo, celostno izrazijo, rastejo tako v znanju kot osebnostno, kjer delajo srčni in usposobljeni učitelji. Opisuje občutke nesprejetosti zato, ker je kot učiteljica matematike želela delati drugače, po svoje, več; dokler ni našla šole in ravnateljice, ki je zmogla videti njen prispevek. Poudarja, da bomo zmagali, ko se drug ob drugem ne bomo počutili ogrožene, ampak bomo drug nad drugim navdušeni; saj, ko zmaga eden, zmagamo vsi.

Mateja Peršolja

VEČ ...|17. 8. 2022
Mateja Peršolja: O šoli in sistemu v družbi, ki podpira povprečnega človeka

Avtorica v komentarju razmišlja o tem, kakšno šolo si želi in soustvarja: tako, kjer se učenci samouresničijo, celostno izrazijo, rastejo tako v znanju kot osebnostno, kjer delajo srčni in usposobljeni učitelji. Opisuje občutke nesprejetosti zato, ker je kot učiteljica matematike želela delati drugače, po svoje, več; dokler ni našla šole in ravnateljice, ki je zmogla videti njen prispevek. Poudarja, da bomo zmagali, ko se drug ob drugem ne bomo počutili ogrožene, ampak bomo drug nad drugim navdušeni; saj, ko zmaga eden, zmagamo vsi.

Mateja Peršolja

komentaršolazaupanjeodgovornostsamoiniciativapodpora

Komentar Časnik.si

VEČ ...|16. 11. 2022
Andrej Fink: Zmaga v porazu

Avtor pokomentira izid volilnega rezultata. Skoraj polovica slovenskega volilnega telesa stoji za Logarjem. Blok, ki ga je volil se je izkazal kot zelo discipliniran in trden. Tesna razlika, ki se lahko kdaj izenači, ali celo obrne je levici zatresla hlače.

Andrej Fink: Zmaga v porazu

Avtor pokomentira izid volilnega rezultata. Skoraj polovica slovenskega volilnega telesa stoji za Logarjem. Blok, ki ga je volil se je izkazal kot zelo discipliniran in trden. Tesna razlika, ki se lahko kdaj izenači, ali celo obrne je levici zatresla hlače.

komentar volitve družba

Komentar Časnik.si

Andrej Fink: Zmaga v porazu

Avtor pokomentira izid volilnega rezultata. Skoraj polovica slovenskega volilnega telesa stoji za Logarjem. Blok, ki ga je volil se je izkazal kot zelo discipliniran in trden. Tesna razlika, ki se lahko kdaj izenači, ali celo obrne je levici zatresla hlače.

VEČ ...|16. 11. 2022
Andrej Fink: Zmaga v porazu

Avtor pokomentira izid volilnega rezultata. Skoraj polovica slovenskega volilnega telesa stoji za Logarjem. Blok, ki ga je volil se je izkazal kot zelo discipliniran in trden. Tesna razlika, ki se lahko kdaj izenači, ali celo obrne je levici zatresla hlače.

Andrej Fink

komentar volitve družba

Komentar Časnik.si

VEČ ...|9. 11. 2022
Jasmini Rihar v slovo ob veliko preranem grobu

S spletnega portala Časnik.si smo tokrat prebrali misli, ki jih je ob veliko preranem grobu Jasmine Rihar zapisal novinar Jože Pavlič. Na pokojno ga vežejo spomini ustvarjeni v mimobežnih srečanjih na hodnikih Družine.  Avtor razmišlja, koliko njemu znanih in ljubih oseb je že odšlo s tega sveta, a se jih spominja tudi v molitvi. Njihove duše so že na poti k Bogu. Upamo, da bo nekoč tudi naša. je svoje razmišljanje sklenil Jože Pavlič.

Jasmini Rihar v slovo ob veliko preranem grobu

S spletnega portala Časnik.si smo tokrat prebrali misli, ki jih je ob veliko preranem grobu Jasmine Rihar zapisal novinar Jože Pavlič. Na pokojno ga vežejo spomini ustvarjeni v mimobežnih srečanjih na hodnikih Družine.  Avtor razmišlja, koliko njemu znanih in ljubih oseb je že odšlo s tega sveta, a se jih spominja tudi v molitvi. Njihove duše so že na poti k Bogu. Upamo, da bo nekoč tudi naša. je svoje razmišljanje sklenil Jože Pavlič.

komentar spomin

Komentar Časnik.si

Jasmini Rihar v slovo ob veliko preranem grobu

S spletnega portala Časnik.si smo tokrat prebrali misli, ki jih je ob veliko preranem grobu Jasmine Rihar zapisal novinar Jože Pavlič. Na pokojno ga vežejo spomini ustvarjeni v mimobežnih srečanjih na hodnikih Družine.  Avtor razmišlja, koliko njemu znanih in ljubih oseb je že odšlo s tega sveta, a se jih spominja tudi v molitvi. Njihove duše so že na poti k Bogu. Upamo, da bo nekoč tudi naša. je svoje razmišljanje sklenil Jože Pavlič.

VEČ ...|9. 11. 2022
Jasmini Rihar v slovo ob veliko preranem grobu

S spletnega portala Časnik.si smo tokrat prebrali misli, ki jih je ob veliko preranem grobu Jasmine Rihar zapisal novinar Jože Pavlič. Na pokojno ga vežejo spomini ustvarjeni v mimobežnih srečanjih na hodnikih Družine.  Avtor razmišlja, koliko njemu znanih in ljubih oseb je že odšlo s tega sveta, a se jih spominja tudi v molitvi. Njihove duše so že na poti k Bogu. Upamo, da bo nekoč tudi naša. je svoje razmišljanje sklenil Jože Pavlič.

Jože Pavlič

komentar spomin

Komentar Časnik.si

VEČ ...|2. 11. 2022
Pravica pobitih do groba

Tokrat so na portalu casnik.si objavili pridigo predsednika Slovenske škofovske konference, novomeškega škofa Andreja Sajeta, ki jo je imel v cerkvi v Kočevju za žrtve iz Macesnove Gorice. Mašo zadušnico za več kot 3000 pobitih v breznu pod Macesnovo gorico v Koševskem Rogu je daroval v ponedeljek, 31. oktobra ob somaševanju skoraj tridesetih duhovnikov. V svoji pridigi se je zavzel za pravico pobitih do groba, ki jim jo nekateri v Sloveinji še vedno odrekajo.

Pravica pobitih do groba

Tokrat so na portalu casnik.si objavili pridigo predsednika Slovenske škofovske konference, novomeškega škofa Andreja Sajeta, ki jo je imel v cerkvi v Kočevju za žrtve iz Macesnove Gorice. Mašo zadušnico za več kot 3000 pobitih v breznu pod Macesnovo gorico v Koševskem Rogu je daroval v ponedeljek, 31. oktobra ob somaševanju skoraj tridesetih duhovnikov. V svoji pridigi se je zavzel za pravico pobitih do groba, ki jim jo nekateri v Sloveinji še vedno odrekajo.

povojni poboji zgodovina

Komentar Časnik.si

Pravica pobitih do groba

Tokrat so na portalu casnik.si objavili pridigo predsednika Slovenske škofovske konference, novomeškega škofa Andreja Sajeta, ki jo je imel v cerkvi v Kočevju za žrtve iz Macesnove Gorice. Mašo zadušnico za več kot 3000 pobitih v breznu pod Macesnovo gorico v Koševskem Rogu je daroval v ponedeljek, 31. oktobra ob somaševanju skoraj tridesetih duhovnikov. V svoji pridigi se je zavzel za pravico pobitih do groba, ki jim jo nekateri v Sloveinji še vedno odrekajo.

VEČ ...|2. 11. 2022
Pravica pobitih do groba

Tokrat so na portalu casnik.si objavili pridigo predsednika Slovenske škofovske konference, novomeškega škofa Andreja Sajeta, ki jo je imel v cerkvi v Kočevju za žrtve iz Macesnove Gorice. Mašo zadušnico za več kot 3000 pobitih v breznu pod Macesnovo gorico v Koševskem Rogu je daroval v ponedeljek, 31. oktobra ob somaševanju skoraj tridesetih duhovnikov. V svoji pridigi se je zavzel za pravico pobitih do groba, ki jim jo nekateri v Sloveinji še vedno odrekajo.

Andrej Saje

povojni poboji zgodovina

Komentar Časnik.si

VEČ ...|26. 10. 2022
Mitja Iršič: Drugi krog bo bolj napet, kot si marsikdo predstavlja

Prvi krog volitev je za nami. Naučil nas je nekaj pomembnih lekcij. Dobili smo prvi dokaz, da Gibanje Svoboda fatamorgana.

Poglavje zase je Rok Golob, ki je očitno v prikritem besu ob spoznanju, da ni absolutni gospodar države, začel dajati izjave, ki bi jih tujci, ki slovenskih razmer ne poznajo, zelo hitro interpretirali kot neofašistične. Gospod je še enkrat dokazal, da mu demokracija ni blizu.

V resnici ima desnica prvič po Barbari Brezigar pravo možnost, da zmaga v drugem krogu.

Mitja Iršič: Drugi krog bo bolj napet, kot si marsikdo predstavlja

Prvi krog volitev je za nami. Naučil nas je nekaj pomembnih lekcij. Dobili smo prvi dokaz, da Gibanje Svoboda fatamorgana.

Poglavje zase je Rok Golob, ki je očitno v prikritem besu ob spoznanju, da ni absolutni gospodar države, začel dajati izjave, ki bi jih tujci, ki slovenskih razmer ne poznajo, zelo hitro interpretirali kot neofašistične. Gospod je še enkrat dokazal, da mu demokracija ni blizu.

V resnici ima desnica prvič po Barbari Brezigar pravo možnost, da zmaga v drugem krogu.

komentar politika predsedniške volitve

Komentar Časnik.si

Mitja Iršič: Drugi krog bo bolj napet, kot si marsikdo predstavlja

Prvi krog volitev je za nami. Naučil nas je nekaj pomembnih lekcij. Dobili smo prvi dokaz, da Gibanje Svoboda fatamorgana.

Poglavje zase je Rok Golob, ki je očitno v prikritem besu ob spoznanju, da ni absolutni gospodar države, začel dajati izjave, ki bi jih tujci, ki slovenskih razmer ne poznajo, zelo hitro interpretirali kot neofašistične. Gospod je še enkrat dokazal, da mu demokracija ni blizu.

V resnici ima desnica prvič po Barbari Brezigar pravo možnost, da zmaga v drugem krogu.

VEČ ...|26. 10. 2022
Mitja Iršič: Drugi krog bo bolj napet, kot si marsikdo predstavlja

Prvi krog volitev je za nami. Naučil nas je nekaj pomembnih lekcij. Dobili smo prvi dokaz, da Gibanje Svoboda fatamorgana.

Poglavje zase je Rok Golob, ki je očitno v prikritem besu ob spoznanju, da ni absolutni gospodar države, začel dajati izjave, ki bi jih tujci, ki slovenskih razmer ne poznajo, zelo hitro interpretirali kot neofašistične. Gospod je še enkrat dokazal, da mu demokracija ni blizu.

V resnici ima desnica prvič po Barbari Brezigar pravo možnost, da zmaga v drugem krogu.

Mitja Iršič

komentar politika predsedniške volitve

Komentar Časnik.si

VEČ ...|19. 10. 2022
Prof. dr. Janez Juhant: Za velikodušen pogum mora biti človek povezan s Kristusom

Tokrat nas avtor sooči z dejstvom, da se kljub dvatisočletni zgodovini krščanstva še dogajajo težke stvari za človeka in človeštvo: vojne, taborišča, množični pomori, izkoriščanje in nasilje nad otroki, sploh nad človekom od spočetja do smrti. Še težje pa je, pravi pisec, da je Slovenija prepletena z lovkami preteklosti. Po 30 letih oblast podpira tako izkoriščanje in zatiranje.

Prof. dr. Janez Juhant: Za velikodušen pogum mora biti človek povezan s Kristusom

Tokrat nas avtor sooči z dejstvom, da se kljub dvatisočletni zgodovini krščanstva še dogajajo težke stvari za človeka in človeštvo: vojne, taborišča, množični pomori, izkoriščanje in nasilje nad otroki, sploh nad človekom od spočetja do smrti. Še težje pa je, pravi pisec, da je Slovenija prepletena z lovkami preteklosti. Po 30 letih oblast podpira tako izkoriščanje in zatiranje.

komentar

Komentar Časnik.si

Prof. dr. Janez Juhant: Za velikodušen pogum mora biti človek povezan s Kristusom

Tokrat nas avtor sooči z dejstvom, da se kljub dvatisočletni zgodovini krščanstva še dogajajo težke stvari za človeka in človeštvo: vojne, taborišča, množični pomori, izkoriščanje in nasilje nad otroki, sploh nad človekom od spočetja do smrti. Še težje pa je, pravi pisec, da je Slovenija prepletena z lovkami preteklosti. Po 30 letih oblast podpira tako izkoriščanje in zatiranje.

VEČ ...|19. 10. 2022
Prof. dr. Janez Juhant: Za velikodušen pogum mora biti človek povezan s Kristusom

Tokrat nas avtor sooči z dejstvom, da se kljub dvatisočletni zgodovini krščanstva še dogajajo težke stvari za človeka in človeštvo: vojne, taborišča, množični pomori, izkoriščanje in nasilje nad otroki, sploh nad človekom od spočetja do smrti. Še težje pa je, pravi pisec, da je Slovenija prepletena z lovkami preteklosti. Po 30 letih oblast podpira tako izkoriščanje in zatiranje.

Janez Juhant

komentar

Komentar Časnik.si

VEČ ...|12. 10. 2022
Dežman zaradi pokopa žrtev revolucije spet pisal Jankoviću

Tokrat smo prebrali zapis dr. Jožeta Dežmana. Na portalu Časnik.si se je vprašal: Svoboda za Zorana Jankovića ali za Milana Brgleza? Nenavadno je, da gibanje Svoboda podpira dva kandidata za pomembna položaja, ki imata nasprotujoči si stališči do pravice vseh mrtvih do groba in spomina. Zoran Janković kot favorit Svobode za župana MO Ljubljana to pravico vsem v titoizmu tabuiranim žrtvam zanika, Milan Brglez pa je kot predsednik DZ poudaril: »Nam, danes živečim državljankam in državljanom Slovenije, ni treba žrtvovati ničesar, da bi smeli pokopati svoje mrtve. To moramo storiti čimprej, saj bomo le tako vsaj simbolično zaključili to temno poglavje naše zgodovine.«

Več na www.casnik.si

Dežman zaradi pokopa žrtev revolucije spet pisal Jankoviću

Tokrat smo prebrali zapis dr. Jožeta Dežmana. Na portalu Časnik.si se je vprašal: Svoboda za Zorana Jankovića ali za Milana Brgleza? Nenavadno je, da gibanje Svoboda podpira dva kandidata za pomembna položaja, ki imata nasprotujoči si stališči do pravice vseh mrtvih do groba in spomina. Zoran Janković kot favorit Svobode za župana MO Ljubljana to pravico vsem v titoizmu tabuiranim žrtvam zanika, Milan Brglez pa je kot predsednik DZ poudaril: »Nam, danes živečim državljankam in državljanom Slovenije, ni treba žrtvovati ničesar, da bi smeli pokopati svoje mrtve. To moramo storiti čimprej, saj bomo le tako vsaj simbolično zaključili to temno poglavje naše zgodovine.«

Več na www.casnik.si

info časnik komentar zoran janković. jože dežman poboji info

Komentar Časnik.si

Dežman zaradi pokopa žrtev revolucije spet pisal Jankoviću

Tokrat smo prebrali zapis dr. Jožeta Dežmana. Na portalu Časnik.si se je vprašal: Svoboda za Zorana Jankovića ali za Milana Brgleza? Nenavadno je, da gibanje Svoboda podpira dva kandidata za pomembna položaja, ki imata nasprotujoči si stališči do pravice vseh mrtvih do groba in spomina. Zoran Janković kot favorit Svobode za župana MO Ljubljana to pravico vsem v titoizmu tabuiranim žrtvam zanika, Milan Brglez pa je kot predsednik DZ poudaril: »Nam, danes živečim državljankam in državljanom Slovenije, ni treba žrtvovati ničesar, da bi smeli pokopati svoje mrtve. To moramo storiti čimprej, saj bomo le tako vsaj simbolično zaključili to temno poglavje naše zgodovine.«

Več na www.casnik.si

VEČ ...|12. 10. 2022
Dežman zaradi pokopa žrtev revolucije spet pisal Jankoviću

Tokrat smo prebrali zapis dr. Jožeta Dežmana. Na portalu Časnik.si se je vprašal: Svoboda za Zorana Jankovića ali za Milana Brgleza? Nenavadno je, da gibanje Svoboda podpira dva kandidata za pomembna položaja, ki imata nasprotujoči si stališči do pravice vseh mrtvih do groba in spomina. Zoran Janković kot favorit Svobode za župana MO Ljubljana to pravico vsem v titoizmu tabuiranim žrtvam zanika, Milan Brglez pa je kot predsednik DZ poudaril: »Nam, danes živečim državljankam in državljanom Slovenije, ni treba žrtvovati ničesar, da bi smeli pokopati svoje mrtve. To moramo storiti čimprej, saj bomo le tako vsaj simbolično zaključili to temno poglavje naše zgodovine.«

Več na www.casnik.si

Jože Dežman

info časnik komentar zoran janković. jože dežman poboji info

Komentar Časnik.si

VEČ ...|5. 10. 2022
O svetovanem dnevu učiteljev 2022: Mi sploh še kdo zaupa?

V odlični šoli ravnatelj zaupa učiteljem. Kako pa učiteljem zaupata slovenska država in izobraževalni sistem?
Učitelji imajo radi pedagoški mir, zato ga ne kalijo z izražanjem mnenja o dogajanju v družbi.

O svetovanem dnevu učiteljev 2022: Mi sploh še kdo zaupa?

V odlični šoli ravnatelj zaupa učiteljem. Kako pa učiteljem zaupata slovenska država in izobraževalni sistem?
Učitelji imajo radi pedagoški mir, zato ga ne kalijo z izražanjem mnenja o dogajanju v družbi.

komentar

Komentar Časnik.si

O svetovanem dnevu učiteljev 2022: Mi sploh še kdo zaupa?

V odlični šoli ravnatelj zaupa učiteljem. Kako pa učiteljem zaupata slovenska država in izobraževalni sistem?
Učitelji imajo radi pedagoški mir, zato ga ne kalijo z izražanjem mnenja o dogajanju v družbi.

VEČ ...|5. 10. 2022
O svetovanem dnevu učiteljev 2022: Mi sploh še kdo zaupa?

V odlični šoli ravnatelj zaupa učiteljem. Kako pa učiteljem zaupata slovenska država in izobraževalni sistem?
Učitelji imajo radi pedagoški mir, zato ga ne kalijo z izražanjem mnenja o dogajanju v družbi.

Helena Kregar

komentar

Komentar Časnik.si

VEČ ...|28. 9. 2022
Ambrož Kodelja: Če novinarji pišejo anonimno, iz teme, dokazujejo, da nimajo argumentov

Avtor se sprašuje, kaj nam želijo sporočiti slovenski časnikarji, ki se anonimno lotevajo tudi Katoliške cerkve. Zaveda se, da so nepodpisana pisma vedno obstajala, niso novost ne v javnem ne v cerkvenem življenju in opozarja, da se moramo bralci nenehno spraševati, kaj je glavni namen tako zasoljenih besedil.

Ambrož Kodelja: Če novinarji pišejo anonimno, iz teme, dokazujejo, da nimajo argumentov

Avtor se sprašuje, kaj nam želijo sporočiti slovenski časnikarji, ki se anonimno lotevajo tudi Katoliške cerkve. Zaveda se, da so nepodpisana pisma vedno obstajala, niso novost ne v javnem ne v cerkvenem življenju in opozarja, da se moramo bralci nenehno spraševati, kaj je glavni namen tako zasoljenih besedil.

komentar novinarstvo

Komentar Časnik.si

Ambrož Kodelja: Če novinarji pišejo anonimno, iz teme, dokazujejo, da nimajo argumentov

Avtor se sprašuje, kaj nam želijo sporočiti slovenski časnikarji, ki se anonimno lotevajo tudi Katoliške cerkve. Zaveda se, da so nepodpisana pisma vedno obstajala, niso novost ne v javnem ne v cerkvenem življenju in opozarja, da se moramo bralci nenehno spraševati, kaj je glavni namen tako zasoljenih besedil.

VEČ ...|28. 9. 2022
Ambrož Kodelja: Če novinarji pišejo anonimno, iz teme, dokazujejo, da nimajo argumentov

Avtor se sprašuje, kaj nam želijo sporočiti slovenski časnikarji, ki se anonimno lotevajo tudi Katoliške cerkve. Zaveda se, da so nepodpisana pisma vedno obstajala, niso novost ne v javnem ne v cerkvenem življenju in opozarja, da se moramo bralci nenehno spraševati, kaj je glavni namen tako zasoljenih besedil.

Ambrož Kodelja

komentar novinarstvo

Komentar Časnik.si

Ambrož Kodelja

Priporočamo
|
Aktualno

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|27. 11. 2022
Mendoza - Ljubljana - Celovec

Prvega vseslovenskega srečanja v Mendozi v Argentini sta se udeležila minister Matej Arčon in škof Andrej Jamnik, ki smo ga poklicali v Argentino. V studiu smo se pogovarjali z rojakom iz Argentine 28-letnim Andrejem Vombergarjem, ki je pred dnevi igral kot član slovenske nogometne reprezentance. Poklicali smo tudi dekana Janka Krištofa, ki bo tudi naslednja tri leta predsednik Krščanske kulturne zveze iz Celovca.

Mendoza - Ljubljana - Celovec

Prvega vseslovenskega srečanja v Mendozi v Argentini sta se udeležila minister Matej Arčon in škof Andrej Jamnik, ki smo ga poklicali v Argentino. V studiu smo se pogovarjali z rojakom iz Argentine 28-letnim Andrejem Vombergarjem, ki je pred dnevi igral kot član slovenske nogometne reprezentance. Poklicali smo tudi dekana Janka Krištofa, ki bo tudi naslednja tri leta predsednik Krščanske kulturne zveze iz Celovca.

Matjaž Merljak

družbarojaki

Komentar tedna

VEČ ...|25. 11. 2022
Roman Vučajnk: Skupaj delajmo za dobro

Ravno ta teden smo v slovenski družbi znova povabljeni, da premislimo in prekvasimo svojo držo do delanja dobrega, do te dejavnosti v skupnosti in k osebnemu doprinosu. Slovenska Karitas se s Tednom dobrote že leta trudi nagovarjati vse družbene plasti in vsakega posameznika ter s posebej oblikovanim gradivom in programom uspešno zagotavlja tako spoštovanje dostojanstva tistih v stiski, kot tudi sredstva zanje, da lahko lažje živijo. Obenem pa spodbuja skupinsko delanje dobrega. Letošnje geslo, ki sem ga kar uporabil kot naslov tega komentarja, je prav posebej povedno pri ohranjanju notranjega kompasa in je čudovit poziv k delovanju.

Komentar je pripravil Kancler slovenske asociacije Suverenega malteškega reda Roman Vučajnk. 

Roman Vučajnk: Skupaj delajmo za dobro

Ravno ta teden smo v slovenski družbi znova povabljeni, da premislimo in prekvasimo svojo držo do delanja dobrega, do te dejavnosti v skupnosti in k osebnemu doprinosu. Slovenska Karitas se s Tednom dobrote že leta trudi nagovarjati vse družbene plasti in vsakega posameznika ter s posebej oblikovanim gradivom in programom uspešno zagotavlja tako spoštovanje dostojanstva tistih v stiski, kot tudi sredstva zanje, da lahko lažje živijo. Obenem pa spodbuja skupinsko delanje dobrega. Letošnje geslo, ki sem ga kar uporabil kot naslov tega komentarja, je prav posebej povedno pri ohranjanju notranjega kompasa in je čudovit poziv k delovanju.

Komentar je pripravil Kancler slovenske asociacije Suverenega malteškega reda Roman Vučajnk. 

Roman Vučajnk

komentardružba

Doživetja narave

VEČ ...|25. 11. 2022
Matija Volontar, Žiga Oražem in Bor Levičnik

Osrednji gosti Doživetij narave so bili trije mladi alpinisti, ki jim je konec oktobra v Himalaji uspelo preplezati prvenstveno smer na goro v nepalskem delu Himalaje: Matija Volontar, Žiga Oražem in Bor Levičnik. 

Matija Volontar, Žiga Oražem in Bor Levičnik

Osrednji gosti Doživetij narave so bili trije mladi alpinisti, ki jim je konec oktobra v Himalaji uspelo preplezati prvenstveno smer na goro v nepalskem delu Himalaje: Matija Volontar, Žiga Oražem in Bor Levičnik. 

Blaž Lesnik

svetovanjenarava

Sol in luč

VEČ ...|22. 11. 2022
Zakaj in kako glasba zdravi?

“Harmonična glasba ima moč, da uredi neharmonično dušo,” je zapisal Platon. O vplivu glasbe na človeka poročajo znanstveniki s področja biologije in medicine. Zvočne vibracije imajo učinek celo na žive celice. Najnovejša teorija fizike - Teorija strun - je poimenovana po nihanju strun, ki jih je opazoval že Pitagora. Glasba ima torej velikansko moč in najčistejšo harmonijo smo našli v gregorianskem koralu, tako smo izbrali tudi nekaj najboljših posnetkov Schole cantorum Labacensis.

Zakaj in kako glasba zdravi?

“Harmonična glasba ima moč, da uredi neharmonično dušo,” je zapisal Platon. O vplivu glasbe na človeka poročajo znanstveniki s področja biologije in medicine. Zvočne vibracije imajo učinek celo na žive celice. Najnovejša teorija fizike - Teorija strun - je poimenovana po nihanju strun, ki jih je opazoval že Pitagora. Glasba ima torej velikansko moč in najčistejšo harmonijo smo našli v gregorianskem koralu, tako smo izbrali tudi nekaj najboljših posnetkov Schole cantorum Labacensis.

Tadej Sadar

glasbaduhovnostodnosizdravstvo

Naš pogled

VEČ ...|22. 11. 2022
Novinarsko delo v tem letu

Volitve spomladi, jeseni, nova imena, referendumi, …

Komentirala je novinarka Tanja Dominko.

Novinarsko delo v tem letu

Volitve spomladi, jeseni, nova imena, referendumi, …

Komentirala je novinarka Tanja Dominko.

Tanja Dominko

komentardružbainfo

Program zadnjega tedna

VEČ ...|28. 11. 2022
Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 28. november 2022 ob 05-ih

Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 28. november 2022 ob 05-ih

Radio Ognjišče

Pevci zapojte, godci zagodte

VEČ ...|28. 11. 2022
Mnoga leta

Minuli teden smo v oddaji o ljudski glasbi predvajali odlomke s koncerta, ki so ga pevci iz Globokega pripravili ob 25-letnici delovanja. Ob tej priložnosti so izdali tudi pesmarico, ki so jo naslovili Mnoga leta. Pesmarico in pogled na prehojenih 25 let organiziranega prepevanja Globoških pevcev smo z vodjem skupine Francem Kenejem, odstrli v tokratni oddaji iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte.


 

Mnoga leta

Minuli teden smo v oddaji o ljudski glasbi predvajali odlomke s koncerta, ki so ga pevci iz Globokega pripravili ob 25-letnici delovanja. Ob tej priložnosti so izdali tudi pesmarico, ki so jo naslovili Mnoga leta. Pesmarico in pogled na prehojenih 25 let organiziranega prepevanja Globoških pevcev smo z vodjem skupine Francem Kenejem, odstrli v tokratni oddaji iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte.


 

Vesna Sever Borovnik

glasbadružbaspomin

Prijatelji Radia Ognjišče

VEČ ...|28. 11. 2022
28. Obletnica Radia Ognjišče

V tokratni oddaji smo ob radijskem prazniku klepetali s poslušalci in prisluhnili glasbenim željam.

28. Obletnica Radia Ognjišče

V tokratni oddaji smo ob radijskem prazniku klepetali s poslušalci in prisluhnili glasbenim željam.

Matjaž Merljak

glasbapro

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|28. 11. 2022
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 28. 11.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 28. 11.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|28. 11. 2022
Branko Cestnik: Komentar volitev in referendumov

V oddaji je bil z nami p. Branko Cestnik. Spet smo govorili o aktualnostih s področja Cerkve in družbe. Kot dobri novici smo izpostavili 28. rojstni dan Radia Ognjišče in minuli teden Karitas, ki nas je spet prepričal, da dobrodelnost še vedno zaseda pomemben položaj v naši krščanski drži. Seveda pa smo komentirali tudi vse volitve in referendume, ki so že za nami.

Branko Cestnik: Komentar volitev in referendumov

V oddaji je bil z nami p. Branko Cestnik. Spet smo govorili o aktualnostih s področja Cerkve in družbe. Kot dobri novici smo izpostavili 28. rojstni dan Radia Ognjišče in minuli teden Karitas, ki nas je spet prepričal, da dobrodelnost še vedno zaseda pomemben položaj v naši krščanski drži. Seveda pa smo komentirali tudi vse volitve in referendume, ki so že za nami.

Jože Bartolj

politikadružba