Življenje išče pot

VEČ ...|29. 11. 2023
Ali je obisk pri psihiatru za vas še tabu tema?

S psihiatrinjo Tatjano Sodja, ki dela v velenjskem centru za duševno zdravje, sva govorili delovanju njene ambulante in o tem, kako skušajo okrepiti ljudi, ki pridejo k njim zaradi psihične stiske zaradi poplav. In seveda o strahu nekaterih ljudi pred zdravili ter o delovanju mobilne službe za pomoč v duševni stiski.

Ali je obisk pri psihiatru za vas še tabu tema?

S psihiatrinjo Tatjano Sodja, ki dela v velenjskem centru za duševno zdravje, sva govorili delovanju njene ambulante in o tem, kako skušajo okrepiti ljudi, ki pridejo k njim zaradi psihične stiske zaradi poplav. In seveda o strahu nekaterih ljudi pred zdravili ter o delovanju mobilne službe za pomoč v duševni stiski.

center za duševno zdravje Velenjestrah pred zdravilipodpora na domu

Življenje išče pot

Ali je obisk pri psihiatru za vas še tabu tema?

S psihiatrinjo Tatjano Sodja, ki dela v velenjskem centru za duševno zdravje, sva govorili delovanju njene ambulante in o tem, kako skušajo okrepiti ljudi, ki pridejo k njim zaradi psihične stiske zaradi poplav. In seveda o strahu nekaterih ljudi pred zdravili ter o delovanju mobilne službe za pomoč v duševni stiski.

VEČ ...|29. 11. 2023
Ali je obisk pri psihiatru za vas še tabu tema?

S psihiatrinjo Tatjano Sodja, ki dela v velenjskem centru za duševno zdravje, sva govorili delovanju njene ambulante in o tem, kako skušajo okrepiti ljudi, ki pridejo k njim zaradi psihične stiske zaradi poplav. In seveda o strahu nekaterih ljudi pred zdravili ter o delovanju mobilne službe za pomoč v duševni stiski.

s. Meta Potočnik

center za duševno zdravje Velenjestrah pred zdravilipodpora na domu

Življenje išče pot

VEČ ...|23. 8. 2023
S strahom se moramo soočiti in narediti korak naprej

Naša gostja, psihiatrinja dr. Mojca Zvezdana Dernovšek je spregovorila tudi o strahu, ko si ljudje ne upajo več spati v lastni hiši. Kako se odzvati na takšne čustvene reakcije, ki prizadenejo tudi telo, saj povzročajo napetost, prebavne motnje in nespečnost?

S strahom se moramo soočiti in narediti korak naprej

Naša gostja, psihiatrinja dr. Mojca Zvezdana Dernovšek je spregovorila tudi o strahu, ko si ljudje ne upajo več spati v lastni hiši. Kako se odzvati na takšne čustvene reakcije, ki prizadenejo tudi telo, saj povzročajo napetost, prebavne motnje in nespečnost?

PSTM in strah pred poplavodepresijačustvena podpora

Življenje išče pot

S strahom se moramo soočiti in narediti korak naprej

Naša gostja, psihiatrinja dr. Mojca Zvezdana Dernovšek je spregovorila tudi o strahu, ko si ljudje ne upajo več spati v lastni hiši. Kako se odzvati na takšne čustvene reakcije, ki prizadenejo tudi telo, saj povzročajo napetost, prebavne motnje in nespečnost?

VEČ ...|23. 8. 2023
S strahom se moramo soočiti in narediti korak naprej

Naša gostja, psihiatrinja dr. Mojca Zvezdana Dernovšek je spregovorila tudi o strahu, ko si ljudje ne upajo več spati v lastni hiši. Kako se odzvati na takšne čustvene reakcije, ki prizadenejo tudi telo, saj povzročajo napetost, prebavne motnje in nespečnost?

s. Meta Potočnik

PSTM in strah pred poplavodepresijačustvena podpora

Življenje išče pot

VEČ ...|26. 7. 2023
Rakavi bolniki potrebujejo celostno oskrbo

Zdravnica psihoonkologinja in ustanoviteljica Društva onkoloških bolnikov Slovenije Marija Vegelj Pirc je odgovorila na mnenje številnih ljudi, da je rak v veliki meri posledica tega, da človek ne zna živeti kot celota telesa, duše in duha.

Rakavi bolniki potrebujejo celostno oskrbo

Zdravnica psihoonkologinja in ustanoviteljica Društva onkoloških bolnikov Slovenije Marija Vegelj Pirc je odgovorila na mnenje številnih ljudi, da je rak v veliki meri posledica tega, da človek ne zna živeti kot celota telesa, duše in duha.

duhovnostdruštvo onkoloških bolnikovpsihološka podporarakčustvabolezen

Življenje išče pot

Rakavi bolniki potrebujejo celostno oskrbo

Zdravnica psihoonkologinja in ustanoviteljica Društva onkoloških bolnikov Slovenije Marija Vegelj Pirc je odgovorila na mnenje številnih ljudi, da je rak v veliki meri posledica tega, da človek ne zna živeti kot celota telesa, duše in duha.

VEČ ...|26. 7. 2023
Rakavi bolniki potrebujejo celostno oskrbo

Zdravnica psihoonkologinja in ustanoviteljica Društva onkoloških bolnikov Slovenije Marija Vegelj Pirc je odgovorila na mnenje številnih ljudi, da je rak v veliki meri posledica tega, da človek ne zna živeti kot celota telesa, duše in duha.

s. Meta Potočnik

duhovnostdruštvo onkoloških bolnikovpsihološka podporarakčustvabolezen

Življenje išče pot

VEČ ...|14. 6. 2023
Programi za podporo družinam pri Zvezi Sožitje

Zveza Sožitje, ki jo številni dobro poznajo, letos praznuje 60 let prizadevanj za dostojanstveno in dostojno življenje oseb z motnjami v duševnem razvoju. Ob tej priložnosti so 23. maja to obletnico obeležili s posebnim dogodkom v Cankarjevem domu z naslovom Kjer je volja, tam je pot. Moja sogovornica je bila predsednica Branka Perne, ki je tudi sama mati otroka z motnjami v duševnem razvoju.

Programi za podporo družinam pri Zvezi Sožitje

Zveza Sožitje, ki jo številni dobro poznajo, letos praznuje 60 let prizadevanj za dostojanstveno in dostojno življenje oseb z motnjami v duševnem razvoju. Ob tej priložnosti so 23. maja to obletnico obeležili s posebnim dogodkom v Cankarjevem domu z naslovom Kjer je volja, tam je pot. Moja sogovornica je bila predsednica Branka Perne, ki je tudi sama mati otroka z motnjami v duševnem razvoju.

podpora družinambivanjske skupnostiprostovoljcisvetovanje

Življenje išče pot

Programi za podporo družinam pri Zvezi Sožitje

Zveza Sožitje, ki jo številni dobro poznajo, letos praznuje 60 let prizadevanj za dostojanstveno in dostojno življenje oseb z motnjami v duševnem razvoju. Ob tej priložnosti so 23. maja to obletnico obeležili s posebnim dogodkom v Cankarjevem domu z naslovom Kjer je volja, tam je pot. Moja sogovornica je bila predsednica Branka Perne, ki je tudi sama mati otroka z motnjami v duševnem razvoju.

VEČ ...|14. 6. 2023
Programi za podporo družinam pri Zvezi Sožitje

Zveza Sožitje, ki jo številni dobro poznajo, letos praznuje 60 let prizadevanj za dostojanstveno in dostojno življenje oseb z motnjami v duševnem razvoju. Ob tej priložnosti so 23. maja to obletnico obeležili s posebnim dogodkom v Cankarjevem domu z naslovom Kjer je volja, tam je pot. Moja sogovornica je bila predsednica Branka Perne, ki je tudi sama mati otroka z motnjami v duševnem razvoju.

s. Meta Potočnik

podpora družinambivanjske skupnostiprostovoljcisvetovanje

Življenje išče pot

VEČ ...|2. 9. 2022
Teden vzgoje 2022 ponuja kakovostne vsebine

Smo pred Tednom vzgoje, ki ga pripravlja Društvo katoliških pedagogov. Njihov podpredsednik Matevž Vidmar je spregovoril o letošnjih vsebinah, ki so na voljo tako družinam kot župnijam v omenjenem tednu.

Teden vzgoje 2022 ponuja kakovostne vsebine

Smo pred Tednom vzgoje, ki ga pripravlja Društvo katoliških pedagogov. Njihov podpredsednik Matevž Vidmar je spregovoril o letošnjih vsebinah, ki so na voljo tako družinam kot župnijam v omenjenem tednu.

Teden vzgojeblagoslov šolskih torbduhovna podpora pedagoškim delavcemsvetovanje

Življenje išče pot

Teden vzgoje 2022 ponuja kakovostne vsebine

Smo pred Tednom vzgoje, ki ga pripravlja Društvo katoliških pedagogov. Njihov podpredsednik Matevž Vidmar je spregovoril o letošnjih vsebinah, ki so na voljo tako družinam kot župnijam v omenjenem tednu.

VEČ ...|2. 9. 2022
Teden vzgoje 2022 ponuja kakovostne vsebine

Smo pred Tednom vzgoje, ki ga pripravlja Društvo katoliških pedagogov. Njihov podpredsednik Matevž Vidmar je spregovoril o letošnjih vsebinah, ki so na voljo tako družinam kot župnijam v omenjenem tednu.

s. Meta Potočnik

Teden vzgojeblagoslov šolskih torbduhovna podpora pedagoškim delavcemsvetovanje

Komentar Časnik.si

VEČ ...|17. 8. 2022
Mateja Peršolja: O šoli in sistemu v družbi, ki podpira povprečnega človeka

Avtorica v komentarju razmišlja o tem, kakšno šolo si želi in soustvarja: tako, kjer se učenci samouresničijo, celostno izrazijo, rastejo tako v znanju kot osebnostno, kjer delajo srčni in usposobljeni učitelji. Opisuje občutke nesprejetosti zato, ker je kot učiteljica matematike želela delati drugače, po svoje, več; dokler ni našla šole in ravnateljice, ki je zmogla videti njen prispevek. Poudarja, da bomo zmagali, ko se drug ob drugem ne bomo počutili ogrožene, ampak bomo drug nad drugim navdušeni; saj, ko zmaga eden, zmagamo vsi.

Mateja Peršolja: O šoli in sistemu v družbi, ki podpira povprečnega človeka

Avtorica v komentarju razmišlja o tem, kakšno šolo si želi in soustvarja: tako, kjer se učenci samouresničijo, celostno izrazijo, rastejo tako v znanju kot osebnostno, kjer delajo srčni in usposobljeni učitelji. Opisuje občutke nesprejetosti zato, ker je kot učiteljica matematike želela delati drugače, po svoje, več; dokler ni našla šole in ravnateljice, ki je zmogla videti njen prispevek. Poudarja, da bomo zmagali, ko se drug ob drugem ne bomo počutili ogrožene, ampak bomo drug nad drugim navdušeni; saj, ko zmaga eden, zmagamo vsi.

komentaršolazaupanjeodgovornostsamoiniciativapodpora

Komentar Časnik.si

Mateja Peršolja: O šoli in sistemu v družbi, ki podpira povprečnega človeka

Avtorica v komentarju razmišlja o tem, kakšno šolo si želi in soustvarja: tako, kjer se učenci samouresničijo, celostno izrazijo, rastejo tako v znanju kot osebnostno, kjer delajo srčni in usposobljeni učitelji. Opisuje občutke nesprejetosti zato, ker je kot učiteljica matematike želela delati drugače, po svoje, več; dokler ni našla šole in ravnateljice, ki je zmogla videti njen prispevek. Poudarja, da bomo zmagali, ko se drug ob drugem ne bomo počutili ogrožene, ampak bomo drug nad drugim navdušeni; saj, ko zmaga eden, zmagamo vsi.

VEČ ...|17. 8. 2022
Mateja Peršolja: O šoli in sistemu v družbi, ki podpira povprečnega človeka

Avtorica v komentarju razmišlja o tem, kakšno šolo si želi in soustvarja: tako, kjer se učenci samouresničijo, celostno izrazijo, rastejo tako v znanju kot osebnostno, kjer delajo srčni in usposobljeni učitelji. Opisuje občutke nesprejetosti zato, ker je kot učiteljica matematike želela delati drugače, po svoje, več; dokler ni našla šole in ravnateljice, ki je zmogla videti njen prispevek. Poudarja, da bomo zmagali, ko se drug ob drugem ne bomo počutili ogrožene, ampak bomo drug nad drugim navdušeni; saj, ko zmaga eden, zmagamo vsi.

Mateja Peršolja

komentaršolazaupanjeodgovornostsamoiniciativapodpora

Življenje išče pot

VEČ ...|24. 6. 2022
Društvo Trepetlika v skrbi za bolnike s Parkinsonovo boleznijo

Tudi danes bomo spregovorili o Parkinsonovi bolezni in društvu Trepetlika, ki si že vrsto let prizadeva za ozaveščanje javnosti o tej bolezni. Po besedah predsednice Društva Cvetke Pavlina Likar želijo predvsem spremljati, kako so bolniki zdravljeni. Ponujajo tudi izobraževanja, tabore in svetovanja.

Društvo Trepetlika v skrbi za bolnike s Parkinsonovo boleznijo

Tudi danes bomo spregovorili o Parkinsonovi bolezni in društvu Trepetlika, ki si že vrsto let prizadeva za ozaveščanje javnosti o tej bolezni. Po besedah predsednice Društva Cvetke Pavlina Likar želijo predvsem spremljati, kako so bolniki zdravljeni. Ponujajo tudi izobraževanja, tabore in svetovanja.

Društvo Trepetlikapodpora bolnikomtabori in predavanjasvetovanje

Življenje išče pot

Društvo Trepetlika v skrbi za bolnike s Parkinsonovo boleznijo

Tudi danes bomo spregovorili o Parkinsonovi bolezni in društvu Trepetlika, ki si že vrsto let prizadeva za ozaveščanje javnosti o tej bolezni. Po besedah predsednice Društva Cvetke Pavlina Likar želijo predvsem spremljati, kako so bolniki zdravljeni. Ponujajo tudi izobraževanja, tabore in svetovanja.

VEČ ...|24. 6. 2022
Društvo Trepetlika v skrbi za bolnike s Parkinsonovo boleznijo

Tudi danes bomo spregovorili o Parkinsonovi bolezni in društvu Trepetlika, ki si že vrsto let prizadeva za ozaveščanje javnosti o tej bolezni. Po besedah predsednice Društva Cvetke Pavlina Likar želijo predvsem spremljati, kako so bolniki zdravljeni. Ponujajo tudi izobraževanja, tabore in svetovanja.

s. Meta Potočnik

Društvo Trepetlikapodpora bolnikomtabori in predavanjasvetovanje

Priporočamo
|
Aktualno

Duhovna misel

VEČ ...|23. 5. 2024
Bolečine minejo, lepota ostane

Leta 1954 je v starosti 86 let umrl veliki francoski ...

Iz knjige V preizkušnji mi bodi blizu, Gospod, ki je izšla v zbirki Zgodbe za dušo pri založbi Ognjišče.

Bolečine minejo, lepota ostane

Leta 1954 je v starosti 86 let umrl veliki francoski ...

Iz knjige V preizkušnji mi bodi blizu, Gospod, ki je izšla v zbirki Zgodbe za dušo pri založbi Ognjišče.

Božo Rustja

duhovnost

Pogovor o

VEČ ...|22. 5. 2024
V prvem evropskem predvolilnem soočenju o varnosti unije, migracijah in Vatikanski diplomaciji

Predstavniki desetih list so spregovorili o tem, kako varna je Evropska unija, je čas za skupno obrambno politiko, kaj pomenijo vojne v naši neposredni soseščini in tudi, kako urediti vse večji migrantski pritisk na države članice.

Po uvodnem vprašanju, kakšen imajo kandidati svetovni nazor nas je zanimalo, ali Evropska unija zaradi vojn, ki smo jim priča v prihodnje potrebuje tudi skupno obrambno politiko. Nosilec kandidatne liste stranke Vesna Vladimir Prebilič: »Strinjam se, da Evropska unija potrebuje obrambno politiko, zlasti zaradi tega, ker je potrebno asimetrijo, torej znotraj zveze Nato, odpraviti, torej zanesti se moremo na sebe. Sem pa absolutno zelo previden pri oboroževanju, pretiranem oboroževanju h kateremu se poziva.«

Na vprašanje, ali je Slovenija s tem, ko je sprožila razpravo o priznanju Palestine storila korak naprej ali nazaj v umiritvi razmer je kandidat SDS Aleš Hojs odgovoril: »Slovenija je s to napovedjo hitre napovedi Palestine zgolj prilila olje na ogenj. Ta poteza je v diplomatskih krogih, saj v tistih demokratičnih, razvitih državah naletela na izjemno neodobravanje, kar seveda pomeni, da smo s tem naredili nov strel v koleno, poleg že nekaterih v zunanji diplomaciji.«

Kandidata na listi Gibanja Svoboda Marjana Šarca, ki je tudi obrambni minister smo prav tako vprašali, ali je za obrambo unijo in pod kakšnimi pogoji? »Zagotovo si vsi prizadevamo za mir, za mir si pa lahko prizadevamo kot tisti, ki se ukvarjamo z obrambnim področjem tako, da opremljamo obrambne sile za odvračanje, kajti odvračanje nasprotnika ali potencialnega agresorja je tisto, ki drži mir,« je dejal.

Nosilec kandidatne liste stranke Resni.ca, tudi njen predsednik Zoran Stevanović je na vprašanje, ali bi dodatna vlaganja v obrambno industrijo v Evropski uniji lahko prispevala k večji varnosti 27-terice odgovoril: »Absolutno ne, Slovenija bi morala zavzeti nevtralno pozicijo, biti mirovni posrednik, pridobiti zaupanje obeh strani.«

Kandidat NSi, tudi predsednik stranke Matej Tonin pa je glede varnosti v povezavi povedal: »V času našega predsedovanja se je takrat sprejel tako imenovani strateški kompas, ki je tudi predvidel neke hitre odzivne sile v številkah približno 5000 oseb, s katerim bi lahko Evropska unija vsaj za začetek zavarovala svoje politične in diplomatske odločitve.«

Aktualni evropski poslanec in nosilec liste SD Matjaž Nemec je prav tako izrazil pričakovanje, k umiritvi razmer: »V zgodovinskem momentu lahko Slovenija odigra pomembno vlogo, kajti večkrat se je izkazalo, da so lahko v igri velikih prav mali tisti, ki v dialogu odigrajo prenašalca miru.«

Nosilka kandidatne liste stranke Levica Nataša Sukič je ostro proti dodatnemu oboroževanju unije. »Slišimo besede, da se je treba še bolj oboroževati, da je treba vzpostaviti obrambnega komisarja, da je treba še več in še več orožja poslati v Ukrajino, ampak še več orožja v Ukrajini je podaljšana vojna.«

Kandidat stranke SLS, prav tako prvak stranke Marko Balažič pa je na na vprašanje, kako v EU spet priti na pot miru, svobode in blaginje odgovoril: »Kar je najslabše pri vsemu je, da Evropa deluje izgubljeno. Po eni strani ne vemo, kaj hočemo, po drugi strani pa lahko poslušamo hipoteze, da moramo igrati vlogo mirovnika, ampak s čim,« se je vprašal.

Na vprašanje o obrambni uniji je aktualni evropski poslanec sicer nosilec liste Zelenih Slovenije Klemen Grošelj dodal: »Mi ne zagovarjamo evropske vojske, ampak zagovarjamo razvoj evropskih obrambnih zmogljivosti, kar pomeni, da še vedno ostanejo države članice, tiste, ki so primarno odgovorne in v tem primeru ne predajajo suverenosti na Evropsko unijo.«

Ali ima Slovenija sploh kakšne možnosti vplivati na svetovni mir pa je bilo vprašanje, ki smo ga zastavili nosilcu liste strank DeSUS in Dobra država Urošu Lipuščku: »Male države so brez dvoma omejene v svojem vplivu, vendar mislim, da Slovenija kot del neke koalicije ima to možnost.«

Kandidati za evropske poslance so izmenjali precej stališč na temo vojne v Ukrajini, predstavili svoj pogled na papeža Frančiška in Vatikansko diplomacijo in predstavili stališče do migracijskega pakta.

V prvem evropskem predvolilnem soočenju o varnosti unije, migracijah in Vatikanski diplomaciji

Predstavniki desetih list so spregovorili o tem, kako varna je Evropska unija, je čas za skupno obrambno politiko, kaj pomenijo vojne v naši neposredni soseščini in tudi, kako urediti vse večji migrantski pritisk na države članice.

Po uvodnem vprašanju, kakšen imajo kandidati svetovni nazor nas je zanimalo, ali Evropska unija zaradi vojn, ki smo jim priča v prihodnje potrebuje tudi skupno obrambno politiko. Nosilec kandidatne liste stranke Vesna Vladimir Prebilič: »Strinjam se, da Evropska unija potrebuje obrambno politiko, zlasti zaradi tega, ker je potrebno asimetrijo, torej znotraj zveze Nato, odpraviti, torej zanesti se moremo na sebe. Sem pa absolutno zelo previden pri oboroževanju, pretiranem oboroževanju h kateremu se poziva.«

Na vprašanje, ali je Slovenija s tem, ko je sprožila razpravo o priznanju Palestine storila korak naprej ali nazaj v umiritvi razmer je kandidat SDS Aleš Hojs odgovoril: »Slovenija je s to napovedjo hitre napovedi Palestine zgolj prilila olje na ogenj. Ta poteza je v diplomatskih krogih, saj v tistih demokratičnih, razvitih državah naletela na izjemno neodobravanje, kar seveda pomeni, da smo s tem naredili nov strel v koleno, poleg že nekaterih v zunanji diplomaciji.«

Kandidata na listi Gibanja Svoboda Marjana Šarca, ki je tudi obrambni minister smo prav tako vprašali, ali je za obrambo unijo in pod kakšnimi pogoji? »Zagotovo si vsi prizadevamo za mir, za mir si pa lahko prizadevamo kot tisti, ki se ukvarjamo z obrambnim področjem tako, da opremljamo obrambne sile za odvračanje, kajti odvračanje nasprotnika ali potencialnega agresorja je tisto, ki drži mir,« je dejal.

Nosilec kandidatne liste stranke Resni.ca, tudi njen predsednik Zoran Stevanović je na vprašanje, ali bi dodatna vlaganja v obrambno industrijo v Evropski uniji lahko prispevala k večji varnosti 27-terice odgovoril: »Absolutno ne, Slovenija bi morala zavzeti nevtralno pozicijo, biti mirovni posrednik, pridobiti zaupanje obeh strani.«

Kandidat NSi, tudi predsednik stranke Matej Tonin pa je glede varnosti v povezavi povedal: »V času našega predsedovanja se je takrat sprejel tako imenovani strateški kompas, ki je tudi predvidel neke hitre odzivne sile v številkah približno 5000 oseb, s katerim bi lahko Evropska unija vsaj za začetek zavarovala svoje politične in diplomatske odločitve.«

Aktualni evropski poslanec in nosilec liste SD Matjaž Nemec je prav tako izrazil pričakovanje, k umiritvi razmer: »V zgodovinskem momentu lahko Slovenija odigra pomembno vlogo, kajti večkrat se je izkazalo, da so lahko v igri velikih prav mali tisti, ki v dialogu odigrajo prenašalca miru.«

Nosilka kandidatne liste stranke Levica Nataša Sukič je ostro proti dodatnemu oboroževanju unije. »Slišimo besede, da se je treba še bolj oboroževati, da je treba vzpostaviti obrambnega komisarja, da je treba še več in še več orožja poslati v Ukrajino, ampak še več orožja v Ukrajini je podaljšana vojna.«

Kandidat stranke SLS, prav tako prvak stranke Marko Balažič pa je na na vprašanje, kako v EU spet priti na pot miru, svobode in blaginje odgovoril: »Kar je najslabše pri vsemu je, da Evropa deluje izgubljeno. Po eni strani ne vemo, kaj hočemo, po drugi strani pa lahko poslušamo hipoteze, da moramo igrati vlogo mirovnika, ampak s čim,« se je vprašal.

Na vprašanje o obrambni uniji je aktualni evropski poslanec sicer nosilec liste Zelenih Slovenije Klemen Grošelj dodal: »Mi ne zagovarjamo evropske vojske, ampak zagovarjamo razvoj evropskih obrambnih zmogljivosti, kar pomeni, da še vedno ostanejo države članice, tiste, ki so primarno odgovorne in v tem primeru ne predajajo suverenosti na Evropsko unijo.«

Ali ima Slovenija sploh kakšne možnosti vplivati na svetovni mir pa je bilo vprašanje, ki smo ga zastavili nosilcu liste strank DeSUS in Dobra država Urošu Lipuščku: »Male države so brez dvoma omejene v svojem vplivu, vendar mislim, da Slovenija kot del neke koalicije ima to možnost.«

Kandidati za evropske poslance so izmenjali precej stališč na temo vojne v Ukrajini, predstavili svoj pogled na papeža Frančiška in Vatikansko diplomacijo in predstavili stališče do migracijskega pakta.

Radio Ognjišče, Alen Salihović

politikaživljenjesoočenjevolitve v Evropski parlament 2024

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|20. 5. 2024
Vrhovna sodnika Barbara in Jan Zobec o referendumih, stavki zdravnikov, sodnem svetu in maju kot mesecu ideologije

V tokratno oddajo smo povabili vrhovna sodnika Barbaro in Jana Zobca. Z njima smo se pogovarjali o pomenu volitev, referendumih, sodnem svetu in volitvah vanj. V oddaji nismo mogli mimo napadov na ustavnega sodnika Klemena Jakliča, ustavili smo se tudi pri noveli zakona o zdravniški službi, pri stavki zdravnikov in še, kako si starorežimska politika prisvaja mesec maj kot mesec njihove ideologije... 

Vrhovna sodnika Barbara in Jan Zobec o referendumih, stavki zdravnikov, sodnem svetu in maju kot mesecu ideologije

V tokratno oddajo smo povabili vrhovna sodnika Barbaro in Jana Zobca. Z njima smo se pogovarjali o pomenu volitev, referendumih, sodnem svetu in volitvah vanj. V oddaji nismo mogli mimo napadov na ustavnega sodnika Klemena Jakliča, ustavili smo se tudi pri noveli zakona o zdravniški službi, pri stavki zdravnikov in še, kako si starorežimska politika prisvaja mesec maj kot mesec njihove ideologije... 

Alen Salihović

politika

Doživetja narave

VEČ ...|17. 5. 2024
Rastline iz Svetega pisma na ogled v botaničnem vrtu

Tokratna oddaja je bila obarvana botanično. Najprej smo se posvetili kraljici gora – alpski možini. O rezultatih genetskih analiz te rože je spregovoril vodja Botaničnega vrta v Ljubljani dr. Jože Bavcon, ki je predstavil tudi sodelovanje vrta pri zanimivi razstavi o simboliki rastlin v Svetem pismu in drugih svetih knjigah. Več o razstavi sta povedali kustosinja dr. Dijana Pita da Costa in direktorica muzeja  krščanstva Nataša Polajnar Frelih.

Rastline iz Svetega pisma na ogled v botaničnem vrtu

Tokratna oddaja je bila obarvana botanično. Najprej smo se posvetili kraljici gora – alpski možini. O rezultatih genetskih analiz te rože je spregovoril vodja Botaničnega vrta v Ljubljani dr. Jože Bavcon, ki je predstavil tudi sodelovanje vrta pri zanimivi razstavi o simboliki rastlin v Svetem pismu in drugih svetih knjigah. Več o razstavi sta povedali kustosinja dr. Dijana Pita da Costa in direktorica muzeja  krščanstva Nataša Polajnar Frelih.

Blaž Lesnik

naravabotanikaalpska možinabotanični vrtrastline v Svetem pismumuzej krščanstva

Naš pogled

VEČ ...|21. 5. 2024
Eni bi zdravju in varnosti dodali »lahko smrt!«

Zdravje in varnost sta med temeljnimi dobrinami, ki si jih želi vsak človek. Kot se zdi, je za oboje v Sloveniji dobro poskrbljeno. Pa je res? Golob je napovedal spremembo zakona o zdravstveni dejavnosti. A ta naslavlja predvsem razmejitev med javnim in zasebnim. Po njegovih besedah bo »delo prek ur v zasebnih institucijah bistveno bolj oteženo, najverjetneje celo prepovedano«. Zdravniki s pismi opozarjajo na težke razmere v bolnišnicah, v ordinacijah,  socialnovarstvenih ustanovah. Premier ima rešitev! Je to evtanazija?

Eni bi zdravju in varnosti dodali »lahko smrt!«

Zdravje in varnost sta med temeljnimi dobrinami, ki si jih želi vsak človek. Kot se zdi, je za oboje v Sloveniji dobro poskrbljeno. Pa je res? Golob je napovedal spremembo zakona o zdravstveni dejavnosti. A ta naslavlja predvsem razmejitev med javnim in zasebnim. Po njegovih besedah bo »delo prek ur v zasebnih institucijah bistveno bolj oteženo, najverjetneje celo prepovedano«. Zdravniki s pismi opozarjajo na težke razmere v bolnišnicah, v ordinacijah,  socialnovarstvenih ustanovah. Premier ima rešitev! Je to evtanazija?

Tone Gorjup

komentar

Zgodbe za otroke

VEČ ...|23. 5. 2024
Prigoda z morskim psom

Misijonar Andrej Majcen je bil poslan na okrevanje v zdravilišče na obali. Za las je ušel ostrim zobem morskega psa. Zgodba pa govori tudi o tem, kako spoštovan je bil med ljudmi, ki so videli sadove njegovega dela.

Prigoda z morskim psom

Misijonar Andrej Majcen je bil poslan na okrevanje v zdravilišče na obali. Za las je ušel ostrim zobem morskega psa. Zgodba pa govori tudi o tem, kako spoštovan je bil med ljudmi, ki so videli sadove njegovega dela.

Jure Sešek

otrociotrokzgodbezgodbapravljicapravljicešmarnice 2024tvoj talent šejebarbara kastelecandrej majcen

Via positiva

VEČ ...|23. 5. 2024
Zakaj jaz? Odločila sem se živeti, ne samo preživeti.

V maju je svetovni dan multiple skleroze. Osveščati drugače o bolezni je namen plesno gledališke multimedijske predstave Zakaj jaz? Tadeja Polanšček je fizioterapevtka, plesalka in bolnica z multiplo sklerozo, žena in mama, tudi fizioterapevtka. Katja Vidmar je s plesalci v multimedijski predstavi odplesala (njeno) življenje s to boleznijo. Predstava z dobrodelno noto pomaga osebam z multiplo sklerozo v kraju prireditve. V oddaji je bila sogovornica tudi Renata Žohar, predsednica Društva Spoznajmo multiplo sklerozo

Zakaj jaz? Odločila sem se živeti, ne samo preživeti.

V maju je svetovni dan multiple skleroze. Osveščati drugače o bolezni je namen plesno gledališke multimedijske predstave Zakaj jaz? Tadeja Polanšček je fizioterapevtka, plesalka in bolnica z multiplo sklerozo, žena in mama, tudi fizioterapevtka. Katja Vidmar je s plesalci v multimedijski predstavi odplesala (njeno) življenje s to boleznijo. Predstava z dobrodelno noto pomaga osebam z multiplo sklerozo v kraju prireditve. V oddaji je bila sogovornica tudi Renata Žohar, predsednica Društva Spoznajmo multiplo sklerozo

Nataša Ličen

družbapogovorodnosizdravstvoglasba

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|23. 5. 2024
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 23. 5.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 23. 5.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|23. 5. 2024
Kreativna delavnica in literarni večer v Tinjah

V Katoliškem domu prosvete v Tinjah na avstrijskem Koroškem jutri popoldne pripravljajo kreativno delavnico pisanja poezije. Udeleženci bodo z voditeljem pisateljem, pesnikom in literarnim zgodovinarjem Petrom Svetino najprej brali izbrane pesmi, se o njih pogovarjali in jim poskusili priti v razumevanju čim bliže. Sledilo bo pisanje pesmi. Seznanili se bodo z rimano štirivrstičnico, s pesmijo v svobodnem verzu in na koncu še s sonetom. Zvečer pa bo Tinjah prireditev Literatura na vrtu. Glasbeno–literarni projekt dueta Andrej Ofak, kitara in Borut Mori, akordeon bo svojevrstna kombinacija vrhunske glasbene umetnosti in slovenskega jezika. Besedila Josipa Jurčiča in Ivana Tavčarja, Kozlovsko sodbo v Višnji Gori, Lepo Vido in Rokovnjače ter Visoško kroniko, bo namreč interpretiral Ivan Lotrič.

Kreativna delavnica in literarni večer v Tinjah

V Katoliškem domu prosvete v Tinjah na avstrijskem Koroškem jutri popoldne pripravljajo kreativno delavnico pisanja poezije. Udeleženci bodo z voditeljem pisateljem, pesnikom in literarnim zgodovinarjem Petrom Svetino najprej brali izbrane pesmi, se o njih pogovarjali in jim poskusili priti v razumevanju čim bliže. Sledilo bo pisanje pesmi. Seznanili se bodo z rimano štirivrstičnico, s pesmijo v svobodnem verzu in na koncu še s sonetom. Zvečer pa bo Tinjah prireditev Literatura na vrtu. Glasbeno–literarni projekt dueta Andrej Ofak, kitara in Borut Mori, akordeon bo svojevrstna kombinacija vrhunske glasbene umetnosti in slovenskega jezika. Besedila Josipa Jurčiča in Ivana Tavčarja, Kozlovsko sodbo v Višnji Gori, Lepo Vido in Rokovnjače ter Visoško kroniko, bo namreč interpretiral Ivan Lotrič.

Matjaž Merljak

družbarojakikultura

Kulturni utrinki

VEČ ...|23. 5. 2024
 Dr. Mira Delavec Touhami in dr. Franc Križnar o posvetu na gradu Turn

V petek, 24. maja od 9.h naprej bo v spominski sobi na Gradu Turn v Preddvoru, simpozij pod naslovom Dediščina delovanja duhovnikov, redovnikov in redovnic na Slovenskem. Sodelujoči bodo govorili o Lovru Pintarju, Josipu Lavtižarju, Franu Lakmayerju, Francu Kimovcu, Matevžu Ravnikarju in Matiju Nagliču. Z nami sta bila dddr. Mira Delavec Touhami in dr. Franc Križnar.

 Dr. Mira Delavec Touhami in dr. Franc Križnar o posvetu na gradu Turn

V petek, 24. maja od 9.h naprej bo v spominski sobi na Gradu Turn v Preddvoru, simpozij pod naslovom Dediščina delovanja duhovnikov, redovnikov in redovnic na Slovenskem. Sodelujoči bodo govorili o Lovru Pintarju, Josipu Lavtižarju, Franu Lakmayerju, Francu Kimovcu, Matevžu Ravnikarju in Matiju Nagliču. Z nami sta bila dddr. Mira Delavec Touhami in dr. Franc Križnar.

Jože Bartolj

kulturaliteraturaJosip LavtižarFran LakmayerFranc KimovecMatevž RavnikarMatija NagličMira Delavec TouhamiFranc Križnar.