Prva julijska Doživetja narave so bila namenjena ljubiteljem astronomije, podnaslov oddaje se glasi: Utrinki iz astronomskega dnevnika. Profesor Boris Kham je želel s tokratno oddajo vzpodbuditi poslušalce, da bi v počitniških dneh kdaj pogledali v zvezdnato nebo in se kar s prostim očesom pasli po nebu ter občudovali Rimsko cesto.

Posvetili smo se bližajočemu se popolnemu luninemu mrku, ki bo pri nas viden v zgodnjem jutru ponedeljka, 16. maja. Spomnili smo se tudi Nikolaja Kopernika, ki je korenito spremenil pogled tedanje družbe na ureditev vesolja. Kaj bo današnjemu času prinesel pogled skozi novi telekop James Webb, ki že pošilja prve posnetke iz nepredstavljivih daljav?

V Zanimivostih nočnega neba smo dpregovorili o lanski astronomski olimpijadi, kjer so bili naši dijaki zelo uspešni. Več je povedala njihova mentorica astrofizičarka dr. Dunja Fabjan. Pokukali smo tudi na minuli Messierjev maraton in poročali o izvolitvi astrofizičarke dr. Marije Strojnik na mesto predsednice ugledne mednarodne znanstvene raziskovalne organizacije. Seveda tudi na pogled v aprilsko nočno nebo nismo pozabili.

V naši redni mesečni oddaji smo se tokrat posvetili Soncu. Na vprašanja o tem, kaj je vesoljsko vreme, kakšen vpliv imajo geomagnetne nevihte na nas in zakaj so se nekatere vpisale v zgodovino, je odgovarjal astrofizik dr. Primož Kajdič, ki deluje na Geofizikalnem inštitutu mehiške nacionalne univerze.

Tokrat smo v nočno nebo poleteli z raketo, ki jo je izdelal naš gost Andrej Vrbec. Govorili smo o njegovem nedavnem uspehu: raketo je poslal 25 km visoko v stratosfero, s čimer je dosegel drugi najvišji polet amaterske rakete v Evropi. V pogovoru se nismo izgonili kraljici raket Ariani 5, ki je v vesolje ponesla teleskop James Webb.

Naš gost je bil izvrsten astrofotograf Peter Komatović. Razmišljali smo o smislu in vlogi opazovalne astronomije, seveda pa nismo obšli vroče astro-teme ta hip: o teleskopu James Webb, ki je izjemen dosežek znanosti in velikega kupa denarja, sta za našo oddajo spregovorila astrofizika dr. Maruša Bradač in dr. Jurij Japelj.

V Čilu na najboljši možni lokaciji za astronomska opazovanja stoji slovenski teleskop, ki je na voljo za izobraževalne projekte. Za ta podvig je bilo v prvi vrsti potrebnega veliko entuziazma dveh glavnih akterjev: Mateja Mihelčiča in dr. Andreje Gomboc. Oba sta bila gosta naše oddaje, vabljeni k poslušanju!

Ob začetku novega šolskega leta smo k nam povabili osnovnošolskega učitelja fizike, ki svoje učence uvaja tudi v astronomijo. Profesor Bojan Jandrašič iz Turnišča nam je zaupal, kako učence motivira za opazovanje nočnega neba kot tudi za astronomska opazovanja. V zaključnem delu oddaje smo razglasili nagrajenki (Juliana V. in Hana H.) naše spodbude k opazovanju Perzeidov in slišali tudi odlomke vseh poslanih poročil.

Tokrat smo si nočno nebo približali iz astronomskega observatorija Črni vrh nad Idrijo. Tja nas je popeljal naš gost astronom Herman Mikuž, ki ima bogate izkušnje z lovljenjem asteroidov, kometov in tudi z odkritjem supernove.

O ambiciozno zastavljenem omrežju satelitov Starlink Elona Muska smo govorili v tokratnih Zanimivosti nočnega neba. Kaj bo pomenilo na tisoče teh umetnih teles, ki bodo krožila v Zemljini orbiti za astronome? Kako po poskrbljeno za varnost vseh Zemljanov, saj se bo količina odpadnih kosov po koncu življenjske dobe močno povečala? Naš gost je bil Andrej Mohar iz društva Temno nebo.

V oddaji smo gostili amaterskega astronoma Toneta Špenka, ki združuje vizualno in fotografsko astronomijo. S prijatelji je postavil amaterski observatorij Rezman v Tunjicah pri Kamniku.

Oddaja nas je na veliki petek spodbudila, da se ozremo v nebo. Od opazovanja nedojemljivih razsežnosti vesolja je lahko le korak do notranjega motrenja našega življenja, skrivnosti trpljenja in zazrtosti v večno življenje. Opazujemo lahko kjerkoli, s prostimi očmi ali daljnogledom. Med drugim smo s prof. Borisom Khamom spodbudili k opazovanju planetov Jupitra, Saturna, Venere in Marsa.

Tokrat smo na nočnem nebu lovili komete, pri tem pa nam je pomagal ljubiteljski astronom Ljubo Juvan, ki jih zbira in fotografira. Oglasila pa se nam je tudi poslušalka z vprašanjem o zanimivem pojavu, ki ga je opazila okrog Lune. Odgovor smo poiskali pri dobrem poznavalcu našega naravnega satelita Aleksandru Božiču.

Oddajo smo posvetili galaktični arheologiji. Govorili smo o mednarodnem projektu Galah, pri katerem sodelujejo astronomi s Fakultete za matematiko in fiziko. Naš gost dr. Janez Kos je povedal, kakšna odkritja o zgodovini nastanka Galaksije in Osončja prinašajo opazovanja kemičnih lastnosti zvezd. Seveda nismo pozabili na izjemen objem Jupitra in Saturna, ki se bo zgodil 21. decembra.