Minulo soboto je bil v katedrali svetega Bonaventure v Banja Luki posvečen novi banjaluški škof Željko Majić. Slovesnosti so udeležili kar štirje škofje iz Slovenije in sicer mariborski nadškof metropolit Alojzij Cvikl, murskosoboški škof Peter Štumpf, koprski škof Jurij Bizjak in celjski škof Maksimilijan Matjaž. Slednji je za naš radio povedal, da je ta škofija močno povezana s Slovenijo, saj so katoličani med vojno in tudi po njej iz te škofije skoraj v celoti odšli zaradi težkih razmer. »Zato smo se odločili, da pokažemo solidarnost s škofi in verniki te škofije,« je povedal.
»Na področju Bosne in Hercegovine ter sosednjih držav ocenjujem sodelovanje Škofovske konference kot pozitivno,« je dejal. Ob tretji obletnici imenovanja za novega celjskega škofa pa je škof Matjaž poudaril povezovanje in združevanje za krepitev občestva ter skrb za duhovnike. V celjski škofiji so, kot je dejal že v prvem letu uspeli povezati manjše župnije, kar je prineslo izboljšanje sodelovanja in pomoči med duhovniki.
»V zadnjih treh letih svoje službe sem v Celju opazil lepoto in kvaliteto Božjega ljudstva ter se osredotočil na nove načine oznanjevanja in kateheze,« je povedal. Vizija za naslednjih deset let vključuje formacijo duhovnikov, povezovanje manjših dekanij ter spodbujanje življenjskih sodelavcev. Sinodalna prenova je pomembna za prepoznavanje kot del Kristusovega telesa, je dejal.
Glede razprave o evtanaziji v državnem zboru meni, da se moramo soočiti s težavami in odnosi do življenja v družbi. Pozornost je treba nameniti dostojanstvu vsakega človeka in zaščiti življenje, saj je dar življenja največji dar, ki ga moramo ceniti in spoštovati.
Minulo soboto je bil v katedrali svetega Bonaventure v Banja Luki posvečen novi banjaluški škof Željko Majić. Slovesnosti so udeležili kar štirje škofje iz Slovenije in sicer mariborski nadškof metropolit Alojzij Cvikl, murskosoboški škof Peter Štumpf, koprski škof Jurij Bizjak in celjski škof Maksimilijan Matjaž. Slednji je za naš radio povedal, da je ta škofija močno povezana s Slovenijo, saj so katoličani med vojno in tudi po njej iz te škofije skoraj v celoti odšli zaradi težkih razmer. »Zato smo se odločili, da pokažemo solidarnost s škofi in verniki te škofije,« je povedal.
»Na področju Bosne in Hercegovine ter sosednjih držav ocenjujem sodelovanje Škofovske konference kot pozitivno,« je dejal. Ob tretji obletnici imenovanja za novega celjskega škofa pa je škof Matjaž poudaril povezovanje in združevanje za krepitev občestva ter skrb za duhovnike. V celjski škofiji so, kot je dejal že v prvem letu uspeli povezati manjše župnije, kar je prineslo izboljšanje sodelovanja in pomoči med duhovniki.
»V zadnjih treh letih svoje službe sem v Celju opazil lepoto in kvaliteto Božjega ljudstva ter se osredotočil na nove načine oznanjevanja in kateheze,« je povedal. Vizija za naslednjih deset let vključuje formacijo duhovnikov, povezovanje manjših dekanij ter spodbujanje življenjskih sodelavcev. Sinodalna prenova je pomembna za prepoznavanje kot del Kristusovega telesa, je dejal.
Glede razprave o evtanaziji v državnem zboru meni, da se moramo soočiti s težavami in odnosi do življenja v družbi. Pozornost je treba nameniti dostojanstvu vsakega človeka in zaščiti življenje, saj je dar življenja največji dar, ki ga moramo ceniti in spoštovati.
Državni zbor bo v tem tednu kljub nasprotovanju večine zdravnikov, mnogih skupin, organizacij in posameznikov opravil prvo obravnavo predloga zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja. Z mestno svetnico in zdravnico dr. Tino Bregant se je pogovarjala Mateja Subotičanec.
Državni zbor bo v tem tednu kljub nasprotovanju večine zdravnikov, mnogih skupin, organizacij in posameznikov opravil prvo obravnavo predloga zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja. Z mestno svetnico in zdravnico dr. Tino Bregant se je pogovarjala Mateja Subotičanec.
V decembrskem Nedeljskem klepetu je bila naša gostja Metka Klevišar, ki je povedala, s kakšnimi mislimi se zazira v letošnji advent in tudi kakšne darove je v njeno življenje prinesla starost.
V decembrskem Nedeljskem klepetu je bila naša gostja Metka Klevišar, ki je povedala, s kakšnimi mislimi se zazira v letošnji advent in tudi kakšne darove je v njeno življenje prinesla starost.
Tudi v Sloveniji imamo evtanazijo na mizi – strokovno se temu reče Zakon o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja, ki ga je sestavilo društvo Srebrna nit in o katerem trenutno poteka vroča javna razprava. Res želimo, da lahko tudi pri nas odločamo o življenju in smrti tistih, ki si zaradi takšnega ali drugačnega razloga želijo umreti? Kaj pa pritiski družbe, svojcev, osamljenosti…? Kakšne vrste evtanazije sploh poznamo? In predvsem, kaj ni evtanazija …? Svoje poglede si prispevali dr. Borut Ošlaj, dr. Matjaž Zwitter in dr. Urh Grošelj.
Tudi v Sloveniji imamo evtanazijo na mizi – strokovno se temu reče Zakon o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja, ki ga je sestavilo društvo Srebrna nit in o katerem trenutno poteka vroča javna razprava. Res želimo, da lahko tudi pri nas odločamo o življenju in smrti tistih, ki si zaradi takšnega ali drugačnega razloga želijo umreti? Kaj pa pritiski družbe, svojcev, osamljenosti…? Kakšne vrste evtanazije sploh poznamo? In predvsem, kaj ni evtanazija …? Svoje poglede si prispevali dr. Borut Ošlaj, dr. Matjaž Zwitter in dr. Urh Grošelj.
V Osnovni šoli Glazija v Celju, kjer izobražujejo in skrbijo za 240 otrok, so prejeli donacijo za nov terapevtski pripomoček. Kaj to zanje pomeni in kako je šola dobro vpeta v lokalno okolje, nam je povedala ravnateljica Nevenka Kus.
V Osnovni šoli Glazija v Celju, kjer izobražujejo in skrbijo za 240 otrok, so prejeli donacijo za nov terapevtski pripomoček. Kaj to zanje pomeni in kako je šola dobro vpeta v lokalno okolje, nam je povedala ravnateljica Nevenka Kus.
Avtorica govori o kanadski uslužbenki vojske, ki se je poškodovala v službi. Namesto odobritve nakupa dvigala za njeno novo nastalo invalidnost so ji ponudili evtanazijo.
Avtorica govori o kanadski uslužbenki vojske, ki se je poškodovala v službi. Namesto odobritve nakupa dvigala za njeno novo nastalo invalidnost so ji ponudili evtanazijo.
Z več vidikov smo se dotaknili vprašanja človekovega dostojanstva. Ustavili pa smo se tudi pri konferenci na temo evtanazije, ki je sredi novembra potekala v Bruslju. Povzeli pa smo tudi obisk tajnika vatikanske Komisije za zaščito mladoletnih, ki se je v začetku tedna mudil v Sloveniji.
Z več vidikov smo se dotaknili vprašanja človekovega dostojanstva. Ustavili pa smo se tudi pri konferenci na temo evtanazije, ki je sredi novembra potekala v Bruslju. Povzeli pa smo tudi obisk tajnika vatikanske Komisije za zaščito mladoletnih, ki se je v začetku tedna mudil v Sloveniji.
Sklenil se je Teden za življenje. Osrednji dogodek je bila okrogla miza z naslovom Klic po smrti ali klic po pomoči?, kjer so strokovnjaki iz področja medicine, prava in moralne teologije odprli pomembna vprašanja. Evtanaziji nekateri pravijo prijazna in dobra smrti, drugi jo označujejo kot legalni umor. Predvsem pa je kapitulacija pred smrtjo. O pomenu Tedna je razmišljal predsednik Gibanja za življenje David Rupnik, onkologinja dr. Maja Ebert Moltara in družinski zdravnik dr. Andrej Kravos pa o stiskah in potrebah bolnikov.
Sklenil se je Teden za življenje. Osrednji dogodek je bila okrogla miza z naslovom Klic po smrti ali klic po pomoči?, kjer so strokovnjaki iz področja medicine, prava in moralne teologije odprli pomembna vprašanja. Evtanaziji nekateri pravijo prijazna in dobra smrti, drugi jo označujejo kot legalni umor. Predvsem pa je kapitulacija pred smrtjo. O pomenu Tedna je razmišljal predsednik Gibanja za življenje David Rupnik, onkologinja dr. Maja Ebert Moltara in družinski zdravnik dr. Andrej Kravos pa o stiskah in potrebah bolnikov.
V pogovoru ste lahko prisluhnili mariborčanu Sašu Radovanoviču, ki je soavtor knjige Bombardiranje Slovenija 1944 - 1945. Gre za sorazmerno neznan segment naše zgodovine, ki pa še danes vpliva na življenje pri nas. Maribor je bil zaradi strateške lege in tamkajšnje tovarne v zadnjih dveh letih druge sv. vojne eno najbolj bombardiranih mest. Zavezniki so nanj odvrgli kar 3.259 ton bomb in uničili 47 odstotkov stavb. Približno 10 odstotkov jih ni eksplodiralo in na njih še danes stoji kar nekaj zgradb, tudi šolskih ...
Čas, v katerem živimo terja od nas mnoge odločitve. Odpirajo se teme, ki nas izzivajo k odgovoru. A tudi če odgovora ne damo, smo sprejeli odločitev, za katero bomo kot skupnost, nosili posledice. Saj ne da teme ne bile aktualne že prej, le bolj intenzivno so prisotne v našem okolju. Težnje človeka, da bi mehanicistično urejal svoje življenje so zlasti v zadnjih desetletjih vse bolj prisotne. Vedno znova se potrjuje, da manj kot človek lahko obvlada, bolj si obvladovanja želi. Pod krinko svobode se načenjata tako svetovni mir, kot življenje posameznika.
Prisluhnite pogovorom, ki smo jih v Bruslju pripravili z evropskimi poslanci. Romana Tomc, Matjaž Nemec, Franc Bogovič, Irena Joveva in Ljudmila Novak so spregovorili o minulem delu v evropskem parlamentu, krizah s katerimi se sooča Evropska unija in tudi o izzivih, ki 27-terico čakajo po junijskih volitvah.
Dva bogata trgovca sta se odpravila iskat ...
Iz knjige Zgodbe kažejo novo pot, ki je izšla v zbirki Zgodbe za dušo pri založbi Ognjišče.
Tokrat smo gostili kitaristko in pevko zabavne glasbe Evo Hren. Izvrstno se znajde ob orkestru, etno zasedbah, s kitaro, pa tudi na festivalih. Na letošnji Popevki je s skladbo Žige Pirnata Kako zveni pomlad prepričala strokovno žirijo. Eva Hren je bila z nami v oddaji, ki se je začela ob dvajsetih.
»Dobro v nas počasi raste. Počasi rastejo naše življenjske izkušnje. Počasi raste naša modrost. Naš značaj se počasi preoblikuje, prilagaja in postaja vse bolj človeški. Tudi dobrota človeške družbe počasi raste. Počasi rastejo spoznanja o dostojanstvu človeške osebe. O enakopravnosti. O potrebi po sodelovanju. Počasi rastejo spoznanja o tem, kako uničujoče je sovraštvo in ljubosumje, kako nesmiselno je tratiti svoje moči za prekomerno kopičenje materialnih dobrin. In počasi v nas in v družbi raste spoznanje o tem, da je najdragocenejše tisto, kar je v srcu in kar živi v naših odnosih,« je v zadnjem malem misijonskem nagovoru med drugim poudaril duhovnik Mitja Markovič. Vabljeni, da mu prisluhnete v celoti!
Kviz, zabavno tekmovanje med mladostjo in zrelostjo, klepet, glasba za različne generacije in dva voditelja - Jure in Marjan.
Prijavite se na moja.generacija@ognjisce.si
Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.
Prisluhnite pogovorom, ki smo jih v Bruslju pripravili z evropskimi poslanci. Romana Tomc, Matjaž Nemec, Franc Bogovič, Irena Joveva in Ljudmila Novak so spregovorili o minulem delu v evropskem parlamentu, krizah s katerimi se sooča Evropska unija in tudi o izzivih, ki 27-terico čakajo po junijskih volitvah.